Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIV., št. 262 Ljubljana, torek 17* novembra 1931 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemšl nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Lnseratni davek posebej. — >SIovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA* KnafIJeva ulica it- 5 Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3126 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. lfcu. NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--— Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. V PARIZU SE NE MOREJO SPORAZUMETI Briand posreduje na vse strani, vendar pa doslej brez uspeha Namesto oficijelnih pogajanj so se pričeli osebni razgovori Društvo narodov v velikih Pariz, 17. nov. g. Svet Društva narodov je imel včeraj popoldne tajno sejo, na kateri sta japonski in kitajski zastopnik ponovno obrazložila svoja na-ziranja, nakar je stavil zunanji minister Briand predlog, naj se v privatnih pogajanjih med posameznimi delegacijami najde podlaga za nadaljnja pogajanja. Po Briandovi razlagi je sporna samo peta točka japonskih zahtev, ki se nanaša na priznanje raznih pogodb s strani Kitajske, ki jih dosedaj noče priznati. Situacija je slej ko prej nejasna, če bi se Briandu s posredovanjem posrečilo zbližati naziranja, se bo svet Društva narodov danes popoldne sestal na novo tajno sejo. Pariz, 17. nov. Po včerajšnji tajni seji sveta Društva narodov, o kateri čuvajo za enkrat še strogo tajnost, je razvil Briand živahno akcijo, da bi dosegel sporazum glede rešitve japonsko-kitajskega konflikta. V tej zvezi je imel dolg razgovor z japonskim delegatom Jošisavom in s kitajskim delegatom dr. Szeom. Briand upa, da bo potom privatnih razgovorov s posameznimi delegati prej dosegel sporazum, kakor pa potom oficijelnih pogajanj. Tudi ameriški zastopnik Dawes podpira to Briandovo akcijo ter skuša najti kompromisno rešitev spora. Snoci je imel dolgo posvetovanje z angleškim zunanjim ministrom Simonom. V krogih Društva narodov je opažati precejšnjo nervoznost, ker se vsi zavedajo, da je od rešitve japonsko-kitajskega konflikta odvisen nadaljnji prestiž Društva narodov. Vsak neuspeh bi izzval še večje nezaupanje do te medna- rodne ustanove in bi bil morda usodne važnosti za njen nadaljnji obstoj. Na Kitajskem se koljejo dalje Mukden. 17. nov. AA. Poveljnik japonskih čet je odredil ob reki Noni velik napad na kitajske postojanke. Japonci so napadli s pehoto, konjenico, artiljerijo in letali. Kitajci pa so nameravali obkolitev z velikim oddelkom konjenice. Japoncem je uspelo, da so razpršili kitajsko konjenico in jo pognali v beg. Tokijo, 17. nov. Ker postaja položaj v Severni Mandžuriji vedno bolj resen, je japonsko vojno ministrstvo snoči odredilo, da krene v Mandžurijo več letalskih oddelkov. Koncentracija letalskih oddelkov bo v Mukdenu. Šanghaj, 17. nov. V mestu Nelčau so Kitajci zaplenili vse japonsko premoženje, njihove domove pa zažgali. Japonsko prebivalstvo je že pred enim tednom pobegnilo. Z mandžurskim carstvom ne bo nič Tokijo, 17. nov. Bivši kitajski car Šuantung, ki so ga Japonci določili za bodočega carja Mandžurije, katero nameravajo proglasiti za samostojno državo, je zaradi nevarnosti splošne vojne po odredbi japonskih oblastev zapustil Mukden ter se začasno nastanil v Port Arturju. Njegov odhod iz Mukdena smatrajo za dokaz, da je Japonska opustila svoj načrt za obnovo mandžurske-ga carstva. Pariz, 17. nov. AA. Agencija Rengo poroča iz Tokija, da se je kitajski general Čang Sueh San, poveljnik kitajske garnizije v Tientsinu, opravičil pri japonskem generalu in da je pri tej priliki priznal, da so kitajski vojaki pri zadnjih izgredih kršili dogovorjeno premirje. Ruski emigranti na strani Japonske Pariz, 17. nov. Glasilo ruskih emigrantov »Vozrožderrje« je prioSčik) />e sredi cJcbebra zankmv članek zp>\ reresa P. M ura tova. Pisec pravi, da je verjetnost spopada med sovjetsko Rus:,o in katerokoli drugo državo vedno večja. Tako lahko privede nadaljrti razvoj japonsko-kitaj-skega konflikta do oboroženega spopada med Japonsko in sovjetsko Rusijo v severni Mandižuriji. Nastane vprašam je, kakšno srai'ršče naj zavzame v tem primeru rurica emigracija. Po daljšem razmotri van ju prihaja P. Munatov do zakijuc* ka, da opravičuje pravTmo pojmovan/je ruski patri joti z cen, kojega prva natoga je osvobojen je Rusije, moraiino in pravno vsako simpatiziranje in sodelovanje pri vsakem iz-trebl jenju, porazu ali oslabitvi sovjetske vlade na katerikoli način in v kakršniiihkoli razmerah. Mraratov trdi, da bi bil poraz sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu za osvobojen je Kosi je od sovjetske viade zelo dobrodošel in koristen^ Tisti, ki čakajo sovobojertja,. Rusije z ruskimi rc/cami potom nevtralne vstaje, ne morejo tajiti, da hi vojaški neuspeh bo&jše-vikov izredno povečal šarate take vstaje. ms Grandi pri Hoovru Obširni varnostni ukrepi ob prihodu Grandija v New York — Grandi o namenu svojega poseta v Washingtonu Newyork, 17. novembra. Italijanski zunanji minister Grandi je prispel včeraj popoldne v Nevv York, kjer ga je pozdravil državni podtajnik Castle. Grandija so takoj nato spremili na kolodvor Pensil-vanijo, odkoder se je s posebnim vlakom odpeljal v VVashington. Pot od pristanišča do kolodvora je popolnoma zaprl močan vojaški kordon, tako da ni moglo priti do nobenih protifašističnih demonstracij. Prvotno so nameravali Grandija odpra\riti v VVashington z letalom, ki bi g^. vodil polkovnik Lindbergh, vendar pa so to namero pozneje zaradi slabega vremena opustili. VVashington, 17. novembra. Italijanski zunanji minister je bil takoj po svojem prihodu sprejet od predsednika Hoovra. I Razgovor je bil le kratek, ker se bodo glavna posvetovanja vršila šele danes. Pri prihodu iz Bele hiše je Grandi sprejel novinarje ter jim podal daljšo izjavo, v kateri je povdaril med drugim: Z zanimanjem smo v Italiji zasledovali Lavalov poset in njegove razgovore v Ameriki ter smatramo njegovo akcijo za pričetek splošnega mednarodnega sodelovanja. Sodobni mednarodni položaj je tak, da nesreča ene države nikdar ni na srečo druge in da so vse države medsebojno tako tesno povezane ter druga od druge tako odvisne, da je sodelovanje neobhodno potrebno. Moj poset v Ameriki ima edini namen, da se tudi Italija priključi temu prepotrebnemu mednarodnemu sodelovanju. Spor v avstrijski vladni večini Ultimat velenemcev krščansko-socialni stranki — Možnost avstrijske vladne krize Dunaj, 17. novembra. A A. Listi poročajo, da je velenemška stranka, ki tvori 2 dr. Schobrom, gospodarskim blokom in s krščanskiimi socialci parlamentarno večino sedanje Burescheve vlade, poslala vodstvu krščanskih socialistov spomenico, ki je ultimati vnega znečaja. Velencmci zahtevajo od krščansih so-cia&cev, naj njihovo časopis je takoj preneha s svojimi vsakdanjimi napadi na dr. Schohra ter druge zastopnike velenemške stranke in gospodarskega bloka. Nadalje naj krščanski socialci prenehajo z legiti-mistično zunanjo politiko, ker gre tej politiki za federacijo z Madžarsko. Krščanski socialci naj 6e javno izjavijo za brez* kompromisno »nemško orijentacijo«. Listi pravijo, da je ta spomenica posledica stališča, k? ga zavzema v krščan-sfco-sociaLnj stranki dr. Seiplovo krilo. Dogovori med krščanskimi socialci in madžarskimi legitimisti so po navedbi dunajskih Listov že povsem konkretnega značaja. Na spomenico mora krščansko-social-na. stranka odgovoriti do 5. decemb/a. kot se sestane kongrei velenemške otranke. Ni izključeno, da bo iz tega nastaia kriza avstrijske viade. Dunaj, 17. novembra. A A. V ne&tilh dunajskih listih je izšla te dni vtst. da namerava avstrijska zvezna vlada omejiti svoja jamstva za obveze dunajskega K-reditansteita. Šlo bi za omejitev jamstev pri nJcih imovinah tega zavoda. Urad-nv> demantira jo te vesti in ugotavljalo, da ostanejo jamstva, ki jih je prev-da av* strijska republika pri tem zavoju, še dalje v veljavi. Obnova zlatega rudnika v Nemčiji K as sel, 17. novembra. AA. V srednjem veku so v VValdecku kopali zlato. Neki aachenski strokovnjak je izračunal, da bi bilo mogoče izkopati v tem rudniku letno za več desetin milijonov mark zlata. Zato nameravajo sedaj obnoviti kopanje zlata v tem kraju in nastaviti 300 do 400 rudarjev. Podpiranje brezposelnih na Madžarskem Budimpešta, 17. nov. 2>Az Est« poroča o novem sporazumu med strokovnimi organizacijami in vlado. Vlada je sklenila dati nezaposlenim poleg podpor v blagu tudi gmotno podporo. Strokovne organizacije so že prejele v ta namen 6 milijonov pengov. Preokret na indijski konferenci London, 17. nov. Na konferenci pri okrogli mizi je prišlo do nepričakovanega preokreta. DoČim so še včeraj smatrali, da je konferenca že propadla in da se bo razšla brez pozitivnih uspehov, se je položaj danes izpremenil tako, da je smatra/ti uspeh konference že za zagotovljen. An-gle&a vlada se je po doiflgi razpravi pridružila stališču Gandhija ter se izjavila za to, da «>e prepusti rešitev manjšinskega problema bodočim indijskim ustavnim činiteljem. S tem je odstranjena glavna ovi* ra za sestavo nove indijske ustave. Zastopnikom rnanjšin, ki so s tem izgubili oporo pri angleški vladi, ni preostalo drugega, kakor da so popustili ter podali izjave, da bodo tudi še nadalje sodelovali na konferenci. Ta preokret predstavlja veto k napredek, čeprav bo manjšnsk! problem ostal pri tem nerešen. Francoska zunanja politika Pariz, 17. novembra. Danes popoldne se bo pričela v zbornici velika zunanjepolitična debata. Vlada bo morala odgovoriti na 14 interpelacij, v katerih zahtevajo interpelanti podrobna pojasnila o Lavalovem potovanju v Ameriko, o finančnem položaju Nemčije, o razorožit-veni konferenci v zvezi z nedavnimi ministrskimi konferencami v Parizu, Londonu m Berlinu, o odnošajih Francije do sovjetske Rusije ter o akciji Društva narodov v zvezi z j aponsko-ki tajskim konfliktom. Za debato vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Ministrski predsednik Laval bo podal pri tej priliki obširen ekspoze o vseh glavnrh problemih francoske zunanje politike. • Romunski kralj resno obolel Bukarešta, 17. novembra. AA. O zdravstvenem stanju rumunskega kralja so ponovno pričeli objavljati poročila. Kralj Ka-rol je nedavno obolel na influenci. Ker se je bilo njegovo zdravstveno stanje nekoliko popravilo, so zdravniki opustili nadaljna poročila. Sedaj jih vnovič izdajajo, ker se je kraljevo zdravstveno stanje zopet poslabšalo. Zaradi tega je bil tudi odgođen kraljev povratek iz Sinaje v Bukarešto. ■ Povišanje angleških carin Izjava angleškega trgovinskega London, 17. novembra. AA. Debato o prestomem govoru v spodnji zbornici je včeraj zaklučil trgovinski minister Runci-rnan z napovedanim poročilom o vladnih odredbah proti neupravrčenernsu uvozu. Izjavil je, da bo tozadevni zakonski naort pooblastil trgovinsko ministrstvo, da uvede uvozno carino na industrijske izdelke do 100 blagovne vrednosti. Ta odredba bo predložena spodnji zbornici v četrtek. Ostala bo v veljavi 6 mesecev. Runciman jc nadalje izjavil, da je bil uvoz zadnje čase glede na možnost iz-premermb v angleški carinski polkiki izredno velik. Pred dvema letoma so uvoziti na mesec 7A 28 mLHjonov funtov po večini industrijskih izdelkov, v prvih 10 dnevih novembra pa se je uvoz tega blaga poviša'! na 35 milijonov funtov mesečno. Vlada mora zato rešiiti ta problem pralktično in brez predsodkov. Da stabilizira valuto, mora preprečiti naraščanje uvoza. Minister je nadaljeval, da je prej možno izboljšanje trgovinske bClanee s povečanjem titzvoza kakor pa z zmanjšanjem uvoza. Nadalje ge izrazil upanje, da bo angleška kupna moč v inozemstvu ostaja ne■■■■■k m j ena in da bo Anglija kupovaik le najpotrebnejs še. Mada mora preprečiti dosedanji nenormalni uvoz blaga, ker bi sicer onemogočila napore zakladnoga ministrstva za Uffavnotcšenjc državnega gospodarstva. Vlada bo tudi skrbela za poljedelstvo ministra o novi carinski politiki in mu pomagala, kolikor bo mogla. Urav* nasla bo svojo carinsko politiko tako, da ne bo povzročila draginje. Govor trgovinskega ministra Run cimana so sprejeli vladni pristaši z velikim odobravanjem. London, 17. nov. Spodnja zbornica je brez debate sprejela odgovor na prestolno besedo. London, 17. nov. Včerajšnji govor trgovinskega ministra Runcimana v spodnji zbornici je zbudil v vseh krogih živahne komentarje. Splošno povdarjajo. da predstavlja njegova napoved temeljno izpre-membo v gospodarski zgodovini Anglije. Trgovinski minister je s tem principijelno napovedal, da krene angleška gospodarska politika na pot zaščitnih carin. Praktičen rezultat te ministrove izjave se še ne bo tako hitro pokazal, vendar pa računajo v vseh gospodarskih krogih, da bo v angleški trgovinski politiki v kratkem nastopi! preokret. S posebnim zakonom bo dobil trgovinski minister pooblastilo, da lahko uvede zaščitno carino v višini 100 odstotkov vrednosti blaga na vse polfabrikate in izgotovljeno blago. To pa naj bi bil le zasilen ukrep proti dnmpingu. Stvarna prepoved uvoza je po obstoječih trgovinskih pogodbah nemogoča. London, 17. nov. Bivši finančni minister Snowden je povišan za peera ter bo zastopal vlado v zgornji zbornici. Pogoj za odpravo gospodarske krize Izjava Clementela o vzrokih sveto ški gospodarski strokovnjaki za Pariz, 17. novembra. Predsednik francoskega parlamentarnega odbora za zunanjo trgovino Clemental je imel včeraj ve-liik govor o vzrokih svetovne gospodarske krize ter je med drugim naglasih Anglija, Nemčija, Francija in Amerika morajo prevzeti nalogo za rešitev gospodarske krize in splošno gospodarsko obnovo. Glavni pogoj za uspešno rešitev gospodarske krize je materijalna, moralna, gospodarska in politična razorožitev vseh narodov. Drugi glavni pogoj je odstranitev vseh umetnih trgovinskih ovir. Naposled se bo treba odločiti za kontinentalno ali regijonalno carinsko unijo. vne gospodarske krize — Amert-revizijo versailleske pogodbe Tudi kreditno vprašanje fo mogoče m* siti samo mednarodno, pri čemer j« treHs ločiti dobre m slabe kredJte, iVeu' York, 16. novembra, n. AflMriM gospodarski strokovnjaki, ki jih je opr» ▼a Camegiejeve ustanove, postala na šestmesečno študijsko potovanje po Evropi, so določi H pet pogojev ra gospodarsko sanacijo Evrope, ki mor. znižan.je carinskih tarif v vseh crviropskih državah, znižanje nemških reparacijsldh dajatev, konverzija nemških kratkoročnih ki dolgoročnih dolgov, sklicanje mednarodne gospodarske konference ki revizija ▼ersai4-leske pogodbe. Iz policijske kronike Ljubljana, 17. novembra. Davi je bila na policiji zopet kopica prijav o tatvinah. Pleskarskemu vajencu Francu Kralju iz Podgorice je včeraj nekdo odpeljal 500 Din vredno moško kolo. — Zidar Franc Vrhovnik je prijavil, da se je v noči od 15. na 16. t. m. nekdo splazil v njegovo stanovanje na Vodovodni cesti 44 in odnesel njegovemu sinu 300 Din vreden suknjič. — Delavcu Leopoldu Tabaju, sta-nujočemu v Novi ulici v Mostah, je nekdo odnesel temnomoder suknjič, vreden 200 Din ter črno gumijasto cev, vredno 150 Din, last njegovega gospodarja Leopolda Devetaka. Včeraj se je med poukom na meščanski šoli nekdo splazil v klet, kjer so shranjena kolesa in je dijaku Francu Mavserju odpeljal 1500 Din vredno kolo znamke »VVaffenrad« s tvorniško številko 5,501.292. V kleti je bilo okrog 15 koles, toda tat je izbral najboljše. — Delavcu Francu Reber-naku je nekdo iz kleti v Kersnikovi ulici 5 ukradel dve kolesi brez pnevmatike, vredni 350 Din. Na policiji je davi prijavil delavec in hišni posestnik Anton Vagaj, stanujoč v Valentin Vodnikovi ulici št. 34 v Mostah, da je 14. t m. v podstrešnem stanovanju Josipa Mohorja izbruhnil požar, ki je Va-gaju povzročil okrog 800 Din škode, do-čim je Mohorju zgorela omara in razno perilo ter je imel 2000 Din škode. Mohorja že delj časa ni doma, pač pa je bil v stanovanju njegov sin Ferdinand. Ta je z gorečo vžigalico v rokah iskal dežnik in tlečo vžigalico neprevidno vrgel proč ter odšel z doma. Ko se je okrog pol 24. vrnil, je našel stanovanje v dimu in je tudi že močno gorelo. Ogenj se je posrečilo omejiti. Nesreča španskega letala Madrid, 17. novembra. AA. Po poročilih iz Barcelone je v tamkajšnjem pristanišču vodno letalo strmoglavilo iz velike višine in se popolnoma razbilo. Tri osebe, ki so bile na letalu, so se ubile, Zrakoplov »R 100« prodan London, 17. nov. Zrakoplov »R 100«, ka je po konstrukciji popolnoma enak pred letom dni v Franciji ponesrečenemu zrakoplovu »R 101«, je bil prodan zam&di demon* tiran ja. Prodajna, cena zrakoplova, čigar graidiraja je veljala, nad pol milijona funtov, na znan«. S prodajo tega zrakoplova je obenem konec gradnje angleških zrakoplovov, ki so postali zarodi številnih nesreč popolnoma nepopularni. Angleški zraikoplovi »R 33«, »R 34« in »R 36« so bili po kratkih ekspedicij^tLJuWjanska delniška plinarna«. V 70. letih svojega obstoja je preživela naša plinarna tri velike dobe. Prvo, ko se je pojavil pHn kot raasvetJjrvalno sred- stvo na mesto olja in petroleja, drugo, ko je v začetku električne razsvetljave Auer von VVelsbacb izumu* žarilno mrežico, tretjo pa. ko je postal plin kurilno sredstvo. V prvi dobi je bil ravnatelj plinarne g. BeischJag. v drugi g. Ciuha, zdaj je pa ravnatelj g. inž. Bartl. Naša plinarna še daleč ni izčrpala vseh možnosti uporabe plina, ker ima še obširno polje, na katerem se bo lahko uspešno uveljavila. Prihodnje leto bo modernizirana in izpopolnjena z modernimi pečmi in plinarni-šklmi aparati. Ob 70-letnici ji želimo, da bi se v bodoče še z večjim uspehom razvijala v splošno korist prebivalstva našega mesta. Medjinturskiiti dobrovoljcem Vsi jugoslovanski dobrovoljci se organizirajo, da *ako lažje dosežejo svoje pravo, ki jim po zakonu in človeških pravicah pripada, saj so ravno dobrovoljci in samo dobrovoljci s svojimi žrtvami ustvarili našo lepo domovino Jugoslavijo. Do danes so po većini že skoraj vsi dobrovoljci organizirani, edimole medjiraur-ski dobrovoljci ntmsjo svoje organizacije, niti se v javnosti nc ve, *e so sokra eksi-stirali; zato je nujno potrebno, d* se tudi medjimurski dobrovoljci organizirajo in tako ohranijo svoj zgodovinski pomen. Z ozirom na to se naprošajo in pocriv-ljejo vsi oni mediji murski dobrovoljci, ki so leta 1918 ki 1919 prostovoljno vstopili v jugoslovansko vojsko ki se na njeni strani borili ter s tem pripomogli da se je Medjirmipje priključilo k Jugoalariji, d« se takoj p tem eno aH osebno prijav rjo na soodej označeni naslov. V to avrho se v prvi vteti nsyros*)o vsi takratni gg. komandanti obmejnih trup, kakor tudi gg. oficirji, ki so prostovoljno ve topili v jugo« lov eneko vojsko v Medjimurju. da te blagovolijo radi usta-novitve madjimurske dobrovoljske organizacije prijaviti in tudi poalati eventualne sezname vseh onih. ki to v zgoraj omenjenem času prostovoljno vetopila v jugoslovansko vojsko v Medjimurju. kjer so služili kot dobrovoljci. Nadalje se naprošajo vai javni m zasebni uradi, vojaške ki iandarmerijske oblasti, občine m posamezniki, da o vsebini tega poziva takoj ofeveste vse eventualne dobrovoljce, ki so se borili za svobodo Medjimurjs ter jih napotijo, da se takoj pismeno aH osebno prijavijo pri podpisanem. Zdravo! Horvat Pavle, predsednik Organizacie prekmurskih dobro voljeev v Dolnji Lendavi. Gostje v opereti in operi Gdč. Anica Kovačičeva je bila Štiri leta članica mariborskega gledališča. Poznamo jo že kot igralko in zdaj smo jo spoznali še kot pevke in plesalko V vlogi Pegice je lani tudi v Ljubljani žela mnogo priznanja, v vlogi sobarice Riketke v opereti »Katarina tn njen huzar« pa 90 ji te dni tako živahno ploskali, da je morala skoraj vse svoje pevske plesne točke ponovit:. Majhna žaba. ki daleč skoči! In vendar je brez angažmana. Ker je baje v Mariboru odveč in morajo tamkaj štediti in reducirati do skrajnosti vse. kar ni absolutno potrebno. Včasih, še ni dolgo tega. smo morali z veliko težavo iskati igralcev in pevcev po tujini, — danes pa je domačega materijala, pevcev, pevk. igralcev, igralk, plesalk i. dr. že toliko, da ne vedo, kam ž njimi, da jih kot odveč reducirajo in uporabljajo le še tu pa tam v zadregi kot gosta. In tako vidimo, da se izprehajajo med nami brez posla operni tenorji, operne pevke .igralke, operetne plesne subrete . . . ljudje, ki so že dokazali, da so zelo sposobni, da znajo prav dobro svojo stroko, da, če treba, celo po dve stroki. Pa so vendarle brez stalne službe. V tujino? Ali tam je še slab§e in brezposelnost strašna. Kam dovedejo te razmere? čemu naj se ljudje še posvečajo študijem na konser-vatorijih in po igralskih šolah? Ce je že vseh ponudb povsod preveč. odjemalcev pa vedno manj! Nadejali smo se. da se število stalnih gledališč pomnoži, ali namesto pomnožitve vidimo, da je stalnih gledališč zmerom manj. In da. kar je še stalnega, bolj ali manj hira... se reducira, reformira navzdol... Takele msili so me obhajale, ko sem gledal in poslušal brez dvoma zelo nadarjeno in uporabno Anico Kovačičevo, živahno in bistro igralko, pevko in plesalko v eni osebi. Povrhu pa ima še gimnazijsko maturitetno izpričevalo v žepu. Simpatično podjetna gdč. Kovačičeva bi bila za ljubljansko opereto kot plesna subretka, ki malo poje, a tem več pleše to igra, prav koristna. Muzikalna je. ima ugoden, dasi m al glas, ki pa ga zna izkoriščati tako, da ostaja razumljiva, ta plesati bi te v Go-lovinovi šoli še bolje naučila, kakor že zna. Ali gostovala je le iz zadrege, ker je bila gdč. Španova bolehna. Prav dobro jo je nadomeščala. Za stalnost pa ni sredstev. Tudi v Ljubljani morajo štediti, reducirati . . . žalostno! Goep. Josip Križaj, sijajni naš basist, je letos zopet naš stalni operni gost, ker nam je vedno iznova potreben. Gos p. Betetto je ostal, žal, še nadalje na državni operi v MUnchenu, kjer žanje največje uspehe. Vse kaže, da ostane še dolgo v tujini. Gosp. Križaj uživa v Ljubljani prav posebno toplo priznanje in ima pač same Čestilce svojega izrednega glasu, pevske in igralske umetnosti in osebne simpatično-sti, s katero prekvasi vsako predstavljano osebnost na odru. Tako nam je Križaj vedno dobrodošel umetnik in vedno zanimiv gost. Tudi kot Ramfis je zelo ugajal. Go. Vilfanovo Knnčevo, pevko redkih kvalitet, smo po dolgem času zopet slišali kot »Aido«. Bili smo je veseli, a tudi ona se očividno pred našo publiko počuti posebno dobro. 2ela je mnogo toplega aplavza in bila neštetokrat pozvana pred zastor, kjer je prejela šopek, želimo, da gostuje čim češče. Novi naš tenor g. 11 i ć je zmagal na vsej črti in nas prav zadovoljil: prijeten, zvočen glas ima, dober izgovor, čustvo in temperament. Ako ni še uglajen igralec, se bržčas kmalu popolni. Kot tenorist >srednjega značaja« bo lahko pel junaški in lirski repertoar ter je zelo sličen g. Šimencu po obsegu in barvi glasu, dasi ga seveda še ne doseza po sili in izraznosti. Zelo veseli smo g. Ilica, ki se mu obeta najlepša bodočnost, ako vse ne vara. Odlična Amneris ge. Thierry-Kavcnlkove, ki je bila pevski izvrstno razpoložena in je glasovno rasla, v igri pa popolna igralka, nam je zopet Zbudila željo, da najdejo tej izvrstni dramatski igralki pevki čim več enakih močnih nalog, kakor sta »Carmen«, >Amneris« i. p. mezzosopranske partije. G. Primožič kot Amoniiro in g. Zupan kot egiptovski kralj sta izvrstna v svojih partijah in st* z omenjenimi solisti bistveno pripomogla, da je bila zadnja predstava >Aida* v celoti s*res prav lepa. Samo Če bi bila le zbora bolj živa in bolj prt stvari, če bi bile dam« vsaj malo bolj Bioemerne. ne tako dolgočasne in brezbrižne za svojo zunanjost! Hiša Je bila prav dobro zasedena. Prišlo je tudi precej srmpatizerjev, gostov z juga, ki se izkušaM uspehe še zunanje drtyaitl. Tega pri nas res ni treba. M! sa- mi prav dobro vemo, da je ga. Vilfan Kun-čeva izvrstna pevka, zlasti kadar je izpo-čita in adrava, ter da je g. nič Radames, ki ga bo vsakdo rad poslušal, ako bo vedno tako razpoložen. Ne. klike in klake v naši operi ne potrebujemo ... še dolgo ne. Pr. G. Jutri prideva v Ljubljano! Predstavila s« bova cenj. občinstvu v ELITNEM KINU MATICI! Igrala bova glavni vlogi v najraz-košnejši veleopereti KONGRES PLEŠE Takega filma doslej še niste videli, ne slišali! Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker ta film bo hotela videti vsa Ljubljana! Zopet važna pridobitev ZKĐ Najnovejše Tfine kulturne filme bomo videli tudi v Ljubljani. Največje berlinsko filmsko podjetje Ufa je izdelalo letos nad 30 izredno zanimivih in krasnih kulturnih filmov, ki se predvajajo v Nemčiji ob rednih program-nih filmih kot dopolnilo. Filmi so zato nekoliko krajši, vendar so pa izdelani tako sijajno, da vzbujajo po vsem kulturnem svetu veliko zanimanje. Posegajo v območje znanosti .astronomije, živalstva, rastlinstva ter nam kažejo krasne slike in prizore. Naj omenimo le naslove nekaterih: »Lov na medvede v Karpatih«, »Tatovi v kraljestvu ptic«, »Pod tropskim solncem Jave«, »Tajnosti iz življenja biljk«, »Jeklo«, »Zlato«, »Les, ki pleše«, »Detektiv mikroskop«, »Kdo dela vreme«, »Tajinstve-no življenje v ribnikih in jezerih«, »Pri zdravniku živali«, »Domače živali med seboj«, »Naše oko v tehniki«, »Nevidni oblaki«, »Govorica zveri«, »V vrhovih pragozda« itd. To so naslovi Ufinih najnovejših poučnih filmov, ki so bili izdelani pod vodstvom znanih kapacitet na znanstvenem polju, kot n. pr dr. L. Brava, dr. Martin Riklja, dr. N. Kaufmanna, dr. IT. K. T. Schulza, W. Junghansa, F. Kallaba itd. Te filme si je zasigurala ZKD za Ljubljano, kjer jih pokaže pri svojih poučnih matinejah. Vsi filmi so seveda zvočni in s primernim predavanjem oz. razlago. ZKD bo pri vsaki kulturni filmski predstavi združila 4 take Ufine filme v en program, ki se bo lepo izpopolnil in nudil zanimive ter poučne stvari iz različnih panog-. Prva predstava z najnovejšimi Ufinimi kratkimi filmi bo od petka 20. t. m. dalje. Na sporedu so sledeči filmi: 1. ) Les, ki pleše. 2. ) Lov na medvede v Karpatih. S.) Ukročene zveri. 4.) Tajnosti iz življenja biljk. ZKD doda še najnovejši zvočni tednik in veselo Micky miško v smeh in zabavo. Na te filme opozarjamo že danes občinstvo. Predstave bodo v Elitnem kinu Matici ob delavnikih ob 14.30. v nedeljo ob 11. dopoldne. KOLEDAR Danes; Torek, 17. novembra, katoličani: Gregor, Ljubava, pravoslavni 4. novembra: Joakinije. DANAŠNJE PRIREDITVK Kino Matica: Plavi slavček. Kino Dvor: Kdo je morilec . .. ? Kina Ideal; Pesem junaka. DEŽURNI: LEKARNE Dane«: Dr. Piecoli. Dunajska cesta 6 in Bakarcič, Sv Jakoba trg 9. Skromen berač. — Ali imate morda kakšno Donošeno oblek©? — Imam jo, toda nosim jo sam. — Morda m Imate nono^emo pono-šeno. Tudi s tako bi bH zadovoljen. Narodno gledališče DRAMA Začete) ob 20 Torek 17.: zaprto Sreda. 18.; Takšna jc prava. Red E. Četrtek 10 Kir Tanja Gostovanje članov drame Narodnega gledališča it Beograda Izven Petek 20; zaprto Sobota, 2!.: Pritličje in prvo nadstropje. Red B. V sredo, dne JS. t to. se ponovi ▼ drami Hirschfeldova veseloigri »TaUsM je prava« z gospo Nablocko. gdč. Kukče-vo, go. Medvedovo In gdč Slavčevo ter gg. Danešem. Železnikom in Plutom, za abonente reda E Režija prof Seatova. »Kir Jania«. znamenito delo srbske i>a dramatika Sferije Popoviča. vprizore v četrtek dne 10 t. m. v našem dramskem gledališču člani beograjske drame V srbski literaturi zavzema ta komedija eno prvih mest. Y komediji sodelujejo naiodl;čneiši član« beogmjs.ke drame Na to enkratno gostovanje srbskih umetnikov vabimo občinstvo in obisk toplo priporočamo. Predstava je izven ibotimana, cene od 40 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. Torcs. 17 : Da nsk' lovec Car sc da fotografi ran A Sreda 18.: Viktorija m men huzaT <>pe reth D Četrtek 19.: zaprto Petek. 20.: Sneguročka. Red G D revi se ponovita za abonente reda A dve moderni opem: deli »Damski lovec« in »Car se da fotografirati«. »Viktorija in njen huzar«, izredmo privlačna opereta, se poje v sredo, dne 18. t. m. za abonma reda D. Težka tramvajska nesreča L ju b l jan a, 17. novembra. Snoči se je v Šiški pripetila težka tramvajska nesreča, katere žrtev je postal 631erni delavec Janez Zobec, stanujoč v Zgornji Šiški 122. Mož se je okrog 19.25 vračal domov, baje je bil nekoliko vinjen. Istočasno je p r1" vozil od Gasilskega doma v §iški proti mitnici tramvaj it 20, ki ga je upravljal voznik Rudolf Gro«. Voznik je v razdalji 15 m opazil pred seboj moškega, ki je korakal sredi ceMe ter se opotekaj zdaj na levo, zdaj na desno. Gros je dal znamenje z zvoncem, nakar je moški krenil od srede ces< I O V F s *~ K I v i H<> D«, dne 17 novembra r933 Stran. 3 Nagrajeni projekti za novo postajno poslopje v Mestno načelstvo v Ljubljani je v sporazumu z železniško upravo razpisalo natečaj za izdelavo generalnega projekta novega postajnega poslopja v Ljubljani. Natečaja se je udeležilo 17 projektantov. Ocenjevalna komisija je po temeljitem pregledu priznala nagrade spodaj imenovanim projektom s sledečim vrstnim redom: 1. Projektu z geslom »L. O.« (projektanta: ing. arh. Jos. Gonds ta Ing. arh. Andrija Baranj iz Sombora) Din 30.000.— 2. projektu z geslom: Paralel-linlja (projektanta: dipl. ing. Josip Picman in ing. arh. Josip Seissel iz Zagreba).......» 20.000.—- 3. projektu z geslom: 12.270 (projektanta: ing. arh. Andrija Baranj in ing. arh. Jos. Gonda iz Sombora)........> 15.000.*— 4. projektu z geslom: Peron (projektant: arh. Mihajlo Hećimović lz Zagreba)................> 10.000.— in projektu z geslom: »23« (projektant: ing. arh. Navtnsek Emil iz Ljubljane)............. > 10.000__ 5. projektu z geslom: Kolodvor (projektanta: ing. Milovan Kova- čevič in Ing. Vlado Antolič is Zagreba).........> 5.000.— Vsi došli projekti so javno razstavljeni v dvorani direkcije državnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska ulica št 39, pritličje — vhod ia Kolodvorske ulica ob vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice — od incl. srede, dne 18. novembra 1931 dalje do incl. nedelje, dne 22. novembra 1931 od 9. do 15. ure. Ljubljana, 14. novembra 1931. Dnevne vesti * — Izključne pravice telegrafa in telefona po novem zakonu. Državi gre izključna pravica, graditi in rabiti telegraf in telefon za javni promet. Brez dovolitve te-legrafsko-telefonske uprave se smejo graditi in rabiti žične telegrafske in telefonske naprave, ki so: 1. določene za čisto vojaške, policijsko-orožniške in finančno-obmejne namene kakor tudi tiste, ki jih rabijo državne železniške in ladjeplovne ustanove izključno za svojo službo, če nimajo nobene dotike z občim državnim te-legrafsko-telefonskim omrežjem; 2. določene izključno za privatne namene lastnikov in so: a) v mejah zemljišča enega ali več posestnikov ali med več zemljišči enega posestnika, odnosno med zemljišči, ki so spojena z enim podjetjem, od katerih pa nobeno ni oddaljeno od drugega nad 20 km v zračni črti in če njih proge ne vodijo nad drugimi telegrafsko-teiefonski-m: progami, javnimi poti, plovnimi rekami ali državno mejo; b) v vlaku, na ladji ali zgradbi; 3. namenjene za signaliziranje požarov ali povodnji. Vse zgoraj omenjene naprave morajo ustrezati zakonu in biti tako postavljene da nikakor ne motijo dela telegrafa in telefona za javni promet — Dr. Janez Ev. Krekove dijaške ustanove. Mestno načelstvo ljubljansko razpisuje dr. Janeza Ev. Kreka dijaške ustanove za služatelje tehniške srednje šole v Ljubljani. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na občinski deski in v veži tehniške srednje šole. — Dr. Fran Košmerlove ustanove za slušatelje tehniške srednje šole v LJubljani. Mestno načelstvo razpisuje dr. Pran Košmerlovo ustanovo za slušatelje višjega oddelka tehniške srednje šole v Ljubljani v znesku 3000 Din (tritisoč dinarjev)- na leto. Tozadevni pogoji so razvidni iz razpisa na občinski deski in v veži srednje tehniške šnle. . — Iz odvetniške službe. Odbor odvetniške komore v Ljubljani je imenoval za prevzemnika pifcame pokojne-ua odvetnika Mirofitova Kvasa v Višnji gori odvetniku iototam g. dr. Gojmira Tominska, s čimer je odvetnik v Ljubljani g dr. Anton Svigelj razrešen dolžnosti začasnega prev* zemnika. — Plenarna seja Zbornice za TOl. V petek 20. t. m. ob 9. se bo vršila v zbornični posvetovalnici plenarna 6-eja Zbor-niice za TOl v Ljubljani. Na dmovnjem redu so naznanila predsedstva, konstituiranje zborni enih odsekov in voli'tev funkcijonarjev, določbe novega obrtnega zakona g'lcdc narstopa in izvrševanja otv-tov, soci jahio^polrtirnc določbe novega obrtnega reda. odredbe o zaščiti domačega dela in podjetnosti v no\ em obrtnem redu ter naš gospoda: k položaj, strokovne or-g-amiz-acije in po.>ozai Zbornic po novem obrtnem zakonu in s/lučajn«*sti. — Največje srednješolsko poslopje v državi. V Zagrebu grade novo gimnazijsko poslopje, ki bo do pomladi dograjeno Ln bo iiijva-ic srednješolsko poslopje v državi. Stroški bodo znašali 16 milijonov Din. — Nov parobrodni vozni red. V soboto se je vršila v Splitu konferenca o novem parobrodnem voznem redu, po katerem bodo imele vse parobrodne proge dobro zvezo z vlaki. Novost bo hrzopro-ga Benetke—Split—Gruž, na kateri bo vo-vo/il luksuzni kanvvk »K.ral.i Aleksander* zil luksuzni pamik »Kralj Aleksan«a«ermrt ga je pognala težka neozdravljiva bolezen. — Roparski umor. V Orahovici na Hrvatskem je bil izvršen te dni v hiš starca C J jure JainoŠa roparski umor Občmsk: zdravnik dr Simič se je vrača) z bližnje vasi. pa so ga kmetje opozorili, da iz Ja-noševe hiše že dva dni ni nikogar na iz-pregled. "Zdravnik jc odše! v hišo in našel Janoševo prilcinrco Julijano Kastadi v kuhinji mrtvo. Starca je našo] v lopi na d-vorišču tudi mrtvega. Kom sija je ugo* tovila, da sta bila oba umorjena. Starec je nedavno prodal kravo n neznani roparji so se polakomnir -Lromnega izkupička. — Brata ustrelil. Y ntde.jo dopoldne je ustrelil v Starem Bečeju trgovec z žitom in lastnik m! i na Keše Sumaher svojega mlajšega brata Evgena Brata sta se bila domenila, da si boo-ta razdelita premoženje in v nedel'io dopoldne sta govorila o tem. Naenkrat le pa starejši brat potegni! revolver in ustrelil mlajšega brata. Potem je odšel na policiju m se prijavu. _ ; Obleke ednik II Tomšič Tone. stud. iur., tajnik I Vivoda Marjan, caud. iur., tajnik II Hro-vatin Viktor, cand. phil., tajnik III Rutar Peter. stud. iur.. blagajnik Prosen Franc, stud. tech., knjižničar I Iglic Vlado, stud. iur., knjižničar II Grgič Edvard, stud. philP, čitalničar Pavlic Bojan, stud. iur., gospodar Kramer Mira, stud. iur., arhivar Mili-čič Peter, cand. iur., revizorji Alujević Branko, abs. iur.. stud. tech., Puc Boris, abs. iur. stud. phil.. in Murko Ivo, abs. iur. —Ij »Ljubljanski Sokol«. Na predlog nrednjaškega zbora je sklenila društvena uprava, da priredi letos svojo telovadno akademijo v veliki dvorani »Uniona«, ker so postali društveni prostori v Narodnem domu mnogo pretesni, o čemur se ie vsak obiskovalec prejšnjih akademij lahko sam prepričal. Akademija bo. kakor že objavljeno 3Q. t. m. ob 8. zvečer. Spored, ki bo obsegal povsem nove točke izbranih vrst vseh oddelkov, objavimo v teku prihodnjih dni. 610/n —Ij Evangeljska cerkvena občina. Jutri uradni dan za stranke in verouk za šolarje. V nedeljo dne 22. t m- služba bož-'a. pridiguje g. župnik Mav iz Celja- —Ij Predsedstvo mestne organizacije Narodne odbrane opozarja svoje člane na predavanje g. kapitana Rudolfa Crnica, urednika »Jugoslovenskega Pomorca« v Zagrebu, ki se bo vršilo v okvirju Jadranske Straže v soboto 21. t. m. ob 20. v prostorih restavracija Zvezda o temi: »Kako je prišlo do katastrofe Titanica«. Članstvo Narodne odbrane se poziva na polnoštevilno udeležbo. —ij Ljubljanski učiteJjiščniki se bodo oddolžili Levstikovemu spominu s slavnostno akademijo, ki jo bodo priredili v ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornic. Spored akademije, ki bo izredno bogat, bo obsegal poleg drugega tudi nekatere Adamičeve, Volariče-ve in Jenkove kompozicije Levstikovih pesmi. Občinstvo naj s številno udeležbo pripomore dijakom k dostojni proslavitvi 100 letnice rojstva enega največjih Slovencev — Franca Levstika. —Ij »Zarja« In »Svoboda« priredita jutri v sredo 18. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice V. delavski prosvetni večer z bogatim sporedom. Delavska godba »Zarja« zaigra pod vodstvom kape'nika Fran Dolinarja Abtovo pesem »Prijateljicam lastovkam« in Geor-gov duet »Zlate sanje«. — Klarinetist Mi-ljutin Rauber zaigra Max Bruchovo »Arijo«. — Tenorst-kanservatorist Drago Bur-ger zapoje Hildachovo »Domovini«, Caj-kovskega arijo Lenskega iz opere Cvgenij Gnjegin in Cajkovskega »Na plesu«. Flau-tist-konservatorist Viktor Campa zaigra arijo iz Verdijeve opere »Traviatta«. Koncertna pevka, sopranistka Štefanija Vukova zapoje Chopinovo »2eija«, Cajkovskega arijo Tatjane iz opere EvgeniJ Onjegin in Dluskega »Zapoj mi pesem«. — Baritonist-konservatorist Drago Žagar zapoje Liado-vo iz zbirke Ciganske melodije »Sokolu dajte kletko« in R. Straussovo »Ljubim te«. Pri klavirju so; Boža šapla, Jos. Qr-bec in Bojan Adamič. Ciril štukelj bo predaval o Skandinaviji ln na modernem epi-diaskopu pokazal mnogo lepih slik. Vstop je prost Koncertne točke se bodo oddajale po radio in Je ta večer tudi nekaka delavska ura v radiu. —Ij Šentjakobska knjižnica v LJubljani Stari trg 11 prosi uljudno ljubljanske tn okoliške prebivalce, da blagovolijo darovati kaj obleke, perila in obutve, kar lahko pogrešajo, kakor tudi denarne nrispev-ke za bedno trboveljsko deco. Pišite nam in pošljemo na dom po darilo. Usmilite se naSe mladine, med katero so tudi otroci. so nam v nedeljo napravili v Umom. *ak^ iep koncert -Ij Sestanek ljubljanske sekcije UUO? se vrš- v sredo IS nov. ob 20. uri v klet • Emone* (posebna soba). —Ij Jadranova plesna vaja bo v četrtek v Trgovskem domu. —b Družabni plesni tečaj propagandne' ga društva se vrš: vsako sredo ob 20. uri v veliki dvorani Uniona. Sodeluje jazz Negode. 608 n —Ij Miklavžev večer za mladino popoldne in za odrasle zvečer s plesom priredi Sokol II. v soboto 5. dec. v dvorani Kazine. 609 n — Foto - sport zadovlji vsakogar s kamero, kupljeno pn FR. P. ZAJEC, optik. LJubljana. Stari trg 9. Cenik brezplačno. Najbolje, aaflrafnefse. zato M Gospod vojvoda! Žalost me navdaja, da m o -?r a m povedati resnico, toda (pomagati si ne morem, svojo »vest moram olajšati Ne m o -Irem več trpeti, da bi bila žena It ako brezsrčna in varala molža, kakršen ste Vi. Moram Vam povedati, da tVasženavarazdrugim. Lahko Jmi verjamete, ker sem pošte-,no dekle in Vam ne bo težko (prepričati se, da ne laže m. Skrijte se še nocoj, kjer b o-.ste lahko dobro videli vratca Iv ograji vašega vrta in med (pol enajsto in polnočjo boste !videli ljubčka, kako bo smuknil skozi vratca. Ključ ima že {davno. Ura sestanka je zelo prikladno izbrana, kajti v palači ine bo nobenega služabnika. Prosim pa. gospod vojvoda, da zaradi te malenkosti ne storite nič hudega, ker bi ne hotela storiti Vaši ženi kaj zalega___ TJ da na Vam itd« Norbert je z enim pogledom pregledal to podlo anonimno ovadbo. Obšla ga je divja jeza, kri mu je udarila v iglavo. Toda ta hip je veljala njegova •divja jeza samo piscu tega ostudnega anonimnega pisma, Ni mogel verjeti, ni verjel, da ga žena vara; ni je ljubil, da, celo sovražil •jo je, toda nihče bi mu ne mogel očitati, da je ne spoštuje in ne ceni. — Moja žena je poštena, — je mrmral sam pri sebi, — najbrž se je hotela služkinja osvetiti, ker je bila ozmerjana. Vendar je pa začel znova čitati podlo pismo; zdelo se mu je, da slog ni naraven, temveč namenoma izmišljen. In še nekaj ga je presenetilo: namiga vanje na odsotnost služinčadi. Dal je poklicati Jeana. — Je res, da bo palača nocoj prazna? . • — Da, dre vi in deloma tudi ponoči bo prazna. — Zakaj pa? — Kaj se gospod vojvoda ne spominja? Drugi kočijaž se ženi in vsi so povabljeni na ples. Gospod jim je dal dovoljenje sam. — Res je. Kaj pa če bi vojvodinja kaj rabila? — Milostiva je bila tako ljubezniva, da je izjavila, da noče nikogar pripraviti ob ples in da zadostuje, če ostaneta doma hišnik in njegova žena. — Dobro! Pogledal je na uro: bila je osem. — Skrajni čas, da se vrnem v Pariz! — je dejal sam pri sebi. Vrnil se je hitro domov in poklical Jeana. Temu možu, udanemu rodbini Champdoce z dušo in telesom, je bilo odveč prikrivati resnico. — Jeane! — je dejal vojvoda, — nocoj moram biti v Parizu. Starec je žalostno zmajal z glavo. — Slutim zakaj, — je odgovoril. — Pripravi mi brž obleko in reci, naj zaprežejo ... Kočija me bo čakala pred vrati kluba, jaz pa pojdem peš. Jean se je ojunačil in posegel svojemu gospodu v besedo. — Tako tega ne morete storiti, gospod vojvoda, — je dejal. — Naši ljudje tudi slutijo, kaj se godi. Kdove, kaj bi si mislili, če bi vedeli, da se hoče gospod odpeljati. Će bo gospod vztrajal na tem, se bo moral odpeljati v Pariz tako, da nihče ne bo vedel za njegov odhod in povratek. Gospod mora napraviti tako, da bodo vsi mislili, da Maisonsa sploh ni zapustil. — Morda imaš prav, toda kako to storiti? — Skrivaj odvedem konja iz male staje. Tam stoji baš naš najboljši dirkač Romulus. Osedlam ga in odženem na drugo stran mostu, kamor pride gospod za menoj. Potem pa počakam v gostilni, da se gospod vrne. — Naj bo, toda požuri se, moje minute so štete. Jean je odhitel in Norbert ga je slišal, kako kriči na stopnišču na slugo: — Pripravite kaj mrzlega, gospod bo večerjal. Norbert je odšel v spalnico, oblekel je površnik, obul škornje in vtaknil v žep revolver, ki ga je najprej pregledal, če je nabasan. Potem je odprl vrata na stopnišče za služinčad in odšel iz palače trdno prepričan, da ga ni nihče videl. Noč je bila že temna, padal je droben, gost dež. Zvesti sluga je že čakal na določenem kraju s konjem in Norbert se je zavihtel v sedlo. — Nihče me ni videl, — je dejal Jean. — Mene tudi ne. — Vse je torej v redu. Vrnem se in na mizo bom nosil jedi, kakor da je gospod doma in da večerja Celo sam bom jedel, da nihče ne bo slutil sleparije. — Dober tek, Jean! Starec je globoko vzdihnil. — Gospodu vojvodi se hoče še smejati, :— je dejal z rahlim očitkom. — Torej, čez tri ure bom tam v onile krčmi. Ko se gospod vrne, zadostuje, če potrka dvakrat na okno in takoj pridem iz krčme. Kako dolgo je človeško življenje Glede dolgosti življenja so ženske na boljšem kakor moški — Nekaj primerov izredno visoke starosti Na to vprašanje odgovarja v espe-rantskem tedniku »Heroldo de Esperanto« dr. J. FeJs takole: »CepTav nam obeta vera prijetno posmrtno življenje, se vsi veselimo življenja na tem svetu in tarnamo, da je prekratko. Ze Aristotelov učenec, slavni filozof in matematik Theofra-stos (371—264), je obžaloval, da je bila narava tako radodarna, ko je ustvarila gavrane in jelene, kajti njihovo življenje je mnogo daljše od človeškega. Povprečna dolgost Človeškega življenja se je v zadnjih 120 letih izpre-menila na boljše, moderni človek živi del j. nego je živel človek v začetku 19. stoletja. Leta 1800 je dočakal člo-vak v zapadni Evropi povprečno 35 let, leta 1900 pa že 45 let. Naša generacija ima pa že zopet za celih 10 let daljše življsjije. Skoraj vsi statistiki dokazujejo, da žive židje de)j nego kristjani. Po najnovejši statistiki traja povprečno človeško življenje: moški ženske Nemčiia 1910/11 47 % leta 50 leta Italija 1910/12 47 let 48 let Anglija 1910/12 51 H leta 56 let Amerika 1919/20 54 let 56 let V prejšnjih stoletjih je veljala starost 50—60 let že za zelo visoko, do-čim je zdaj vse polno še starejših ljudi, ki zavzemajo odbcna mesta v politiki, umetnosti, trgovini, industriji in sploh v vseh panogah javnega udej-stvovanja. Pa tudi število ljudi, ki dočakajo visoko starost, je zdaj mnogo večje, kakor je bik) v starih časih. Statistika nam priča, da ni samo dolgost življeoja, temveč tudi število žensk, ki dočakajo visoko starost, mnogo večje, kakor pri moških. Večjo umrljivost pri moških si razlago učenjaki s težko borbo za obstanek, s čezmernim uživanjem nikotina in alkohola ter z večjim odstotkom spolnih in drugih nalezliivih bolezni, posebno tifuza Ln tuberkuloze. Čeprav se rodi včč dečkov, kakor deklic (106 do 107 dečkov na 100 deklic), vendar prevladujejo zaradi večue umrljivosti med moškimi na svetu ženske. Bolezni poapnenja žil podleže več moških kakor žensk, razmerje znaša 3:2. V Angliji in "na Poljskem zbrani statistični podatki pričajo, da dočakajo matere, ki imajo mnogo zdravih otrok, višjo starost kakor žene brez otrok. Rumunka Klaudia, ki je živela 115 let, je imela 25 otrok. Kar se tiče poklica, po katerem bi se določiHa starostna razlika in dolgost življenja, so med dolgo živečimi na prvem mestu duhovniki, za njimi politiki ki državniki, potem učeaiaki, časrnčlki, pisatelni in umetniki. Starost se začenja s 60. letom, dolgo življenje pa pomeni od 75. leta naprej, toda navadno človeško življenje se konča med 70. in 75. letom. V Lvo-vu umre največ ljudi med 51. in 60 letom. Na svetu je pa vendar mnogo ljudi, ki dočakajo visoko starost 100 let ali pa še več. Naj omenimo samo nekaj takih primerov. Ustanovitelj škofije v Glasgovu Kintingera je živel 185 let, kakor priča napis na njegovem grobu. Leta 1670 je umrl v yorkshirski grofiji ribič Hen-ry Jenkins, star 169 let. Nekoč so ga poklicali za pričo na sodišče. Prišel je s svojima dvema sinovoma, eden je bil star 102, drugi pa 100 let. Še kot 100-letni starec se je hodil kopat v mrzlo reko. Drugi angleški težak Thomas Per-re je živel 152 let in 9 mesecev. Ena njegova hči je bila stara 111 let, ko je umrla, pravnukinja pa 103 leta. Parre je umrl na kraljevskem dvoru, njegovo truplo je obduciral slavni anatom Wil-liam Harvey (1578 do 1657). Ta zdravnik tudi omenja Parrea v svoji razpravi »Philosophical Transactkms«. Parre se je kot 120 letni starec oženil z vdovo, ki je trdila, da ni imela pojma, da je že tako star. Do svojega 130. leta je trdo delal. Slišal ie do zadnjega trenutka dobro in tudi spomin je imel zelo dober, samo oči so mu bile opešale. Kralj je zvedel zanj in hotel ga je videti. Starec je prišel v London in Hax-vey navaja kot vzrok njegove smrti londonsko hrano, ki je Parre ni bil vajen. Ce bi bil ostal doma, bi bil živeli morda še nekaj let. Pa ne samo zdravniške revije, temveč tudi dnevno časopisje poroča o ljudeh, ki dočakajo izredno visoko starost. Leta 1923 je živel v iTskem mestu Edmontonu 125 let star mož in njegovo starost so ugotovili uradno, imel je 7 bratov in 4 sestre, od katerih je dočakala ena še višjo starost, umrla je pa dve leti pred njim. Ta mož se je sam bril in čital brez očaJ še dva tedna pred smrtjo. Leta 1924 je živel v Plocku mož, ki je dočakal 168 let. Rojen je bil 1. 1755, služil je v armadi Katarine II. in carja Aleksandra I. Kot 93 letni starec se a tretjič oženil s 43-letno ženo, s katero je imel tri oticske. Do svoje smrti je bil telesno in Gu^cvno čiL Zadn.i; čase se mnogo piše o kurdskem staicu Zaro Agi, rojenem 1. 1774. O tej starosti priča njegov krstni list, ne moremo pa reči, da bi se nam zdeM ti podatki Ur.nl. Starec je še vedno čil, imel je 27 žen Ln celo kopo otrok, od katerih je i-ajmlajšemu sunu že 80 let. Poijski -isti pišejo, da žavi v vasici Do-lebov/o 134 'et star plemič Puchalski, ki je prišel 18. maja 1925 v parlamentarno pisarno v Varšavi s prošnjo, naj bi kupih za njegovo vasico nove zvonove, češ, da so jih Rusi 1. 1915 odnesli. Starec je še docela čil, ima dober spomin, spominja se dobro Naoo-leonovega umika i»z Moskve in poljske revolucije. Iz tega je razvidno, da lahko dočaka človek izredno visoko starost, toda to so le redki primeri. Človek živi tako dolgo, dokler traja njegov razvoj. Tako vsaj sodijo zdravniki, ki se pečajo s statistiko človeške starosti. Pomen izraza „parvenu Z vprašanjem, kaj pomeni izraz > parvenu«, se baš ukvarja francoska javnost. Pobudo za javno diskusijo je dala uvrstitev tega izraza v slovar francoske akademije. Tam se razlaga izraz parvenu takole: Parvenu je oseba nizkega rodu, ki se je zelo visoko dvignila, ki se pa ni znala prilagoditi svojemu novemu položaju. Nekateri kritiki pa ne odobravajo ponižujočega, sramotilnega pomena tega izraza. Eden citira govor, ki ga je imel leta 1853 Napoleon ITI. v parlamentu, ko je oznanil svojo poroko z gdč. Montio. Cesar je pojasnjeval, zakaj se ni oženil s to ali ono damo iz starih kraljevskih hiš, in izjavil je, da zavzema povsem odkrito položaj parvenuja, slavni naslov, če ga doseže po svobodnem glasovanju velikega naroda. Ta kritik je postavil tudi svojo definicijo izraza parvenu. Po njegovem mnenju se rabi v negativnem smislu o človeku, ki se povzpne iz malih razmer, pa pozabi ali pa zataji svojo preteklost ter zardi, če jo kdo omeni. Oxfordski slovar se je izognil tej kontroverzi s tem, da je dodal izrazu parvemi kratko razlago, češ, da označujemo tako človeka nizkega rodu, ki je dosegel premoženje ali visok položaj. Morganatičen zakon princa Nikolaja Iz Bukarešte poročajo o morganatič-nem zakonu kraljevega brata princa Nikolaja, ki se je poročil z ločeno ženo poslaniškega tainika Radu Saveanu. Princ Nikolaj je mislil že v času svojega regentsrva na ženitev z bivšo ženo poslaniškega tajnika Radu Saveanu,, s katero se je bil seznanil pred petimi leti na avtomobilski tekmi. Crm se je seznanila s princem, se je datla od svojega moža ločiti. Po ločitvi je nastopala pod imenom madame Dolet-te. Kot dekle se je pisala Johanna Ln-zda Dutnitrescu. PoslanžŠki tajnik Radu Saveaam jo bu po ločitvi premeščen k nekemu inozemskemu poslaništvu, ker je baje večkrat zagrozil princu, da ga bo ustrelil. Saveanu je ostal strastno za-Itubljen v svojo ženo tudi po ločitvi, ko je pa spoznal, da žena noče ničesar več slišati o njem, je začel popivati. Padal je vedno globlje in končno je moral dati diplomatski službi slovo. Princ in madame Dolette sta pa živela v »e-kem gradu v Bukarešti hi ker ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic, je princ sklenil poročitii se s svojo bubica Poročila sta se 7. t. m. v mimrnski vasi Tohan. Za priči sta bila dva kmeta, ki sta podpisala poročne listina. Toda vrhovno sodišče v Bukarešti je še istega dne rxyročne listine razveljavilo, ker ie ugotovilo dve formalni napaki . Princ Nikolaj se pa za raz velja v-ljenje svojih rx>ročmh dokumentov m zmenil m živi zdaj s svojo ženo v naj-srečaiejšeon zakorvu. Čudno umivanje. — Kaj si pa počel, Mihec, da imaš tako umazane roke? —. I kaj, obraz sem si umrval V Soli. Nadzornik: Ali imate tudi abnormalne otroke v razredu? Učiteljica: Da, gospod nadzornik, celo dva. — Kako ste pa to spoznali? — Pridna sta in rada se učita. OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, 'skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarjkova cesta 9 '(nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunava-'nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. STANOVANJE TREH SOB s pri 11 klin ama oddam takoj v enodružinski hiši. Poizve se v Zgornji Šiški, Vodnikova 54. 3191 PRODAJALKA mešane stroke se sprejme. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Prodajalka 3192«. + >*A4a1i o£fas*< Vsaka beseda SO par. Ploda me lahke tudi m znamkah, ta odgovor znamko J - Na vprašanja brest znamke ne —mm nr1Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, LJubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vldovdanska cesta st. L 25 LETEN PRIMOREC absolvent realke, odločen in zvest, vešč vseh pisarniških del, strojepisja, knjigovodstva, slovenske, italijanske in nemške korespondence, z zadostnim 'znanjem srbohrvaščine, ki razpolaga a kapitalom 60.000 Din za eventuelno kavcijo, išče sebi primerne službe, bodisi pri kateremkoli bančnem ali zavarovalnem zavodu, trgovski ali gradbeni družbi, bodisi pri privatniku, brez ozira na lego kraja. Cenjene dopise na upravo >Slov. Naroda« pod >G. A. T./3190«. 3190 ŽIMO za modroce d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 KRASNA SOBA parketirana, s posebnim vhodom z verando in pritiklinami se takoj odda v vili, Strekljeva ulica štev. 3 (blizu Vrtače) po zmerni ceni. Pojasnila daje ga. Vajda v hiši. 3193 ELEKTRIČAR z večletno prakso, vsestransko izvežban, išče službo. Nastopi lahko takoj, zmožen tudi nemškega jezika. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda c pod »Električar 3196«. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt LJUBLJA 'A, Dunajska cesta stev. 88 (na Balkanu) Telefon 34—34 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. TREBAH, Ljubljana, SV. PETRA CESTA ŠT. 6. Bombažna finoprediltiica v inozemstvu (10.000 vreten) se prav ugodno odda proti ustrezni soudeležbi in hipotekami varnosti. Zeli se event. priklop k že obstoječi tkalnici. Vsa naprava se pa tudi proda proti gotovini ali zavar-ščini kupnine. Interesenti naj se javijo pod šifro W 12942 na Publicitas (Ziirich) Schweiz. 3188 VtlukuCututni paph (c$ O <2>ft9 £•— prodaja uprava ,S£oven*&ega ftatođa« Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk. dobro blago. Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.-—. Urejuje Josip Zupančič, « Za >Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in Inaeratni del Usta: Oton Cnristof, — Val v LJubljani.