Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. S,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODIH
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehilleijeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstr o-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30--Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 249.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, 2. novembra 1910.
Čekovni raCun 48.817.
Leto II.
Slovani v delegacijah in inozemstvo.
London. 27. okt. 1910.
Delegacije so edina parlamentarna korpora-cija, v kateri izražajo ali bi imeli izražati avstro-ogrski politiki svoje mnenje o vnanji politiki monarhije ter izreči svojo sodbo o nje odgovornem voditelju ministru vnanjih rečij. Odkar so delegacije zadnjič zasedale, se je pripetilo v političnem svetu toliko zanimivih in velevažnih dogodkov, v katerih je igrala Avstro-Ogerska in nje zaveznica Nemčija tako veliko ulogo, da je ves svet z opravičljivo napetostjo pričakoval, kako stališče zavzamejo zastopniki avstrijskih slovanskih narodnosti proti novemu kurzu Aehrenthalove politike. Pravega pojasnila to zasedanje ni inozemstvu prineslo. »Times« (v svoji tedenski izdaji od 21. t. m.) piše: »V avstro-ogerskih delegacijah je Bila znamenita debata o govoru grofa Aehrenthala o vnanji politiki. Zadnji petek je izustil vodja Mladoče-hov dr. Kramar izredno krepak odgovor, v katerem je napadel dr. Aehrenthala zaradi načina, na kateri je izvedel aneksi.io Bosne in Hercegovine in zaradi skalitve odnošajev med A. O. in Rusijo. -»Avstro-Ogrsko, katere prebivalstvo je po 60% slovansko«, je dejal, »je dejanski tako tesno priklenil na Nemčijo, da se ne more več prosto gibati in tudi ne prosto dihati.« Povdarjal je, da stoje Slovani germanofilski politiki vnanjega ministra ledeno-mrzlo nasproti in da dočim so v preteklosti vedno zvesto dajali svojo kri in svoje imetje v obrambo monarhije, ne čutijo dandanes prav nič navdušenja za to, da se je postavlja za stražo na Reno. Grot Aehrenthal je drugega dne precej krepko odgovoril, zatrjujoč, da je njegova politika bila potrebna. Povdarjal je, da so razmere med A. O. z ene strani ter Rusijo. Francijo in Anglijo z druge strani prav dobre. Glede Turčije je dejal: »Kar se Turčije tiče, lahko rečem, da so naši odnošaji s to državo jasni. Želimo vzdržati mir in status quo na bližnjem vzhodu in naj bi Turčija modro in odločno nadaljevala delo svoje konsolidacije. To ni le naše mnenje, temveč tudi mnenje naših zaveznikov in mislim, da lahko rečem, tudi mnenje vseh drugih držav.« Obe delegaciji sta sprejeli z velikimi večinami ekspoze vnanjega minsitra ter izrekM zaupanje grofu Aehrenthalu. Tako »Times«. To kratko poročilo o dvednevni debati .iriča, ia imajo v tujini tanek posluh in tako dober smisel za politiko, da z občudovanja vredno sigurnostjo izluščijo jedro iz dolgih govorov in več ali manj blestečih fraz raznih govornikov. Vzemimo stavek: »Želimo vzdržati mir in status quo na bližnjem vzhodu in da bi Turčija mirno in odločno nadaljevala delo svoje konsolidacije.« V kako luč stavijo dejstva te lepe in miroljubne besede?
Ko se je Nikola proglasil ali dal proglasiti za kralja na veliko škodo Črnogorcev in celega srb-
skega naroda, si je pridobil na Dunaju, v Budimpešti in v Berlinu odkritosrčno priznanje. En srbski kraljič več je vreden vsaj deset žrebljev za krsto, v katero bi diplomati trozveze radi dali svobodo in zedinenje srbskega naroda. Ker pa živi ogromna večina srbskega naroda na Balkanu, torej na bližnjem vzhodu, je status quo, katerega vzdržuje Aehrenthalova politika, če drugega ne, vsaj zelo čuden. Pa to ni vse. Nemški poslanik- v Carjem gradu g. Marschall von Bieberstein dela prav tako vestno in če mogoče še bolj uspešno za hvaljeni status quo. Plod njegovega delovanja je rumunsko-turška pogodba, naperjena v prvi \ rsti proti Bulgarom. To pogodbo sicer taje, pa lako, da je vsakdo prepričan, da v resnici obstoji. S to pogodbo so Bulgariji zvezane roke in mladoturški komite dela v Macedoniji z Bolgari, Srbi in Grki kar hoče. Te svobode se izdatno poslužuje ter igra z macedonskimi kristjani, kakor mačka z mišjo, ščuje danes Bolgare proti Grkom in Srbom, jutri zopet narobe. Nemčija prodaje turški vladi stare bojne ladije, ki so za njo (Nemčijo) zastarele in brez vrednosti, katere pa Turčiji izborno služijo, da z njimi grozi Grčiji. V Mali Aziji vladajo Mladoturki kakor v Macedoniji po starem preskuše-nem Abdul Hamidovem sistemu in poznavatelji razmer pišejo, da smemo pričakovati vsak hip novih krvoločnosti proti Armencem. To se imenuje v grof Aehrenthalovem ekspozeju »modro in odločno nadaljevanje dela za notranjo konsolidacijo«. Ta status quo na Balkanu in ta notranja konsolidacija Turčije je na vso škodo slovanskih balkanskih držav in na korist Nemčije, katera ima prvo besedo v Bukareštu in v Carjem gradu, grof Aehrenthal pa pravi, da je to namen njegove politike in namen naših zaveznikov. Da Italiji to ni prav, o tem ne more biti dvoma, saj vsi vemo, da sama špekulira na Albanijo, zato bi bilo bolj točno, ako bi bil grof Aehrenthal dejal, da je, to mnenje našega nemškega zaveznika, katero je tudi on (Aehrenthal) sprejel za svoje. Da je temu tako, nam priča govor nemškega cesarja na dunajskem rotovžu, kjer je dejal, da je stal v težkih časih (po aneksiji) v »blesteči oborožbi« ob strani svojega zaveznika (A. O.). V zahvalo za to, gre zdaj grof Aehrenthal z Nemčijo čez drn in strn, podpira brez pomisleka vso nemško ekspanzivno politiko, naperjeno v prvi vrsti proti avstro-ogerskim in balkanskim Slovanom. Kako kratkovidna in avstrijskim državnim koristim škodljiva je taka politika, mora sprevideti vsak, kdor pomisli, da je postala A. O. po aneksiji Bosne in Hercegovine balkanska država, da ima torej na Balkanu interese, ki se nikakor ne krijejo z interesi Nemčije in Mladoturkov, pač pa z interesi balkanskih Slovanov, med katerimi bi morala igrati vodilno ulogo. S tem, da se je grof Aehrenthal tako popolnoma podvrgel berlinski politiki, je balkanske Slovane za vedno odvrnil od Avstro-Ogrske in si tudi ni mogel pridobiti zaupanja av-
strijskih Slovanov. Vse to in še več vedo politiki na Angleškem, morali bi to tembolje vedeti slovanski politiki v Avstriji, ker se to v prvi vrti rjih samih tiče in zato so pričakovali Angleži, da pokličejo ti slovanski politiki grofa Aehrenthala v delegacijah na odgovor. Odločno in ostro je spregovoril samo dr. Kram&r in njegov glas so culi v inozemstvu. Jugoslovanski glasovi niso prodrli za mejo. Dr. Ploj je sicer povedal svoje mnenje, pa tako umerjeno, da ga ni bilo čuti iz zbora delegatov. — Slovenci mu pa morajo biti hvaležni, da je sploh spregovoril. Kar je dr. Šusteršič zakrivil, presega celo meje politične nedostojnosti in nehonetnosti. Ta mož, ki je načelnik največje slovanske stranke ter se vedno ponaša, da govori v imenu slovenskega naroda, je iz strahopetnosti ali iz gole politične nepoštenosti odložil svoj mandat v odseku za vnanjo politiko ter B. in H., ker ni imel poguma ali ker mu ni kazalo jasno in glasno povedati, da kot Slovenci in Jugoslovani odločno protestiramo proti Aehrenthalovi politiki, ki je pahnila A. O. v popolno odvisnost od Nemčije ter jo spravila morda za vedno ob vse zaupanje balkanskih Slovanov. S tem, da se je ob tej velevažni priliki dr. Šusteršič odtegnil tej svoji dolžnosti, je zakrivil velik in neodpust-ljiv politični zločin. Ako bi bilo v slovenskem narodu le količkaj več politične zavesti in narodnega ponosa, bi se moral vzdigniti proti dr. Šusteršiču in celi njegovi stranki tak vihar nejevolje, da bi te politične strahopetce — ali sleparje, (naj si izberejc, kar je gospodi ljubše) — vse do zadnjega odnesel s političnega odra. Ta dogodek nam zopet kaže vso pogubnost klerikalizma, kateri je vedno pripravljen prodati ali zatajiti narodne in splošne koristi, ako najde ali vsaj upa najti kupca.
So li govorili Hrvatje, ne vem; angleški listi molče o njih in o Poljakih, ki so gotovo glasovali ia ekspoze ter grofu Aehrenthalu izrekli zaupanje za to, da njegov gospod in mojster v Berlinu njih poznanjske brate tem krutejše zatira in preganja.
Zamerili ste Kramaru, da je govoril o neosla-vizmu. češ, da je to še nekaj nejasnega in nam daljnega. Morda pa vendar ni bilo docela napačno povedati in sicer odločno povedati, c!a je neoslavizem kulturno in nepolitično gibanje, katerega ne bo mogla nobena vlada s svojo policijo zatreti in bi tudi bilo silno nespametno, ako bi io poskusila. Da se na to misli, priča gonja prot posl. Hribarju, kateri po vladinem mnenju tudi zato ni več sposoben za ljubljanskega župana, ker je neoslavist! Na take zlorabe in taka zavijanja treba odgovoriti.
Da bi se v delegacijah upošteval tudi slovanski glas, je neobhodno potrebno, da stopijo slovanski delegatje pred vsakim zasedanjem v tesnejšo zvezo, da izdelajo načrt skupnega postopanja v vseh vprašanjih vnanje politike. Dokler bo hodil vsak svojo pot in govoril vsak zase, se mora njegov glas izgubiti v kriku vladinovcev. Ako bi pa slovanski klerikalci ne hoteli s slovanskimi napred-
LISTEK«
Tast <Kondelik in zet
Vejvara.	3
Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
In ozrl se je, kakor da bi bil žalosten, na ženo, ki je bila do noska prikrita in je hitel v kuhinjo.
Ni trajalo dolgo in zopet je bil v spalnici, kjer ga je pozdravil lahen krik Pepičin.
»Saj ne gledam, Pepica«, se je izgovarjal Vejvara, čeprav so njegove oči skrivaj kukale samo na ženico, »toda sedaj ne vem, če sem to dobro napravil. Ko sem vsipal kavo v mali lonček, sem se še le domislil, da jo je moja gospodinja kuhala s cunji-co. Toda jaz nisem ničesar takega videl v kuhinji, in sedaj ne vem, kako naj to brez cunjice skuham.«
Pepica se je srčno zasmejala.
»Mi jo bomo sploh kuhali brez cunjice, za to so sedaj posebna, mala sitka. Tam v mizi je — no, naša prva kava bo malo gostejša.«
»In še nekaj, Pepica. Kdaj pa ie mleko skuhano?«
»Ko se dvigne in dobi klobuk — pa morate stati pri njem, da ne uide —«
Prenehala je, poslušala in naglo zaklicala:
»No je že kuhano — že šumi po ognjišču! Hitro Vejvara, sicer sva brez zajutreka.«
Vejvara je planil iz spalnice, in Pepica, ki ni vec mislila na svojo spodnjo obleko, naglo za njim.
Vejvara je ravno odstavljal lonček — hvala bogu, polovica mleka je bila rešena, čeprav se je pri tem nesrečni kuhar nekoliko opekel in malo prste oparil.
Ta nezgoda je Pepico neizmerno razveselila. Tlesknila je z ročicami in z norčavo grožnjo, kakoi delajo otroci, vzkliknila:
»No, le počakaj, ko tole povem očetu!«
»Poslušaj, Pepica«, je odgovoril Vejvara s komično resnostjo in se je bližal ženi, »kar se doma skuha, to se mora doma pojesti! In midva bova to pojedla!«
In še predno se je Pepica zavedla, jo je Vejvara prijel, stisnil v naročje in pritisnil na prsa. Toda še predno se je sklonil k nji, da bi jo za norčavo grožnjo poljubil, je zazvenel v predsobi električni zvonček, naravnost jezno, kakor da bi pridrli ognjegasci.
Oba sta odskočila in Pepica je stekla v spalnico. Vejvara se je tako vstrašil krepkega zvonenja, da v prvem trenotku ni vedel, kaj bi napravil. To zvone-nje mu je bilo popolnoma nov glas, taka naznanitev obiska nenavadna. V dosedanjem stanovanju njegovem ni bilo električnega zvončka, tam so obiskovalci trkali kar na kuhinjska vrata, v kateri je bila skoro celi dan njegova gospodinja. In Vejvara ni imel pravzaprav nobenega obiska.
Plahi beg Pepičin pa ga je popolnoma zmešal. Zdelo se mu je, da je tako zapuščen. Kdo naj bi bil?
Ničesar drugega ni preostajalo kot odpreti. Vejvara je toraj hitel po prstih v predsobo, k vratom,
odmaknil je oprezno medeno kolesce in je pogledal skozi okroglo luknjico na hodnik.
Ničesar ni videl. Oni, ki je prišel, je stal tesno pri vratih, tako da je zatemnel luknjico. Vejvara je samo tako slutil, da se za vrati pregiblje nekaka zmes obleke, in slišal je popolnoma neznaten šum svilene obleke. Torej ženska! Morda mamica Kondelikova?
Hitro je obrnil ključ, odprl na stežaj in predno si je domislil primero, da stoji tu nasproti njemu nekaj kot osuta potonika, se je razlegel hripav, hiter glas:
»Moj bog, torej sem vendar prav prišla — in še doma dobila! Dobro poludne, gospod Vejvara, in Bog vam daj srečo do smrti! Vseobče!«
In obiskovalka je prestopila prag, odkoder je bil Vejvara osupel odstopil.
»Moj bog — milostljiva gospa — pozdravljam vas«, je jecljal Vejvara, zapiraje vrata, in v svojem presenečenju in v zadregi ni opazil, da mu dama podaja obe roki naenkrat. »Gospa Muknšnablova!«
Res je bila to gospa Muknšnablova, katere obiska se je Vejvara najmanje nadejal.
Njene ostre oči so že tekale po predsobi in iskale drugih vrat. In kakor da bi zavohala, je uganila, katera drže v sobo.
»Tukajle?« je vprašala.
»Prosim, prosim«, je vzpodbudil Vejvara, čeprav mu ni bilo jasno, kaj bo z obiskovalko začel.
Gospa Muknšnablova je že potrkala s suhljatimi prsti in je počakala, toda ko se ni nihče oglasil, je srčno odprla in vstopila v sobo. Premotrila je z očmi prostor in videč, da je prazen, se je obrnila.
njaki skupno postopati, naj se vsaj naprednjaki združijo, potem bodo tudi take napake onemogočene, kakeršno je bržkone z dobrim namenom zakrivil oni češki agrarec, ki je šel mesto Šušteršiča v odsek in mu tako pripomogel pred nevednimi volilci maskirati svojo strahopetnost -— ali svoje izdajstvo.
Gospodinjski tečaj na kmetijski Soli v Št. Jurju ob južni žel.
V soboto dne 29. avgusta je končal prvi šest-tedenski gospodinjski tečaj za kmečka dekleta na kmetijski šoli v Št. Jurju ob J. ž. Namen tega tečaja je bil, pripravljati kmečka dekleta za njih bodoči poklic kot gospodinje. Vsposobile bi se naj za razumno sodelovanje pri razvoju kmetijstva, pri pridelovanju, osobito pa pri umnem pridelovanju in porabi pridelkov; spoznajo naj naloge glede dobrobitja družine in naj postanejo zmožne te naloge tudi prav spolnjevati. Da so taki tečaji res občutno potrebni za naše razmere, kaže dejstvo, da se je priglasilo 50 prošnic; od teh se je lahko sprejelo za letos samo 15. Te so stanovale v zavodu, kjer so dobivale tudi hrano. Poučevalo se je teoretično in praktično in sicer: g. ravnatelj Belič: vrtnarstvo in poraba sadja (letos vsled bolezni g. ravnatelja samo praktično); g. ing. agr. Jos. Zidanšek: govedoreja, svinjereja, perutninstvo ter mlekarstvo; gospodična J. Zemljan, gospodinjska učiteljica: naloga gospodinje v stanovanju in kuhinji, kuhanje, knjigovodstvo gospodinje, skrb za zdravje, strežba bolnikom in pranje. Pri praktičnem delu sta navajala upravnik in vrtnar. Oziralo se je povsod na kmečke razmere in je bil cel pouk strogo naslonjen na praktične potrebe, katere se pojavijo v gospodarstvu; skušalo se je dekletom obenem vcepiti pravo spoštovanje do dela. Navzlic kratkemu času šestih tednov lahko z veseljem povdarjamo, da se je tečaj izborno obnesel in so končni uspehi pokazali, da se je namen tečaja popolnoma dosegel. Taki tečaji se bodo sedaj vsako leto prirejali na kmetijski šoli.
Politična kronika.
BANČNO VPRAŠANJE
Včeraj dopoldne se je vršila v dunajskem fin. ministerstvu konferenca med obema finančnima ministroma Bilinskim in Lukacsem ter generalnim guvernerjem avstro-ogrke banke in generalnim tajnikom te banke. Posvetovanje je trajalo do pol 1. popoldne. Po posvetovanju se je izrazil ogrski finančni minister Lukacs, da natančnega o konferenci ne more povedati, vendar toliko da je gotovo, da se je v konferenci dosege! princip, sporazum in da bodo sedaj nadaljevali strokovni referenti o detajlnih vprašanjih. Strokovni referenti se sesta-nejo danes na Dunaju. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary in finančni minister Lukacs sta se odpeljala včeraj popoldne nazaj v Budimpešto.
Nadaljevanje češko-nemških spravnih pogajanj.
Nemški advokat dr. Link je iznašel nov kompromisni predlog glede rabe jezika pri občinah na Češkem. Po tem predlogu bi smele sprejemati nemške občine češke vloge, katere pa bi se najprej poslale v Prago v prestavo, ki naj prevede vlogo v nemščino in potem še-le reši občina dotično vlogo. Češki poslanci se naravno protivijo temu kompromisnemu predlogu, ki pomenja predvsem zaključni nemški teritorij, na drugi strani je pa seveda s tem predlogom nemogoče vsako redno poslovanje in postopanje. Tako je le malo upanja, da bi v sredo, ko se snidejo zopet zastopniki obeh narodnosti k pogajanjem, bile že odstranjene najglavnejše težkoče in tudi prejšnje dobro razpoloženje za sporazum je precej oslabelo. Govori se o tem, da češki deželni zbor ne bo imel nobene seje več in da bode ali odgoden, ali zaključen. Kakšne finančne posledice bi imelo to dejstvo za kraljestvo Češko, o tem sta si
»Menda ni gospod Vejvara sam doma? Morda je najdražja gospa ...?«
»Oprostite, milostljiva gospa«, se je opravičeval Vejvara, »ženica še ni gotova. Nisva pričakovala obiska, sva malo zaspala ...«
Na širokem, koščenem obrazu gospe Muknšnab-love se je pojavil nasmešek, kakor da bi izpustil žarečo raketo, nasmešek, ki je razumel to ,zaspanje', vražje zaupen, tako da je Vejvara povesil oči.
»Tak sem torej vaša prva vizita, gospod Vejvara? To me veseli, vseobče me to veseli. In vi gotovo niste jezni. No, to si mislim, da me niste čakali, toda staro prijateljstvo se ne ohladi, gospod Vejvara, in jaz sem rekla Lotinki: pojdem, da novo-poročencema gratuliram. Bila sem sicer včeraj v cerkvi, obe sve tam bili, toda nisem se hotela pehati naprej in med sorodnike, da bi voščila. Dosti časa, sem si mislila, bo še jutri, vseobče. Tako vam torej zelo gratuliram, gospod Vejvara, in za Lotinko tudi, da bi vam dal Bog srečo. Gledala sem na ne-vestico, zelo lepa, kakor iz cukra — in kako vas ima rada — na očeh sem ji to videla. Bože, ko nastane ta trenotek Lotinki in gospodu Pajtlšmidu, se raztopim od veselja. Smem upati, da tudi njo vgle-dam?«
»O, prosim, Pepica se napravlja, milostljiva gospa, takoj bo gotova. Midva še nisva zajutrekovala.«
»Ti moj bog, vem, vem, na tak dan bi bil človek lahko brez zajutreka«, je brbljala gospa iu nov po-
obe narodnostni stranki, češka in nemška, popolnoma na jasnem.
Štajerske novice.
Vseh mrtvih dan. Včeraj popoldne se je nabrala na slovenskem pokopališču celjskem velka množica prebivalstva, da se spomni svojih dragih, ki počivajo v grobeh. Grobovi so bili lepo okrašeni in na večer, ko se je vlegel mrak, je bilo celo grobišče ena sama velika luč. Nekaj nenavadnega je bilo včeraj tudi, da sta se vršila dva pogreba: gdčne Straškove in g. Marčinka. Ze dolgo vrsto let se ne pomni pogreb na ta dan.
Friedrich zopet pogorel. Danes dopoldne se Je vršila pred okrajno sodnijo v Celju obravnava glede tožbe, katero je naperil znani mirasanski grajščak in še bolj znani načelnik ptrovškega krajnega šolskega sveta in vodja tamošnje klerikalne armade, Franc Emanuel Fridrich, (»pogorelec« izza porotne pravde proti uredniku Spindlerju!) proti petrovške-mu nadučitelju g. Ernstu Slancu. Tožil ga je, ker je g. Slane pri svoječasnem zaslišanju pri okrajnem šolskem svetu v Celju izpovedal dejstva, ki so se pri porotni obravnavi proti uredniku Spindlerju izkazala kot resnična. Fridrichov zastopnik, že znani luteran dr. Zangger je izjavil, da Fridrich tožbo na podlagi predležečih dokumentov brezpogojno u-makne in plača vse stroške, na kar je bi! g. nadučitelj Slane seveda oproščen. Pripominjamo, da je danes sodil sodnik od poklica in ne porotniki, in vendar je moral tudi ta izreči oprostilno razsodbo. To smo dostavili samo zato, ker so klerikalni in nemškutarski listi v lepi slogi pisali, da so porotniki sodili pristransko. Več še spregovorimo!
Svetinova hči. S to globoko iz življenja vzeto Wildbrandtovo dramo se je sinoči otvorila sezona na celjskem slovenskem odru. Igro smo videli na istem tudi že pred dvemi leti, a reči moramo: napredek od takrat je velik. Splošna sodba sinoči je bila: vprizoritev drame »Svetinova hči« je bila krasna. Vloge so bile razdeljene tako srečno, da bi bile težko bolje. Ne vemo, komu naj priznamo prednost, ali Draganu (Stibler Miloš), ali Ziveni Slav-čevi (gospa dr. Karlovškova), ali Rozandi Verni-kovi (gospa dr. Kukovčeva), ali Svetini (Salmič), ali gospe Golobovi (gdčna Melanija Sernečeva) ali Čudmi (dr. Koderman)? Reči moramo le, da so se vsi ti, ki so imeli obvladati velike in težavne vloge, v slednje tudi res vživeli in če si gledal na oder, se ti je zdelo, da vidiš pred seboj resnično življenje: tu skesana Svetinova nekdajna žena (Zivena Slav-čeva), ki je Svetina pred 24 leti kot slavna in od grofov in baronov oboževana pevka pahnila od sebe, in ki sedaj prosi ljubezni svoje hčere, ki jo je takrat tudi zavrgla; tam mlada vdova Rozanda Ver-nikova (hči Živene Slavčeve in Svetina), ki po smrti svojega moža v ubožnih razmerah z malo plačo skrbi za sebe in za otroka; ki se ji ponuja sreča, ker jo hoče vzeti v zakon njen šef tovarnar Dragan, če zataji, da bi bil Svetina, razbojnik in po 24 letih odpuščeni kaznjenec, njen oče; ljubezen do očeta zmaga; tam zopet Svetina, katerega je kruta usoda, zavrženega od žene, ki mu je bila vse, vrgla v vrtinec življenja in ga napravila za hudodelca, in ki po prestani kazni najde svojega otroka in svojega vnuka ter se sreča celo s svojo nekdajno ženo. In tako dalje. Predaleč bi šli, ako bi opisovali, s kako psihologično fineso so se igrale ravno te vloge, in ne manj dobro tudi ulogi klepetave gospe Golo-bove in pijančka Čudna, Draganovega sluge. Vzoren po svoji realnosti je bil prizor zaslišanja Golo-bovke in Čudna pred preiskovalnim sodnikom. Tudi ostale manjše vloge so bile vseskoz v dobrih rokah, tako sodnik Stojan (dr. Kalan), vrtnar Cvetli-čič (Terček), cvetličarici Milica in Dobrosava (gčni Gačnik in Karnjovšek), zapisnikar (Vizjak) in sodni sluga (Terček). Rozandin sinček Božidar je bil mladi Salmič. Kaže, da bo vreden sin svojega očeta. Začetek naše gledališke sezone v Celju je bil torej skozinskoz jako dober in upamo, da bomo ob kon-
memben nasmešek se ji je prikazal na obrazu. »Kakor tačas jaz in moj ranjki! Na jed nisva niti pomislila — midva bi se bila snedla ...«
Vejvari se je zdelo, kakor bi mu kdo v veselje današnjega prvega dne prilival pelin. — V tem oziru si ni želel daljše izpovedi gospe Muknšnablove. Vzpodbudil je gospo, naj sede, ko je njena svilena obleka starodavnega kroja zašumela na divanu, je rekel hitro:
»Samo presenečen sem, kako naju je milostljiva gospa —«
»— našla, kaj ne? ga je prekinila gospa. Ti moj bog, človek ima jezik, da govori in ušesa, da sliši. Ako človek sprašuje, izve vse. Zakaj pa ne bi vprašala, kje sta si postlala gnezdeče? In več zve človek makari za dobro besedo, nego za denar, vseobče. In ker je naše prijateljstvo tako dolgo trajalo, ne odpustila bi si, da bi bila ena izmed poslednjih. Zelo, zelo rada bi bila šla z menoj Lotinka, toda to se ne spodobi. Jaz sem gospa, gospa Vejvara je gospa, medve se razumeve. In kar se Lo-tinke tiče, tudi na njo pride. Potem pa, ko bo gospa Pajtlšmidova, prideva obe.«
Vejvara je bil kakor na trnju. Ah, ko bi bil tu le sam, naj govoriči gospa do večera. Toda kako je Pepici tam za vrati?
Da, kaj se godi tam za vrati! To bi bila tudi gospa Muknšnablova rada vedela. Tekala je z očmi po sobi, toda njeni ušesi sta se podaljšali tja do
cu sezone lahko isto napisali o celi sezoni. Občinstva je bilo sinoč še prcej, vendar je gotovo, jjla bi bil lahko obisk mnogo boljši. Opozorili bi le, c^a se naj s strani režiserja pazno gleda na vsakokratno položaju primerno razsvetljavo na odrti, dalje pa tudi, naj se pred pričetkom vsakega dčjanja občinstvo vsaj dvakrat pokliče z zvoncem, da ne b6~med igro vrelo v dvorano. Silno mučno je premetavanje stolov med igranjem. Tudi bi želeli, naj bi se vsaj tisti del občinstva, ki se šteje k inteligenci, ne sife-jal pri resnih prizorih. Celjska narodna godba je včeraj, če se ne motimo, nastopila pod novim svojim kapelnikom, in jo moramo s pohvalo omenjati.
v Iz dež. šolsk. sreta. Definitivno je nameščen proviz. učitelj na ljudski šoli v Šoštanju Miloš Tajnik. Premeščena je def. učiteljica pri Sv. Juriju v SI. gor. Marija Zelesnik pri Sv. Križu nad Mariborom.	41 " -
it. '	.4
v Okrajni šolski svet celjski je imel dne 31. oktobra t. 1. svojo redno sejo, v kateri se je vzelo na znanje več tekočih zadev, kakor: gdč. V. Ko-sijevi učit. na Teharji se je podaljšal dopust in jo nadalje nadomestuje gdč. Fr. Levstik; gdč. B. Žižekova se je vsled poroke odpovedala službi t Šmartnem in ji je okr. šol. svet tem povodom sklenil izreči priznanje za zvesto službovanje ^nadalje se je priporočila neka prošnja za 6. sta-restno doklado; zavrnila se je pritožba neke stranke zaradi nesprejema v nemško šolo v Štorah; sklenilo se je, da se ima šolsko leto na okoliški lou v Celju začenjati istočasno kakor na mestnih šolah; vzelo se je na znanje poročilo o letošnji okr. učiteljski konferenci v Celju; stavil se je predlog za imenovanje nadučitelja na Dobrni; pregledovali so se proračuni krajnih šolskih zakladov itd.
v Mesto brzojavnih častltk k poroki gosp. Ivana Prekorška, potovalnega učitelja v Celju, in g. Ernesta Vargazona, žel. uradnika v Zidanem mostu, je poslal g. Fran Oset iz Trbovelj za C1P družbo 2 kroni.
v Iz Velenja. „Str." poroča, da je odšel velenjski kaplan Maks Goričar v Dubrovnik, kjer vstopi v dominikanski red.
v Poročil se je dne 31. sept. g. F. Kacjan, ckr. poštar in posestnik v Rajhenburgu, z gdč, Emo pl. Rainhofen, Da bi bilo srečno!
v Franc Jožefova šola v Ljutomeru priredi v nedeljo 13. novembra v gostilni g. Vaupotiča v Ljutomeru šolsko tombolo vprid ubožni šolski mladini. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi šolsko vodstvo.
v Uradni dnevi marib. okr. glav. se vrše r četrtek dne 3. nov. v Slov. Bistrici, v torek dne 8. nov. pri Sv. Lovrencu ob Kor. žel. in v četrtek dne 10. nov. pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
v Dva mlada uzmoviča. 27. okt. ni bilo kočarja Franca Burkelca v Št. Pavlu pri Preboldu doma. Priliko sta izrabila 14 letni Anton Dobelšek in 11 letni Viktor Prevoršek in sta zlezla v podstrešje, kjer sta ukradla pol škafa jabolk. Iz podstrešja sta udrla v sobo in odnesla iz nekega odr t prtega kovčeka K 1*80. Ker ni bilo dovolj časa, nista mogla drugega kovčega, v katerem je bilo 120 K več odpreti. Dobelšeka so že zaprli.
v Izdražbal se bo dne 14. nov. pri okr. glav. v Konjicah lov občine Sv. Kunigunda na Pohorju. Izklicna cena 60 K. Začetek dražbe ob pol 11. dop., pogoji običajni.
v V Mariboru je priredilo društvo za rejo in varstvo živali v Gčtzovi dvorani razstavo šta-„
vrat spalnice, da bi zaslišali najmanjši šum.
Ravno tako je poslušal Vejvara, toda nekaj drugega; slišal je, kako šumi v kuhinji voda, ki pre--kipeva čez lonec. Ali naj odide, da nalije na kavo? Sedaj se je odločil, pristopil je k durim spalnice ia je boječe potrkal:
»Pepica, obisk imava...«
Komaj je spregovoril, odprla so se vrata in izstopila je Pepica. Čudovito hitro si je osvežila obraz z vodo, poravnala je lase in jih spravila pod'; rožnato kapico ter zlezla v razkošen, rdeč župan. In kakor da bi dobila tudi ona vso to rdečo barvo: njeni lici sta kar goreli, ko je pozdravila gospo Muknšnablovo.
Vejvara je hitro opravil seznanjajoči obred in hitel za svojo kuhinjsko dolžnostjo. Nalil je dvakrat v lonček in zopet je bil v sobi .
Naj je bil Pepici ta prvi obisk prijeten ali neprijeten, naenkrat je dobila svoje ravnotežje, da, premoč nad to radovedno matrono. Zakaj po prirojenem ženskem čutu je spoznala, da je napravila cela njena postava in njena obleka pošteno na<t» kriljujoč vtis. Naj je imela gospa Muknšnablova karkoli naštudirano, sedaj se je zagledala v mlado ženo z očmi, ki so jo hotele kar pogoltniti in iz katerih je odsevalo začudenje, ki ga ni mogla potlačiti. v
(Dalje sledi;) r , —u.i •
>i W ■" 1 .
jerske perotnine, katero je deželni glavar grof Attems iminnlo soboto otvoril.
v Jodlbauerjev mandat. Socijalisti kandidirajo namesto g. Jodlbanerja v splošni knriji sred-nještajer^kih mest in trgov npokojenega sprevodnika v. Bggenbergn Mih. Kolleggerja. i ". o	_
? V
Druge slov. dežele.
v Zborovanje istrskih Slovanov v Pazinu.
V nedeljo se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Pazinn jako dobro obiskan shod, katerega je sklicalo društvo za Hrvate in Slovence v Istri. Shodu je predsedoval državni poslanec prof. Man-dič. Razpravljalo se je o delovanju, oziroma ne-delovanju istrskega deželnega zbora. Govorili so prof. $Iandič, dr. Trinajstih, poslanec Flego in še nekateri "domači možje. Sprejete so bile tozadevne rezolucijev 6d katerih je posebno važna, da se izreka slovanskim istrskim poslancem zahvala in popolno^ zaupanje za njih postopanje v zadnjem zasedanju istrskega deželnega zbora, in se izraža želja, da bi se z Italjani ne sklepalo nikakih kompromisov več.
v Velikanska razstrelba v Trstu. V velikih kamenjolomih pri Sestljann se je vršila včeraj velikanska razstrelba. Vžgala se je nameč mina, napolnjena z 17.500 kg dinamita. Pridobilo se je 150.000 ton kamenja, ki se ga porablja pri zidavi pristanišča.
v Pol. društvo »Edinost" v Trstu priredi dne 3„ 4. in 5. nov. ti. za bližajoče se ljudsko štetje tečaj za zaupnike, ki bi hoteli pomagati Slovencem v Trstu in okolici z nasvetom in dejansko pomočjo pri izpolnjevanju naznanilnic.
Narodni gospodar.
Intenzivno in ekstenzivno gospodarstvo.
Tega in onega bode mogoče iznenadil zgornji naslov; ste sicer dve popolnoma tuji in marsikomu mogoče popolnoma neznani besedi, kojih pomen bode pa lahko vsakdo hitro razumel. Intenzivno gospodarstvo je tamkaj, kjer se uporabljajo raznovrstni pripomočki v dosego obilnejših doneskov. K temu spada predvsem močno in posameznim rastlinam primerno gnojenje in skrbno obdelovanje polja in poznejše oskrbovanje rastlin. Če primanjkuje hlevskega gnoja, je seči po umetnih gnojilih, kar je osobito važno za travniško oskrbovanje in izboljševanje.
Ekstenzivno se pa gospodari tamkaj, kjer se polje obdeluje s kolikor mogoče malimi izdatki ne glede na to, da so seveda potem tudi pridelki manjši.
Pravo mejo med intenzivnim in ekstenzivnim gospodarstvom je težko razločiti, ker se posamezne krajevne razmere močno razlikujejo; kar se sme v slabih krajevnih razmerah računati k intenzivnemu gospodarstyu,prišteva se v dobrih krajih k ekstenzivnemu. V splošnem je gotovo to, da se morajo go-• spodarštva vsled napredujoče kulture in pomnože-vanja ljudstva leto za letom intenzivneje obdelovati, če hočemo, tla nam bodo dobičkonosna ostala. Prehod z ekstenzivnega gospodarstva na intenzivno se more vršiti naravno le počasi,ker primanjkuje k temu skoro povsod glavnega činitelja, potrebnega kapitala. Da se pa dandanes ne more več gospodariti na način naših pradedov, to mora priznati vsak gospodar. Večji davki, večji vzdrževalni stroški silijo posestnika, da si išče večje vire dohodkov. Da pojasnimo kolikor mogoče natančno sliko prehoda iz ekstenzivnega načina na intenzivno pot, po-služimd se v ta namen sledečega primera:
Vzemimo gospodarstvo, ki meri 20 hektarov. Pred 20 leti je imelo ravno isto velikost. Za obdelovanje tega zemljišča se je rabilo preje le en par konjev. kar.j^e bil očividen dokaz, da je bilo gospodarstvo ekstenzivno, ker z enim konjem se lahko obdela #aiveč 10 ha zemlje. Posledica pomanjkljivega oskrbovanja so bili seveda slabi pridelki. Pred dvajsetimi leti ni bilo najti pri gospodarstvu drugega večjega: .poljskega orodja, kakor plug, brano in kak ročni mlatilni stroj; za tiste čase konečno tudi ni bilo potrebno. O umetnih gnojilih in drugih takih luksu-sih ni bilo niti govora. Povsod se je gledalo le na male izdatke; varčevalo se je vsepovsod.
Sčasoma pa gospodar vkljub vsej svoji sicer-šni skrbnosti in varčnosti ni mogel več izhajati. Gospodarstvo ni donašalo potrebne množine pridelkov. Ako smo;si pa ogledali notranjost gospodarstva, morali smo se prepričati, da ni moglo iti na tak način dalje; kravji hlev je izgledal skrajno žalostno; ne samo, da smo našli le malo živine v njem, še ta je bila skrajno mršava, lahko bi rekel skoraj brez vrednosti. Pa tudi ni bil čudež. Še tisto malo sena, kar je dobil gospodar s svojih zapuščenih travnikov, porabil je za konje, med tem ko je hranil krave s samo suho slamo. Tudi pridelovanje druge krme je bilo jako.,omejeno, da pridelana množina ni zadostovala niti za poletje. Krompirja, pese sadilo se je tudi v Izvanredno mali meri. Mleka in masla se v takih razmerah (seveda ni moglo dosti prodati. Svinjereje in perutninarstva se sploh ni smatralo za kako pomenljivo panogo kmetijstva.
Naravna posledica takih razmer je bila, da se
posestvo ni izplačevalo, temveč so se leto za letom izkazovale večje izgube. Hlapec in dekla sta zahtevala leto za letom večjo plačo, davki so naraščali, a dohodki posestva se manjšali. Kje dobiti denar? Moralo se je torej nekaj izpremeniti; in spremenilo se je res.
Vzpodbujen vsled nekaterih vzgledov v okolici, začel je tudi ta gospodar svojo zemljo boljše obdelovati in gnojiti z umetnimi gnojili. Namesto dozdaj-nega načina setve z roko, naročil si je sejalni stroj.
Boljše in temeljitejše obdelovanje zemlje in pomnožena površina orne zemlje, zahtevale so glasno še ene vprežne moči. potreben je bil še en konj.
Namesto starega in obrabljenega pluga in več skoro nerabnih bran je prišlo novo izboljšano poljsko orodje. Večja množina na tak način pridobljenih polj. pridelkov je pokrila ne le večjo plačo hlapca in dekle, temveč je navadno ostal še kak preostanek za nabavo drugega še potrebnega orodja.Tudi ko-silni stroj, stroj za obračanje in grabljanje sena so prišli nazadnje še na vrsto. Ni šlo sicer vse naenkrat, temveč stroj za strojem v daljših presledkih. Ako pogledamo ta polja po desetih letih, — kaka sprememba. Detelja, krompir in pesa se najde v veliki množini. Ker se je na ta način tudi množina pridelane krme izvanredno pomnožila, je naravno, da se je tudi živinoreja lepo razvila. Kjer smo videli pred desetimi leti takorekoč le nekake izvržke goveje živine, najdemo danes živino, ki si jo lahko vsakdo z veseljem ogleda.
Gospodar se je pozneje tudi prepričal, da svi-njereja in perutninarstvo ni brez pomena in tako najdemo danes pri njem že tri lepe plemenske svinje in celo vrsto kokošjih pasem.
Tukaj podana slika razvoja enega kmečkega posestva naj bi našla odmev v naših slovenskih kmetih, vsak gospodar naj bi poizkušal svojim razmeram primerno doseči iste cilje pri svojem gospodarstvu.	H S.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
S kongresa čeških socijalistov v Pragž.
Praga, 2. nov. Kongres čeških socijalistov se je danes posvetoval o predlogu, naj bi se pred otvoritvo državnega zbora kot protest proti vladajoči draginji insceuirala po celi Češki enodnevna generalna stavka. Sklenilo se je, da se ta stavka ne bode brez sporazuma z vsemi narodnostmi priredila. Zastopnik železničarjev je izjavil, da bodo železničarji v slučaju take stavke vstopili za en dan v pasivno rezistenco. Nadalje se bo posvetovala posebna komisija o predlogu, da bi se ustanovil V Pragi posebni nemški pisan list, ki bi branil češke strokovne organizacije zaradi znanega njihovega separatističnega stališča napram dunajski nemški socijalistični centrali. Predlog, naj bi se rabilo pri mednarodnih socijalističnih kongresih esperanto jezik, je bil odklonjen.
Revolucija na Španskem?
Pariz, 2. nov. Tukaj so bile po noči razširjene vesti, da je izbruhnila na Španskem revolucija. Kaj natančnega še doslej o teh vesteh ni znano.
Potovanje nemškega prestolonaslednika.
Berlin, 2. nov. Danes je odpotoval prestolonaslednik s svojo soprogo v Genovo, da odputuje v Vzhodno Azijo.
Cesar Franc Jožef pri kapucinih
Dunaj, 2. nov. Cesar Franc Jožef se je peljal danes zjutraj v kapucinsko cerkev, da tam pomoli pri krstah svojih umrlih dragih. Pred cerkvijo se je nabrala velika množica ljudi, ki so cesarja z veliko spoštljivostjo pozdravljali.
Iz Portugalskega.
Lisabon, 2. nov. Potrjuje, se, da so zaprli pravosodnega ministra Texeira, ki je bil član ministerstva Franco. Zaprli so še jednega ministra iz tega kabineta, vendar pa so oba proti primerni kavciji izpustili.
Preganjanje židov v Perziji.
Teheran, 2. nov. V Širasu je bil napaden židovski del mesta. Vse hiše so oropane, 11 oseb je bilo usmrčenih, 15 ranjenih.
Kolera na graški pošti.
Gradec, 2. nov. Včeraj je došla sem iz Ljubljane nezapečatena pošiljatev s 7 steklenicami de-jektov od oseb, ki jih v Ljubljani sumijo, da so boine na koleri. Neki poštni sluga je odprl pošiljatev in vohal pri neki steklenici; isto je storil n j eerov tovariš. Oba so takoj poslali v bolnišnico za kužne bolezni, vendar pa se je izkazalo, da nista inficirana.
Nezgoda na Volgi.
Gariein, 2. nov. Na Volgi sta trčila skupaj dva parnika. 1 oseba je ubita, 2 ste utonili in 8 težko ranjenih.
Dnevna Kronika.
»Svobodna misel" je prišla nekoliko iz reda, ker so člani konzorcija, visokošolci, ki so opravljali vse upravno in uredniško delo, letos po državnih izpitih odšli na vse strani. Cenjene naročnike prosimo torej nekoliko potrpljenja. Letos so izšle štev. 1.—4., tako da ni treba reklamirati, kdor je te prejel. Najkasneje po Novem letu se sts^ar uredi in potem se jim bo nadalje pošiljalo brez reklamacij. Nujuo pa prosimo vse dolžnike, ki nam dolgujejo lepo svoto stotakov, naj zaostalo naročnino po 3 K pošljejo čim preje na naslov ,.Svobodna misel", Praga — Vinogradi, Češko. Če bi ti zaostali počasneži vršili svojo dolžnost, bi list lahko vzdrževal posebnega upravnika ter tako rfdno izhajal. Ne delajte torej klerikalcem tega veselja in listu nepotrebnih težav. Vsaj je pri današnjih kranjskih razmerah in razbitosti v naprednih vrstah podoben neodvisen list naravnost kulturna potreba. Nobena struja, ki nima opore v najširših slojih, nima praktičnega pomena, a široke sloje po Slovenskem moremo pripravljati za kakoršnokoli napredno in socijalno organizacijo le potom časopisja. — Prosimo vse napredno časopisje za ponatis te vesti.
Jugoslovanska Enciklopedija. Znanstveni odsek „Mat. Slov." je imel sejo dne 28. oktobra; na dnevnem redu je bila »Jugoslovanska Enciklopedija". Presojali so se načrti, oz. predlogi, ki jih je izdelala zagrebška akademija; načelne pripombe k tem načrtom se pošljejo Akademiji v uvaževanje. Podrobno delo, zlasti sestava abece-darjev za poedine stroke se odkaže 4 pododsekom (odsek za jezik in književnost, odsek za zgodovino in bližnje ji predmete, odsek za zemljepisje, prirodo-znanstvo in trgovino, odsek za pravne nauke in obrt). Za glavno delo, t. j. za spisovanje člankov samih, se javijo oz. nasvetujejo poedini pisatelji. Za vse stroke doslej še ni pisateljev.
v Poroka princa Bonaparte in princesinje Klementine /ter Vatikan. Turinski nadškof, ki bi imel poročiti princa Viktorja Bonaparte z belgijsko princesinjo Klementino, se je naenkrat zo-perstavil. ta akt izvršiti ter je odpovedal poroko. Oficijozna „Vita" piše, da se je to zgodilo na direktni ukaz papeške kurije, ki je na ta način hotela razžaliti italjansko kraljevsko hišo, ki je v sorodstvu z obema poročencema.
v Razlastitev poljskih veleposestev na Pruskem. „Neue Ziiricher Nachrichten" poročajo iz Berolina, da se je v pruski zbornici predlagalo, razlastiti na podlagi pruskega razlastitvenega zakona zopet 18 poljskih veleposestev na Pruskem. Predlog baje še ni bil sprejet.
v Obsojeni morilec svojega očeta. V soboto je bil pred porotnim sodiščem v Kraljevem Gradcu po dvadnevni obravnavi obsojen na smrt na ve-šalah 21 letni Vaclav Hruby, ki je pred dvema mesecema na nečloveški način ubil svojega očeta s sekiro ter ga nato na vrtu pokopal. Obsojeni se je med obravnavo jako cinično zagovarjal.
notarskega kandidata
sprejme takoj
notar Hudovernik v Ljubljani.
588 3-3
Franc Kacj an, c. kr. poštar in posestnik
Ema Kacjan roj. pl. Rainhofen
poročena.
Rajhenburg, dne 31. oktobra 1910,
Brez vsakega posebnega obvestila.
Listnica uredništva.
London x: Prejeli, hvala! Tn vse v redu. — Iskrene podrave od mene in S.
Lepa suha
drva
vsake vrste se dobijo v večji množini pri
Tir PatAr Šmarjeta mv« catcr» prt ceiju.
595 3-2
Velika tvrdka z oljem
išče za Spodnje Štajersko proti proviziji zanesljivega in dobro vpeljanega
zastopnika
ki že s kakim dmgim špecerijskim predmetom po deželi potuje. — Ponudbe: Poštni predal 27. — Pošta :: Piazza Giuseppina Trst. ::
590 2-2
Nikdar Teč
ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmanuovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj nfiinknje vsa medicinalna mila proti solnCnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-37
Kn.Tn.TnToToInInTnTf>TnTnT(>TnT!i

>InToToTnInToTnToToToTnTnIt
ji
s
mc
H
i1
q
% "I
H
[C m
E
IC
Na debelo!
Na drobno!
Priporoča se
edina narodna troovina
v -/ -.iS«.'-	• »r <■	.,)■
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Celje Priča & Kramar Celje
*	-Vi	^
Graška in Krožna ulica.
511 35-19
TT n| . f^r.T)*! " • ' >c. "TfHTlof*	-r


Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! ii

Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
V Celin.

Pisalni «trojzvidno pisavo: jma . tefcaj na kr()fliah prj yozu tečaj na krog|ah prj jz8e|(u
L. G. SfflITH a BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.
266 —34

Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev^ ki stavijo' pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!

ia.>!. Jtjfii iinnssriitjrtOu m u»

R. DIEHL. žganjarna,
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo vkt>, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i . domačega
konjaka.
Postne hran. račun št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
—	= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon št. 48.
.LASTNI DONI'
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna j| v Celju,
Rotovške ulice it. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
54
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadrnga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanja na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice aii dolžna pisma. — Odplačuje se na rac cm © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
| edino narodno KpnosesKo podjetje V Celjn.
J| prta jtižnojtajersHa (atnnoscIHa
Sesul 1(53*
Stavbena In nmetna kamnoseška obrt g strojnim :::	obratom.	:::
Inrievanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. U različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: al tarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd.	::t
BruSenje, poliranje in
struganje kamena s troji, s
!iiJu«tn!ialya JauSlia Brzolavl: ,KamnoseSka in-
iflDii$m]S(a afttzoa. domska d^ ce^.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst gra-nitov in sijenitov do raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Vaprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobiič
:::	(rakev).	:::
&>£2J
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali ::: cementnim tlakom. ::t
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; lavanje napisov v iste. :::