PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 263 (8665)
TRST, petek, 9. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v
Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU NEKOLIKO POPUŠČA
Telavivska vlada ugodno sprejela Sadatov in Kissingerjev načrt za izvajanje premirja
Prvi korak k mednarodni mirovni konferenci - Načrt med drugim predvideva izmenjavo ujetnikov in odprtje ožine Bab El Mandeb - Zagotovljeno oskrbovanje tretje egiptovske armade - Kissinger se je že sestal s Huseinom in Feisalom
TEL AVIV, KAIRO, AMAN, 8. — Visoki funkcionarji izraelske vlade so danes izjavili, da bi novi načrt, ki sta ga izdelala ameriški zunanji minister Kissinger in egiptovski predsednik Sadat, utegnil privesti do mirovne konference o Bližnjem vzhodu. V Tel Avivu ugotavljajo, da so novi predlogi za izvajanje premirja naleteli na dokajšnje zanimanje pri izraelski vladi, čeprav prevladuje mnenje, da bi Izrael moral v marsičem popustiti.
O posameznih točkah
novega
sporazuma, o katerem je Kissingerjev pomočnik Sisco poročal izraelski ministrski predsednici Mei-rovi, piše ugledni telavivski list «Maariv», ki trdi, da načrt obsega odprtje prehoda, po katerem bi pod nadzorstvom opazovalcev OZN oskrbovali tretjo egiptovsko armado, takojšnjo izmenjavo vojaških ujetnikov, odprtje ožine Bab El Mandeb, ki omogoča Izraelu dostop v Indijski ocean in ki so ga arabske države blokirale. Nadalje predvideva načrt sklicanje mirovne konference, ki naj bi bila prihodnje leto v Ženevi, še pred tem pa naj bi bilo posvetovanje v New Yorku. Konferenca v Ženevi naj bi bila pod pokroviteljstvom ZDA in SZ. Na sestanku med izraelskimi in egiptovskimi visokimi častniki naj bi določili kateri so bili položaji obeh vojsk 22. oktobra, ko je sto-
pila v veljavo resolucija št. 338 varnostnega sveta OZN, s katero je bila proglašena ustavitev sovražnosti.
Ameriški zunanji minister je zjutraj odpotoval iz Kaira v jordansko prestolnico Aman. Pred svojim odhodom iz Egipta je Kissinger v kratki izjavi dejal, da so bili njegovi pogovori s predsednikom Sadatom in z egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem zelo konstruktivni in koristni. V pogovoru z ameriškimi novinarji, ki ga spremljajo, je šef ameriške diplomacije izjavil, da je ugotovil, da je prekinitev ognja v glavnem spoštovana ter je izrazil upanje, da bodo še pred koncem letošnjega leta obravnavali vso zadevo bolj poglobljeno. Dodal je, da v bližnji bodočnosti ni nobene nevarnosti za obnovitev o-boroženega spopada, kljub seda-
ZARADI ZMANJŠANJA PROIZVODNJE V ARABSKIH DRŽAVAH
NIXON OMEJIL PORABO GORIVA
V številnih državah podražili petrolejske proizvode in prepovedali prodajo bencina ob sobotah m praznikih
WASHINGTON, 8. — Predsednik i dencev 15 odst. Švicarska vlada u-
Nixon je ukazal 15-odstotno skrčenje dobav plinskega olja za kurjavo stanovanj, uradov in podjetij. Obenem je napovedal, da vlada proučuje načrt za omejitev potrošnje bencina in plinskega olja. Dejal je, da je sedanja energetska kriza v ZDA najhujša od konca zadnje vojne. Izjavil je, da je zmanjšanje proizvodnje petroleja v arabskih državah ta- zmanjšanje izvoza petrolejskih proizvodov v ZDA povzročilo primanjkljaj dveh do treh milijonov sodov nafte dnevno, kar odgovarja 17 odst. ameriške potrebe.
Nixon je dejal, da je zahteval od kongresa, naj čimprej odobri zakonske osnutke, ki predvidevajo ukrepe kot so uvedba legalne ure čez vse leto, zmanjšanje hitrosti avtov na 50 milj na uro in d~uge.
V zvezi s proizvodnjo petroleja naj omenimo, da je arabsk; emirat Katar odločil zmanjšati proizvodnjo petroleja za 25 od sto od 1. decembra. Zmanjšanje bodo zraču-nali na podlagi proizvodnje v septembru. V Katarju ugotavljajo, da so ukrep sprejeli v skladu s sklepi konference ministrov za petrolej, ki je bila 4. novembra v Kuvajtu. Obenem so sporočili, da zmanjšanje proizvodnje ne bo prizadelo prijateljskih držav, ki podpirajo zakonite pravice arabskih ljudstev proti sionistični agresiji.
Pomanjkanje petroleja je povzročilo v številnih državah val ukrepov, s katerimi hočejo razne vlade omejiti potrošnjo petrolejskih proizvodov. Tako je portugalska vlada podražila petrolejske proizvode za 15 odst. Z —-'ašnjim dnem bo prepovedano prodajati več kot 2 n-trov goriva na enkrat. Poleg tega je stopila v veljavo prepoved prodaje goriva ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Tudi vlada Grčije, Švice, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, so sklenile omejiti prodajo petrolejskih proizvodov. V Bruslju so sporočili, da bo v soboto stopila v veljavo na belgijskih cestah omejitev hitrosti, tako da bodo avti lahko vozili 80 km na uro po normalnih cestah in 100 km na uro na avtocestah. Luksemburška vlada je odločila, da bodo bencinske črpalke zaprte ob sobotah in nedeljah. Poleg tega je prepovedano prodati več kot 15 litrov bencina na enkrat.
Grška vlada je podražila petrolejske proizvode za 14 do 36 odst., da bi krila zvišanje cene surovega petroleja. Zato se je zvišala cena bencina in plinskega olja. cena goriva za industrijsko porabo pa je ostala nespremenjena.
Tudi iz Švice poročajo, da bo tamkajšnja vlada kaj kmalu omejila porabo bencina, tako da bo prepovedala kroženje avtomobilov ob praznikih. Kot piše ženevski dnevnik «La Suisse» bodo ukrepi stopili v veljavo 17. novembra. Računajo, da bodo s tem prihranili 7 odst. državne porabe goriva, medtem ko naša primanjkljaj po mnenju izve-
pa, da bodo državljani sami uvideli potrebo po zmanjšanju porabe petrolejskih proizvodov in da se bo spričo omenjenih omejitev stanje odločno izboljšalo.
Oausescu obišče ZDA
BUKAREŠTA, 8. — Na povabilo predsednika Nixona bo romunski predsednik Ceausescu uradno obiskal ZDA od 4. do 10. decembra.
Vest je objavila danes romunska tiskovna agencija Agerpres.
■«>, v. *	,	-
njemu napetemu stanju.
Na amanskem letališču so Kis-singerja dočakali ministrski predsednik Rifai, zunanji minister Al Muftì in minister za informacije Dubin. Takoj po svojem prihodu je Kissinger odšel v kraljevo palačo, kjer je imel daljši pogovor s Huseinom. Po poldrugi uri je prispel v Aman njegov pomočnik Sisco, ki mu je poročal o svojih pogovorih z izraelsko ministrsko predsednico Goldo Meir. Sisco se je v Tel Avivu pogovarjal tudi s svetovalcem Golde Meir generalom Jarivom. Po srečanju s predstavniki izraelske vlade je Sisco izjavil, da obstajajo realne možnosti za mirno poravnavo krize na Bližnjem vzhodu.
Ameriški funkcionarji v Amanu so mnenja, da je Sisco prinesel Kis-singerju pozitiven odgovor izraelske vlade o ameriško - egiptovskem načrtu. Kaže, da je bilo prvo Sisco-vo poročilo dokaj optimistično, čeprav za sedaj še ni bilo uradnega odgovora izraelske vlade. Iz omenjenih virov so tudi sporočili, da bo zelo verjetno treba nekoliko popraviti črto ustavitve ognja, tako da bi bila sprejemljiva bodisi za Izraelce bodisi za Egipčane.
Po pogovoru s kraljem Huseinom je Kissinger odpotoval v Saudovo Arabijo, kjer se je sestal s Feisalom. Iz diplomatskih krogov v Amanu poudarjajo, da je dejstvo, da je sam jordanski kralj spremil ameriškega zunanjega ministra na letališče dobro znamenje. Pred odhodom je Kissinger dejal, da so bili njegovi stiki s kraljem Huseinom obširni in koristni in dodal, da bo Jordanija imela bistveno vlogo v kakršnih koli pogajanjih za mirno rešitev spora. Kissinger je izjavil, da so se odnosi ZDA z vsemi državami na Bližnjem vzhodu odločno izboljšali in da Združene države ne bodo pozabile na one države tistega področja, s katerimi imajo že vrsto let prijateljske odnose. Ameriški državni tajnik je rekel, da sta s Huseinom obravnavala v glavnem vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Na vprašanje nekega novinarja, ki je hotel vedeti, ali sta govorila tudi o bodočem statusu Jeruzalema, je Kissinger odgovoril, da sta razpravljala o vseh elementih, ki bi utegnili priti v poštev pri morebitnih mirovnih pogovorih.
Ne da bi omenil mirovni načrt, ki sta ga izdelala Kissinger in Sa-
Dajan dejal, da Izrael lahko prvič misli na resen mirovni sporazum z Arabci. Pri tem je vztrajal pri svoji znani nevzdržni zahtevi, da mora Izrael začeti pogajanja s položaja vojaške nadmoči.
Jugoslavija pozitivno ocenjuje izjavo EGS o Bližnjem vzhodu
(Od našega dopisnika i BEOGRAD, 8. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan je na današnji redni konferenci izjavil, da se sporočila, ki jih je predsednik Tito te dni poslal voditeljem držav stalnih članic varnostnega sveta, nekaterim neuvrščenim državam in glavnemu tajniku svetovne organizacije, nanašajo na krizo na Bližnjem vzhodu in na mednarodni položaj, ki je v zvezi s tem nastal. V sporočilu se govori o dejavnosti, ki jo Jugoslavija v skladu s sklepi konference neuvrščenih v Alžiru stalno razvija
za podporo osvobodilni borbi arabskih narodov in da bi se našla trajna in pravična rešitev. Zupan je potrdil vest, da bo te dni prispel v Beograd posebni svetnik e-giptovskega predsednika Mohamed Zajad s sporočilom predsednika Sadata Titu.
Zupan je nadalje obvestil novinarje, da je bilo sinoči jugoslovanski vladi uradno izročeno besedilo izjave devetih vlad Evropske gospodarske skupnosti o Bližnjem vzhodu. Ta izjava je pomemben in pozitiven prispevek širšim naporom za celotno trajno in pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu je pripomnil Zupan. Pota, ki jih vlade devetih držav vidijo, da bi se to doseglo, so podobna pogledom jugoslovanske vlade in pogledom drugih neuvrščenih držav o rešitvi krize. To prav tako kaže, je zaključil Zupan, da vedno večje število držav vedno bolj prihaja do spoznanja in prepričanja, da se stanje na Bližnjem vzhodu ne more ločiti od vrste aspektov evropske varnosti in normalnega sodelovanja evropskih
držav.	____
B. B.

Slika, ki bi lahko simbolizirala zbl’žanje med Kairom in Washingtonom: ameriški zunanji minister Kissinger med ogledom slovitih egiptovskih
piramid
....mu,,,,.,.,..................................................................
VPRAŠANJE OSKRBOVANJA S PETROLEJSKIMI PROIZVODI V SREDIŠČU POZORNOSTI
Zagotovilo ministrstva za industrijo: nobenih omejitev pri prodaji bencina
Prva seja komisije za petrolejski načrt - Poročilo tajništva sindikalne federacije o srečanju z vladnimi predstavniki
RIM, 8. — Ministrstvo za industrijo I svetovalne komisije za petrolejski aanòc nHWnn demantiralo vesti, načrt. Seje so se udeležili ministri
je danes odločno demantiralo vesti, po katerih naj bi vlada nameravala uvesti omejitve v prodajanju bencina. Vesti so se razširile, potem ko so nekatere evropske države sprejele tovrstne ukrepe. Na ministrstvu pa so poudarili, da možnosti uvedbe takega ukrepa sploh niso vzeli v poštev.
O kočljivem vprašanju petroleja so danes govorili tudi na sedežu ministrstva za proračun, kjer je
dat je izraelski obrambni minister bila prva seja novoustanovljene po-
hpm
Egiptovski vojak pregleduje vozilo mednarodne mirovne sile OZN, ki je namenjeno v notranjost Sinajskega
polotoka
.............................................................................
pokrajinska uprava že predvidela
Iz izraelskih vladnih krogov so neuradno sporočili, da je telavivska vlada ugodno ocenila načrt za izvajanje premirja, ki sta ga izdelala ameriški zunanji minister Kissinger in predsednik Sadat. Načrt naj bi predvideval izmenjavo vojnih ujetnikov, odprtje ožine Bab El Mandeb, oskrbovanje tretje egiptovske armade, sestanek izraelskih in egiptovskih častnikov za določitev položajev, ki sta jih obe vojski imeli 22. oktobra ter skorajšnje sklicanje mirovne konference, ki naj bi bila v Ženevi. Ameriški zunanji minister je medtem že obiskal Jordanijo in Saudovo Arabijo, kjer se je pogovarjal s Huseinom in Feisalom.
V zvezi s pomanikanjem petrc-lejskih proizvodov na Zahodu so v številnih državah omejili porabo bencina in drugih proizvodov, italijanska vlada pa je demantirala glasove, po katerih naj bi v bližnji bodočnosti omejila prodajo bencina.
Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta je odbornik za šolstvo Sergio Pacor v odgovoru na vprašanje skupine komunističnih svetovalcev poudaril, da je
zvišanje poslopja slovenskega liceja «France Prešeren», predsednik pokrajine Zanetti pa je dodal, da je za to delo predviden izdatek nad 100 milijonov lir.
Včeraj je prišlo na uradni o-b.sk v našo deželo odposlanstvo madžarske dežele Somogy, ki bo imelo do sobote razgovore s predstavniki Furlanije - Julijske krajine.
Danes bo v miljski občini splošna stavka proti razširitvi naftnega pristanišča in za ureditev vodilne industrije pri Orehu, popoldne pa bodo v Trstu stavkali šo-
ferji
jetij.
zasebnih avtobusnih pod-
za proračun Giolitti, za industrijo De Mita in za državne naložbe Gul-lotti ter predsednik petrolejske zveze Albonetti. Navzoč je bil tudi generalni tajnik za načrtovanje Ruf-folo. Komisija, ki so jo ustanovili na pobudo medministrskega odbora za gospodarsko programiranje (CIPE), bo imela nalogo pripraviti — v okviru vsedržavnega programa za energijo — načrt za petrolej na osnovi smernic, ki jih je pred časom določil ministrski svet. CIPE bo moral odobriti petrolejski načrt do 31. januarja 1974. V pripravi načrta bo komisija poslušala mnenja zainteresiranih ministrstev, o-peraterjev petrolejskega sektorja, sindikatov in dežel.
V svojem pozdravnem nagovoru je minister Giolitti ugotovil, da so se glede oskrbovanja ustvarili na mednarodni ravni novi pogoji, bodisi glede cen, bodisi glede razpoložljivosti s petrolejem. V takem položaju pa običajni tržni mehanizmi ne morejo več jamčiti kritja notranjih potreb, zaradi česar je treba prenesti odgovornost za oskrbovanje s petrolejem pod državno okrilje.
Na ministrstvu za izredne posege na Jugu je minister Donat Cat-tin sprejel predstavnike sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, s katerimi se je pogovarjal o vseh najbolj perečih vprašanjih južnih dežel. Razgovor je trajal celih pet ur.
Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL je objavilo poročilo o včerajšnjem srečanju s predstavniki vlade, ki je bilo posvečeno vprašanju cen. Tajniki treh sindikalnih zvez so obrazložili vladnim predstavnikom smernice, ki so izšle iz zadnjega sestanka vodstvenega odbora federacije in ki zadevajo potrebo po sproženju takojšnjih ukrepov glede cen, investicij na Jugu in začetka uresničevanja najbolj nujnih reform. Vse to mora po mnenju federacije privesti do gospodarskega in produktivnega zagona, ter na splošno do novega tipa gospodarskega in družbenega razvoja države.
Poročilo tajništva federacije navaja, da bodo v prihodnjih dneh na vrsti nova srečanja z zainteresiranimi ministri glede številnih odprtih vprašanj. Glede vprašanja cen pa je federacija poudarila, da prehod od faze zamrznitve k fazi manevriranega nadzorstva ne sme privesti do nadaljnjega zvišanja življenjskih stroškov. Federacija v svojem sporočilu ugotavlja dalje, da namerava vlada razviti svojo akcijo glede nekaterih osnovnih živil, kot so kruh, meso, olje, maslo, pralni praški, sladkor in mleko, ter nadaljevati nadzorstvo nad cenami velikih industrijskih podjetij. Minister De Mita je tudi izrazil odločenost vlade, da ohrani zamrznitev tarif javnih storitev ter da podaljša za najmanj šest mesecev zamrz nitev najemnin.
Vlada je še zagotovila, navaja dalje tajništvo sindikalne federacije, da se ne bo spremenila cena kruha, mesa, olivnega olja, masla, pralnih praškov, sladkorja in mleka. Na sestanku je bila izrečena potreba po večji učinkovitosti nadzorne akcije, ki pritiče pokrajinskim odborom za cene. V tej zvezi je bil izrečen predlog, po katerem naj bi mnenja, ki ih izrekajo pokrajinske posvetovalne komisije o cenah, postala obvezujoča za sklepe, ki jih sprejemajo pokrajinski odbori. Kot je znano, so v pokrajinskih posvetovalnih komisijah o cenah prisotni tudi predstavniki sindikalnih organizacij.
Tajništvo federacije navaja tudi, da je vlada zavrnila zahtevo po uvedbi politične cene nekaterih živil široke potrošnje, vendar pa so se vladni predstavniki obvezali, da se bodo ponovno sestali s sindikati za poglobitev tega vprašanja.
Glede cen petrolejskih proizvodov, oskrbovanje z njimi ter okrepitve in restrukturacije celotnega energetskega sektorja so sindikati potrdili svoja stališča ter izrazili vladi zaskrbljenost zaradi težav v oskrbovanju in zaradi nevarnosti novega povišanja cen teh proizvodov. Vlada je odgovorila, da glede oskrbovanja ne obstajajo nepremostljive težave, vendar pa ni izključila možnosti novega zvišanja cen petrolejskih proizvodov zaradi podražitev, do katerih je prišlo na mednarodni ravni; tudi glede teh problemov je vlada izrazila pripravljenost, da se ponovno sestane s sindikati.
Na koncu svojega poročila tajništvo federacij CGIL, CISL in UIL poziva vse sindikalne strukture in vse italijanske delavce k najširši mobilizaciji za sindikalne pobude, ki bodo potrebne za uresničitev novega tipa razvoja ter nove gospodarske politike.
llliHiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiimtmiiiiiiuimiiiiiiiimiiMiiimiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiitmiiiii
V ZVEZI S KRIZO NA BLIŽNJEM VZHODU
Tito nepričakovano povabljen v Moskvo
Jugoslovanski predsednik bo še pred koncem odšel na razgovore k Brežnjevu
meseca
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8.	— Predsednik
SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito bo na vabilo CK KP Sovjetske zveze v teku tega meseca obiskal Sovjetsko zvezo. Vest o tem je bila nocoj objavljena v običajni obliki in kot v vseh podobnih primerih. Vabilo predsedniku Titu je. po mišljenju tukajšnjih diplomatskih krogov, nepričakovano in neposredno v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu kajti, kot je znano, je bil Tito lanj junija v Sovjetski zvezi, tako da po protokolu Brežnjev dolguje obisk Titu in ne nasprotno. Brežnjev pa glede na resnost položaja na Bližnjem vzhodu, v katerem ie Sovjetska zveza na arabski strani enako angažirana kot ZDA na izraelski, ne more zapustiti Moskve. Znano je tudi, da pomoč, ki jo SZ pošilja arabskim državam, ki so neposredno vpletene v spopad na Bližnjem vzhodu, gre po zračni poti preko Jugoslavije. Glede na to in na dejstvo, da sta obe vladi zelo aktivno angažirani za čimprejšnjo rešitev krize na Bližnjem vzhodu, je mišljenje tukajšnjih di-plometskih krogov, da bodo razgovori Tito - Brežnjev v glavnem posvečeni krizi na Bližnjem vzho du, utemeljeno.
BOŽO BOŽIČ
Jugoslovanska pomoč čilskim
demokratičnim silam
BEOGRAD, 8. — Na današnji skupni seji komisije za mednarodno sodelovanje in stike stalne konference socialistične zveze in jugoslovanskega koordinacijskega odbora za pomoč narodom Indokine so sklenili, da se letošnji teden solidarnosti z žrtvami imperialistične agresije, ki bo od 16. do 23. decembra, posveti solidarnosti in pomoči jugoslovanskih narodov arabskim narodom in narodu Čila. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se poveča sodelovanje z demokratičnimi silami čila in da se v mejah možnosti nudi ne samo močna politična temveč tudi materiana pomoč kot izraz solidarnosti jugoslovanskih narodov.
RIM, 8. — Medministrski odbor za gospodarsko programiranje (CI PE) se bo sestal jutri zjutraj na sedežu ministrstva za proračun. Na dnevnem redu bodo številna vprašanja, med drugim proučitev nacionalnih vesoljskih programov.
PISMO U RIMA
VRT
Skoraj bi si želel, da bi arabske države popolnoma zaprle petrolejske pipe: saj v Rimu ne bo velike razlike, če bodo to storili. Promet je postal prava peklenska zadeva ter ne bo minilo dosti časa, da bomo morali pustiti avtomobile, naj zarjavijo, ker ne bo več mogoče krožiti.
Pred nekaj dnevi so morali celo prekiniti neki proces na sodišču: neka važna priča je bila odsotna, zato je sodnik poslal karabinjerje ponjo. Toda priča je stanovala na drugem koncu mesta; mine ena ura, mineta dve, tri, in nihče se ne prikaže: avto, karabinjerji in priča so bili blokirani v prometnem kaosu mestnega središča. V zadnjem času je za prečkanje središča — vsega skupaj nekaj kilometrov — potrebno tudi po tri do štiri ure, vsaj v času največjega prometa. Kmalu pa bodo prepovedali tudi kroženje po delu zgodovinskega centra s posledico, da bo promet še bol) kaotičen. Dela za podzemsko železnico so že stopila v petnajsto leto, galerije pa še vedno napredujejo po polževo.
Toda Rimljani so lahko pozabili vse te nevšečnosti, ko so pretekli teden ostali štiri dni brez vode. Občinsko podjetje namreč skoraj vsako leto malce ponagaja, češ da so v teku dela za razširitev omrežja, da pa bo potem vode na pretek. Toda ob določenih urah se v zadnjih nadstropjih hiš pipe posušijo: pritisk — pravijo — je nezadosten. Ob zadnji prekinitvi dobave vode je občinsko podjetje pokazalo dobršno mero duhovitosti, ko se je zahvalilo Rimljanom za... sodelovanje.
Torej vode ni, bencina primanjkuje, goriva bo kmalu zmanjkalo. Mar se bomo povrnili k primitivnim oblikam I življenja? Ze mogoče, če izključimo travo in drevesa. Zelenja je namreč v Rimu vedno manj, požirata ga asfalt in cement, ki se nebrzdano razraščata. Ekologija je važna znanost, o kateri mnogi govorijo, nihče pa je ne aplicira. Kaže, da so občinske oblasti nemočne pred grabežljivostjo gradbene špekulacije. Zato pa se dogaja, da se ob pomanjkanju javne iniciative pojavi spontana pobuda ljudi.
Tako se je zgodilo v Tufellu, eni najbolj bednih rimskih četrti, kjer otroci predstavljajo edino izobilje, ki si ga prebivalci privoščijo. Tu so torej prebivalci četrti sklenili, da si sami pripravijo svoj park. Tudi regulacijski načrt predvideva v tem kraju področje «javnega zelenja», toda občina doslej ni ukrepala. Nasprotno, prav v sredini «javnega zelenja» je neko gradbeno podjetje postavilo svoje ograjeno skladišče. Prebivalci Tuf ella pa so sklenili, da stopijo v akcijo: najprej so priredili razstavo otroških risb, s čimer so z veliko težavo nabrali 270 tisoč lir. Ob sobotah popoldne in nedeljah pa so se možje o-premili z lopatami in samokolnicami in začeli graditi svoj vrt. z gugalnicami in toboganom ter vsem, kar spada zraven. Toda, kot je bilo pričakovati, posegla je policija. Komisar tega področja je namreč ugotovil, da ni bilo ustreznega dovoljenja, in ukazal prekiniti delo, nato pa je popustil, ko je sprevidel, da so prebivalci četrti odločeni, da uresničijo svojo zamisel. Toda ko se je že zdelo, da bo Tufello dobil svoj vrt, je nastopil lastnik skladišča, ki je prijavil prebivalce četrti sodnim oblastem, ker so mu podrli ograjo.
Toda nič ne skrbite, če se dogajajo take stvari. Saj smo ena redkih držav — če ne e-dina — ki ima celo ministra za ekologijo!
MARIO DEZMANN
Spopad med sfurienti in policijo v Atenah
ATENE, 8. — Okrog petsto mladeničev, povečini študentov, se je zbralo danes pred atenskim sodiščem, kjer se nadaljuje proces proti 17 o-sebam, ki so jih aretirali med nedeljsko protivladno demonstracijo ob obletnici smrti Papandreua. Prišlo je do spopada s policijo, ki je hotela mladeniče razpršiti. Demonstranti so vzklikali protifašistična gesla in zahtevali odstop ministrskega predsednika Markezinisa.
OD VČERAJ NA POVABILO NAŠE DEŽELE
Madžarski gostje iz dežele Somogy na uradnem obisku v naši dežeii
Na mejnem prehodu pri Fernetičih je goste pričakal od-bornlk Coloni - Vzajemna želja po uspešnem sodelovanju
Včeraj je prišla na tridnevni u-radni obisk v našo deželo delegacija iz madžarske dežele Somogy. S tem vračajo Madžari obisk, ki ga je v preteklem juliju onra-vilo v deželi Somogy odposlanstvo iz Furlanije - Julijske krajine. Madžarske goste sta na mejnem prehodu pri Fernetičih pričakala deželni odbornik za finance Coloni ter načelnik kabineta predsednika deželne uprave dr. Ricchetti. Odpo slanstvo, ki ga vodi predsednik de žele Somogy Jozsef Boehm, sestavljajo še tajnik deželnega sveta in izvršnega odbora dr. Janos Kassai, deželni svetovalec in član izvršnega sveta, odgovoren za finančna vprašanja Istvan Mudig, deželni svetovalec, predsednik občinskega sveta in izvršnega odbora mesta Sio-fok dr. Istvan Gati, načelnik upravnega odseka deželnega izvršnega odbora Madžarske socialistične delavske stranke dr. Imre Turi, član svetovalskega urada ministrskega sveta dr. Albert Horvath ter dr. Ivan Sarosdy kot uradni prevajalec.
V	popoldanskih urah so imeli gostje prvo uradno srečanje s predsednikom deželnega odbora odv. Co-mellijem ter nekaterimi drugimi deželnimi predstavniki na sedežu deželnega odbora, kjer so si izmenjali pozdrave. Srečanje je potekalo v prisrčnem vzdušju ter v znamenju vzajemne pripravljenosti za poglobitev že vzpostavljenih dobrih odnosov med obema deželama.
V	pozdravnem nagovoru je predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine poudaril, da presega to srečanje okvire formalnosti potem ko že povezujejo obe deželi prijateljski odnosi. Občutki prijateljstva obstajajo ne samo na uradni ravni, je poudaril deželni predsednik Comel-li, temveč tudi s strani posameznih državljanov, kar je imelo predstavništvo naše dežele priložnost spoznati med nedavnim obiskom na Madžarskem.
Pri zasledovanju politike demokratičnega napredka ter družbeno - gospodarskega razvoja, je nadaljeval odv. Comelli, je potrebna obenem u-trditev miru ter mednarodnega sodelovanja s sosednimi državami ter
z vso srednjevzhodno Evropo, s katero ima naša dežela že tradicionalne gospodarske in kulturne odnose. V tem okviru imajo takšni stiki po eni strani namen razjasnjevati ustavne značilnosti naše dežele, po drugi strani pa nakazujejo, tako na kmetijskem kot na trgovskem ali industrijskem sektorju, konkretne možnosti sodelovanja med obema deželama.
Zatem je povzel besedo predsednik dežele Somogy, ki se je v imenu delegacije ter v svojem imenu zahvalil za topel sprejem in izrazil željo, da bi iz teh srečanj izšle jasne postavke za dejansko sodelovanje. Posebej je poudaril, da je obisk Furlanije - Julijske krajine prvi obisk v eni izmed nesocialističnih dežel. Temu dejstvu, je dejal predsednik Boehm, pripisujemo poseben pomen, posebno pa nas veseli, da se ta prvi obisk v zahodni Evropi uresničuje ravno v eni od italijanskih dežel, s katero nas vežejo skupne tradicije svobode ter vzporedna pot v bojih za neodvisnost. Potem ko je Boehm izrazil u-panje, da bi se ti vzpostavljeni odnosi ne omejevali samo na izražanje mnenj temveč da bi imeli vidne posledice ter s tem zagotovili možnosti sodelovanja v korist prebivalstva obeh dežel. Poudaril je nato, da se to sodelovanje razvija predvsem na področju kulturnih izmenjav, kmetijstva, živinoreje ter lesne industrije. Tudi če sta naša družbeno politična sistema različna, je zaključil Boehm, nas povezujejo in združujejo številne vezi predvsem kulturnega in gospodarskega značaja.
Danes si bodo madžarski gostje ogledali razne kraje naše dežele. V dopoldanskih urah bodo v spremstvu predstavnikov naše dežele obiskali tovarno «Compensati Friuli» v Marianu, ob 11.30 pa se bodo na trgovinski zbornici v Pordenonu sestali s predstavniki krajevnih gospodarskih krogov. Popoldne bodo obiskali obrat «Centro del mobile Livenza» v Brugneri, zvečer pa bodo po uradnih razgovorih na sedežu deželnega odbora prisostvovali uprizoritvi «Macbetha»
ZA ČIMPREJŠNJO PLBLICIZACIJO
Emes od 16. do 20. ure stavku m zasebnih avtobusnih progah
Prekinjene bodo vožnje avtobusov Sap, Carsica in Saita - Podobna stavka tudi v ponedeljek
Odbornik Coloni je na mejnem prehodu pri Fernetičih pozdravil načelnika madžarske delegacije Jozsefa Boehma
Medtem ko se med župani tržaške pokrajine nadaljuje razprava o u-stanovitvi medobčinskega konzorcija za upravo javnih prevozov na Tržaškem, so sindikati sklenili zaostriti pritisk. Tako so oklicali za danes stavko vseh zasebnih avtobusnih prog (SAP, Carsica, Saita). Avtobusi, na teh progah, ki v glavnem povezujejo mesto z okolico, ne bodo vozili od 16. do 20. ure. Na ta način bo ljudem, kljub stavki, v večini primerov omogočen povratek domov.
Prihodnja stavka bo v ponedeljek, ko bodo avtobusi začeli vožnje šele ob devetih zjutraj.
Sklepe o stavki so sprejeli na srečanju delegatov posameznih podjetij, kjer se težave iz dneva v dan kopičijo. Po nedavnih pogajanjih z vlado so sindikalisti in delavci sprejeli z nezadovoljstvom sklep vlade, da ponovno izplača mastne podpore zasebnim koncesionarjem, kar pomeni, da vlada niti sedaj ne misli resno na publiciza-cijo avtobusnih prog in s tem povezano reformo prevoznih storitev.
llllllllllllllllllllllllllllllll■lllll|lllllllllMllllllllIIllllllllllllmllll1llllllllllllilllllllllllllllllllllll1lllllllllllllllllllllllllllnllllllllllmlMlllllllill|llllllllUllll|||||||||||||||||
NA POZIV SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL, CISL IN WL
Splošna stavka in protestni sprevod danes zjutraj v Miljah
Mi/jski enotni odbor proti naftnemu pristanišču, za ureditev «vodilne» industrije, ki jo je rimska vlada obljubila že pred leti
Danes, od 10.30 do poldne, bodo Milje zamrle. Ustavili se bodo industrijski obrati, čistilnica in ladjedelnica, manjše tovarne, gostinska podjetja in vsaka druga proizvodna dejavnost. Na ta način, s splošno stavko, namerava miljsko delavstvo protestirali proti načrtom, ki bi Milje spremenili v privesek naftnega pristanišča in s tem od-
Predsednik odv. Comelli pozdravlja madžarsko delegacijo
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHimiiiiiiimimiiiiniiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiutiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmiiiiHiiiiiiiii
S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Pokrajinska uprava namerava zvišati poslopje slovenskega liceja v Trstu
Sredi decembra bo v našem mestu vsedržavno zasedanje o psihiatriji
Tržaška pokrajinska uprava je seznanjena, da so prostori znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren» in trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» premajhni in je zato že preučila možnost, da bi zvišala poslopje. To pa je le ena rešitev, kajti vprašanje je, če bo zaradi naraščanja števila dijakov v zadnjih letih še eno nadstropje zadoščalo. V nasprotnem primeru bo treba iskati drugačno rešitev. To Je povedal na sinočnji seji pokrajinskega sveta odbornik za šolstvo Sergio Pacor, predsednik pokrajinskega odbora Zanetti pa je še dodal, da so zvišanje šolskega poslopja predvideli že v proračunu in je pokrajinska uprava temu delu namenila nad 100 milijonov lir.
Do razprave o tem vprašanju je prišlo zgolj po naključju. Odbornik Pacor je namreč navedel omenjene podatke v odgovoru na pismeno vprašanje komunističnih svetovalcev Iskre, Štoke in Juriševica, ki so zahtevali pojasnila zaradi pomanjkanja učilnic v slovenskih srednjih šolah, obenem pa so spraševali, če namerava pokrajinska uprava posredovati zaradi zmanjšanja sklada za slovenske šole v državnem proračunu od 700 na 250 milijonov. V zvezi s tem vprašanjem je odbornik Pacor odgovoril, da so medtem — vprašanje je bilo vloženo pred približno enim mesecem — v zakladnem ministrstvu zanikali zmanjšanje sklada.
V odgovoru je Boris Iskra poudaril pereče stanje v šoli pri Sv. Ivanu in izrazil zadovoljstvo, da je bil tudi v poslanski zbornici odobren zakon za slovenske šole, ki sta ga predložila poslanca Škerk in Belci. Dodal je še, da bi morala pokrajina pomisliti tudi na šolsko menzo, ker prihaja v slovenske višje srednje šole mnogo dijakov iz podeželja.
Na sinočnji seji so razpravljali tudi o umobolnici, ki postaja iz dneva v dan aktualnejša. Predsednik Zanetti je poudaril, da je tržaška umobolnica vodilna psihiatrična ustanova v Italiji in omenil, da se zanjo zanimajo tudi uprave drugih pokrajin. Združenje pokrajin je zato dalo pobudo za vsedržavni seminar o psihiatriji, ki bo v našem mestu sredi decembra. Udeležili se ga bodo izvedenci vseh pokrajinskih uprav in verjetno mu bo prisostvoval tudi minister za zdravstvo.
To sta bili najvažnejši vprašanji sinočnje seje. Poleg tega so nekateri odborniki odgovorili na številna vprašanja misovskih in liberalnih svetovalcev, pokrajinski svet pa je nadalje odobril več sklepov pokrajinskega odbora. Med drugim je odobril tudi višje izdatke za nekatera javna dela, ki so bili potrebni zaradi naraščanja stroškov, novih delovnih pogodb in uvedbe davka na dodatno vrednost IVA. Izdatki so presegali vsoto v proračunu za celih 55 odstotkov.
kov, spet sestal tržaški občinski svet. Med vprašanji, ki bi predvidoma morala priti na dnevni red seje, je «okvirni upravni sklep» o ustanovitvi medobčinskega zdravstvenega konzorcija. Poleg tega važnega vprašanja bi svetovalci morali razpravljati tud; o organiku prevajalcev slovenskega jezika.
jedli še tistih nekaj razpoložljivih žel in «posebnega sklada», ki krije zemljišč v industrijski coni, kamor j izdatke za investicije deželnih u-
bi vlada morala namestiti, s krepko investicijo, obljubljeno «vodilno» industrijo.
«Vodilno» industrijo, se pravi tovarno, ki naj bi zaposlila večje število delavcev, obenem pa spodbujala dejavnost manjših, tudi obrtniških delavnic, zahtevajo vsi tržaški delavci tudi zato, ker jo je vlada (preko odbora CIPE) obljubila že leta 1966 kot nadomestilo za zaprto ladjedelnico. Nikakor ne gre ocenjevati za «vodilno» industrijsko pobudo Grandi motori v Boljuncu, tudi zato, ker je samo vsrkala delovno silo. .zaprto.-tovarne strojev «Sv. Andreja».
Miljčani menijo, da je vprašanje ra^jperije «Vincor» v Osapski dob« ni že «ad aeta». Preklicati je Treba razlastitvene dekrete, obenem pa razmišljati, v okviru pristojnih organov, o industrijskem izkoriščanju področja pri Orehu.
Oglasil se je tudi miljski enotni odbor, v katerem so — poleg sindikatov in gospodarskih organizacij — tudi vse politične stoanke ustavnega loka.
Enotni odbor, skupaj z rajonskima konzultama za Žavlje in Štra-mar in Milje - center, poziva vse prebivalstvo, naj se pridruži splošni stavki in izrazi svojo solidarnost z udeležbo na manifestaciji. Izpred miljske ladjedelnice «Alto Adriatico» bo namreč krenil sprevod in šel na glavni trg pred občinsko palačo. Tu bo, v imenu treh sindikalnih organizacij, spregovoril Riccardo Devescovi.
V SREDO V RIMU
Comelli na sestanku za državni proračun
Predsednik deželnega odbora odv. Comelli se je v sredo udeležil v Rimu ostanka s predsedniki drugih deželnih odborov, ministrom za proračun Giolittijem, ministrom za dežele Torosom in podtajnikom Mer-linom. Razpravljali so o državnem proračunu, predvsem o finančnih obveznostih vlade do deželnih uprav.
Srečanje sodi v okviru vrste razgovorov med vlado in deželami o porazdelitvi «rednega sklada», namenjenega rednemu delovanju de-
aiiiiiiiiiiikuniiiitimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiM
NASIP ZA NOVO CESTO ZAJEZUJE VODO PRI OREHU
S
voda
• Drevi ob 20.30 se sestane rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo. Seja bo v Ul. Roncheto 77.
ro in Naselje sv. Sergija bodo drevi ob 20.30 na Stari istrski cesti 43 razpravljali o petletnem občinskem načrtu in o preureditvi mestnih prevozov.
poplavljene ravnine ne odteka v morje
Z buldožerji kopljejo odtočne jarke
Ravnina pri Orehu je še vedno pod vodo, ki je prestopila bregove Ospa. Voda ni mogla odteči s poplavljene ravnine zaradi nasipa, na katerem bodo zgradili novo cesto, ki bo peljala do bloka pri Škofijah. Kot je znano, je voda najprej preplavila del ravnine, ki je levo od ceste, ki pelje proti bloku, nato pa je prestopila bregove tudi v delu, ki je desno od ceste, ki je last ustanove za industrijsko cono. V ezul-Na rajonski konznlti za Valmau- skem taborišču, ki je pod giamo
cesto, je bila voda visoka do 20 centimetrov.
Niti poseg miljskih gasilcev, katerim je poveljeval tržaški podpo veljnik major Sgorbissa, ni obrodil uspeha, saj voda ni mogla odteči proti morju, ker jo je zadrževal nasip. Zato so uslužbenci čistilnice «A-quila» z buldožerji in s pomočjo u-službencev miljske občinske tehnične službe in gasilcev morali izkopati globoke jarke, po katerih naj bi se voda odtekla v Osp. Vendar
Drevi seja tržaškega občinskega sveta
Drevi se bo po enotedenski prekinitvi zaradi novembrskih prazni-
pa niso do pozne noči še dokončali tega dela, vseeno pa je voda na poplavljenem ozemlju nekoliko u-padla.
škoda je seveda precejšnja tako na poljih, ki so med glavno cesto in državno mejo, kot na poslopjih. Voda je vdrla v številne hiše, preplavila je cesto, ki pelje k tovarni opek, vdrla je tudi v klet gostilne, ki je ob glavni cesti, tako da so sodi dobesedno plavali, ni pa preplavila te ceste. Številne poplave, ki si redno sledijo po močnejših nalivih, so seveda razburile tudi kmetovalce, katerim uničujejo pridelke in kvarijo skrbno obdelana polja. Marsikdo je mnenja, da niso še sprejeli korenitih ukrepov proti poplavam, da bi na tak način zmanjšali vrednost zemljišč, ki jih nameravajo razlastiti za gradnjo nove čistilnice. Vsekakor morajo odgovorne oblasti čimprej poseči s korenitimi pobudami v korist prizadetih.
prav. Vlada namerava namreč v prihodnjem letu podeliti deželam več finančnih sredstev in torej delno decentralizirati upravo.
Manifestacije KPI ob 56. obletnici oktobrske revolucije
Ob 56. obletnici oktobrske revolucije bo tržaška federacija KPI priredila vrsto manifestacij. V soboto, 10. novembra ob 20. uri bo v sedežu na Trgu Stare mitnice 11 na pobudo sekcije «Tomažič» predavanje senatorja Silvana Bacicchija. Istega dne bo ob 17.30 v sekciji «Ro-col» na Rocolski cesti 79 shod, na katerem bo govoril načelnik deželne svetovalske skupine KPI Mario Colli.
Osrednja manifestacija pa bo v nedeljo, 11. novembra ob 10.30 v Avditoriju v Ul. Torbandena 6. Govorila bosta sen. Arturo Colombi, predsednik osrednje nadzorne komisije KPI in poslanec Albin Škerk. Predsedoval bo pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti. Nastopila bo tudi godba na pihala iz Ricmanj pod vodstvom dirigenta Krisanowskega.
Na to nevarnost je pred kratkim, v Trstu, opozorila tudi sindikalna federacija. Sploh je mnenje prizadetih, da tako ni več mogoče naprej. Posebno v Trstu in pokrajini, kjer deluje samo javna ACEGAT, medtem ko druga — zasebna — podjetja tare resna kriza. Na progah med mestom in okolico vozijo stari, dotrajani avtobusi. Le z veščino in požrtvovalnostjo uspe šoferjem ogniti se resnejšim nesrečam, čeprav niso redki primeri, da, na primer pod Kontovelom, potniki porivajo avtobus, ker bi sicer obtičali sredi ceste. Da o pokvarjenih oknih, prepihih, ropotu in stalnih okvarah na teh zasebnih avtobusih sploh ne govorimo.
Na Tržaškem se že dalj časa go-gori o ustanovitvi pokrajinskega prevoznega konzorcija in vse kaže, da je to ena izmed tem preverjanja med strankami leve sredine, ki u-pravljajo največjo, se pravi tržaško občino. Na eni izmed zadnjih občinskih sej je tržaški občinski svet sicer odobril okvirni sklep o ustanovitvi prevoznega konzorcija z drugimi občinami. Vseh šest občin bo nato zahtevalo pri deželi podporo, da lahko izvedejo municipalizacijo preostalih koncesijskih prog. Zadeva je torej na poti reševanja, so pa še odprte težave v zvezi z usodo ACEGAT. Po mnenju nekaterih bi bilo treba ACEGAT razdeliti tako, da bo samostojno podjetje u-pravljalo prevozne storitve, ostali del pa razdeljevanje plina, vode in električne energije. Tako bi prevozni «del» vključili v konzorcij. Proti tej perspektivi se je izreklo več svetovalcev, med katerimi predvsem socialist Giuricin.
• Namestnik državnega pravdnika dr. Serbo je včeraj odredil zaplembo 12.218-tonske potniške ladje «I-talia», last družbe «Crociera d’oltremare» iz Cagliarija. Ladjo so zgradili v bivši miljski ladjedelnici Fel-szegy leta 1965 in so jo zaplenili zaradi stečaja ladjedelnice. Veliko število uppikov, večinoma lastnikov manjših industrijskih obratov, je namreč prijavilo sodišču lastnike plovne družbe, ki so tesno povezani z miljsko ladjedelnico. Ladja «Italia» je odplula 16. septembra 1967 v Los Angeles in od tedaj je stalno križarila po Tihem oceanu; v Trst je ponovno priplula šele pred dnevi.
Protest zaradi diskriminacijskih določb zakona št. 336
Združenje borcev, ki so se borili v rednih enotah «osvobodilne vojske» v Italiji in naši deželi, se letos ni udeležilo, z zastavami in odposlanstvi, uradni svečanosti v počastitev padlih. Na ta način je združenje protestiralo, ker so mnogi bivši borci zapostavljeni, posebno še zaradi diskriminacijskih določil zakona 336 (pokojninsko priznanje vojaške in vojne službe za državne uslužbence), ki ga vlada ne namerava raztegniti na vse bivše borce, kot bi bilo pravično.
iiilililiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiuimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiMiiii
V POLITEAMA ROSSETTI
SVEVOVA «POMLADITEV» S TINOM B UAZZELLIJEM
Še nam je v spominu «Zenova zavest» (La coscienza di Zeno) v italijanski (Lionello) in skoraj istočasni slovenski (Kobal - SG) uprizoritvi v Trstu pred leti, ko smo ob prvem srečanju s Svevom - dramatikom lahko ugotavljali, kako Sveno - dramatik ne zaostaja za Svevom - romanopiscem, kako je v obeh navzoča ne le močna izpovedna sila pač pa tudi, in v tem je tudi poglavitnost Svevove literarne ustvarjalnosti, tisti posebni svevov-ski odnos do življenja, ki se zrcali skozi filozofsko projekcijo freudovske psihoanalize in kar daje njegovim junakom nekakšno dvojnost v enovitosti.
Tak junak je tudi Giovanni Chierici v komediji .Pomladitev» (La rigenerazione), ki ga v teh dneh v gledališču Rossetti pooseblja Tino Buazzelli v odrski realizaciji Ed-ma Fenoglia in scenski ter kostumski opremi Sergia D'Osma. Svevo obravnava v tem svojem poslednjem dramskem življenjskem delu odnos med starostjo in mladostjo oziroma med starimi in mladimi, vendar ne v gledališko že neštetokrat uporabljenem kontekstu, temveč v povsem novem razmerju do problema. Chierici namreč ni običajen starec, temveč je starec, ki se je z operacijo umetno pomladil, a se vendarle zaveda svoje starosti in hoče tudi kot pomlajenec ohraniti starčevske čednosti, ki so ga označevale v mladosti. V ospredje stopa odnos do ženske. Tudi v tem odnosu hoče ohraniti svojo mladostno moralno čistost starca, toda v nasprotju s tem zavestnim hotenjem se mu v sanjah (freudovska nezavestnost) vnbuja seksualnost do služkinje Rite, ki ga v sanjski fantaziji spominja na ženico, ki jo je ljubil pred zakonom in misli na to, da bi ubil svojo ženo. Toda čeprav ve, da je njegov zakon z Anno bil polomija, ostaja zvest svoji morali starega mladeniča ozirom mladega starca in izjavlja, da hoče ljubiti svojo ženo in delati zanjo, ker da je to dolžnost .mladih starcev» in .starih mladcev».
Pri Svevu tak zaključek ne mo-
re biti odraz nekakšnega optimističnega razumevanja človekovega bivanja. Chiericijevo ravnanje nosi v sebi kontrastnost človeškega eksi-stiranja, vzporednost njegovega notranjega in zunanjega, vrojenega in privajenega. V tej kontrastnosti je tragičnost bivanja, je človekova psihična razdvojenost, v kateri so notranja čustva in nastrojenja žrtvovana na oltar površinskih in zato tudi neobstoječih družbenih vrednot.
Tako kompleksno in komplicirano vlogo je lahko poosebil na odru le igralec takšnega formata kot je Tino Buazzelli. Bil je res imeniten Giovanni Chierici, prepričljiv tako v svojem zunanjem igralskem nastopu kot v vlogi interpreta svevov-ske filozofije o življenju. Na višini tudi ostali od Laure Carli (njegove žene), Nicolette Languasco (njegove hčerke Emme) do Massima De Francovicha v vlogi Enrica Biggio-nija, Gioacchino Maniscalco — Guida, Barbare Nay — služkinje Rite in vseh ostali.
Fenogliov režiserski pristop je odražal poglobljeno študijsko obdelavo Svevove komedije - drame, vendar bi kakšen rez več v drugem delu prispeval k večji strnjenosti dejanja.
j. k.
Razna obvestila
SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 11. novembra 3. jesenski mladinski sprehod. Zbirališče na Opčinah pri Obelisku ob 9.30.
SPDT obvešča, da bodo prikazani filmi mladinskih izletov, tekmovanj in smučarskega tečaja iz leta 1973 na Proseku, v društveni dvorani, danes. 9. novembra, ob 18. uri po predsmučarski telovadbi in v Križu v društveni dvorani, jutri 10. novembra po predsmučarski telovadbi.
MLADINSKI KROŽEK Trst, Ul. Ginnastica 72, vabi vse, ki bi se radi ukvarjali s fotografijo, da se udeležijo prvega sestanka fotokrož-ka, ki bo danes ob 20. uri v naših prostorih.
V nedeljo odprle trgovine na Proseku
Tudi letos bo na Proseku običajno praznovanje Martinovega, ki tokrat pade na nedeljo. Zaradi tega je župan izdal dovoljenje proseškim trgovcem, da bodo lahko imeli v nedeljo, 11. novembra ob prazniku vaškega patrona, odprte trgovine. Tržaški župan je izdal to izredno dovoljenje, kljub temu da so sindikalna združenja in strokovna zastopništva izrazila nasprotno mnenje.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun
Danes. 9. t. m., ob 16. uri ABONMA RED I.
Slovenska prosvetna zveza
priredi
v Kulturnem domu v Trstu, jutri, 10. novembra ob 20.30
Koncert
zborovske pesmi in glasbe
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Ul. Ceppa 9. vsak dan od 9. do 12. ure.
GLASBENA MATICA-Trst abonmaj'ska sezona 1973-74
V četrtek, 15. novembra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATKE
Dirigent	OSKAR KJUDER
Solisti.* DINA SLAMA — klavir ELENA DE MARTIN -mezzosopran
VOJKO CESAR — fagot
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN - TRST
vabi vse Svetoivančane, somišlje-nike in zlasti svoje člane, na odkritje nagrobnega spomenika pok. ANTONU ŠKAMPERLU, o-četa mučenika Slavka, po katerem nosi društvo ime.
Odkritje spomenika, ki je bil postavljen s prispevki Svetoivan-čanov, bo v nedeljo, 11. novembra ob 14. uri na pokopališču v Krepljah blizu Dutovelj, kjer je Anton Škamperle pokopan. Najbližja pot z lastnimi sredstvi preko mejnega prehoda na Repen tabru.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 9. novembra
NEVENKA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.42 — Dolžina dneva 9.46 — Luna vzide ob 15.39 in zatone ob 5.30.
Jutri, SOBOTA, 10. novembra
ANDREJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12 stopinj, najnižja 4,7, ob 19. uri 9 stopinj, zračni pritisk 1025,8 ustaljen, veter 10 km vzhodnik, vlaga 45 odstotna, nebo 9 desetink poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 14,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. novembra so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 12 oseb.
UMRIJi SO: 64-letni Giorgio Pe-chiar, 51-letna Nerina Semola por. Mori,	39-letna Laura	Stoppar,	44-let-
ni Ermanno	Vignetti.	68-letni	Angelo
Chert, 73-letni Alfredo Godina, 76-letna	Maria	Rebeuz	por. Eva, 68-
letni	Mario	Vidmar,	73-letni	Mario
Donaggio. 73-letna Valeria Poclen vd. Coreo, 68-letna Federa Cecchini por. Brezzi in 73-letna Marcella Pugliese vd. Kem.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori. Trg Unità 4; Al S. Lorenzo. Ul. Soncini 179 (Skedenj).
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZI 10
l 30-101. 30-045 •
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	611,80
Funt šterling	1.480.—
Švicarski frank	197—
Francoski frank	139—
Nemška marka	240—
Avstrijski šiling	32,25
Dinar: debeli	38—
drobni	38—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 9. novembra ob 16. uri za abonma red I — A. Čehov «Češnjev vrt».
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Operna sezona 1973-74
Danes ob 20.30 ponovitev Verdijeve opere «Macbeth» — Dirigent Gian-andrea Gavazzeni.
POLITEAMA ROSSETTI
Do 18. novembra (ob delavnikih ob 21. uri, ob praznikih ob 15.30) i-gralska skupina Tina Buazzellija • komedijo Itala Sveva «Pomladitev» (La rigenerazione). Abonmajska predstava. 12 ponovitev.
Koncerti
POLITEAMA ROSSETTI V ponedeljek, 12. t. m. koncert abonmajske sezone Koncertnega društva. Nastopa duo Luigi Bianchi (viola) — Maphzibah Menuhin (klavir). Na sporedu Brahmsova sonata op. 2, Bachova suita v C molu za violo in Brahmsova sonata v F molu op. 120 št. 1.
Kino
Nazionale 16.00 «UFO. Distruggete base luna». Ed Bishop, Suzanne Neve. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Il giorno dello sciacallo». Edward Fox, Alan Badel. Barvni film.
Grattacielo 15.30 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film.
Fenice 15.30 «Lucky Luciano». Barvni film. Igrajo v glavni vlogi Gian Maria Volente, Rod Steiger in Magda Konopka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Sette calze di seta insanguinate». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno.
Aurora 16.30 «Anastasia mio fratello». Barvni film. V glavni vlogi Alberto Sordi.
Capito) 16.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segai.
Cristallo 16.30 «Ming ragazzi». T.
Scott. Barvni film.
Impero 16.30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem.
Filodrammatico 16.30 «Educande fuori ... femmine dentro». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il killer dagli occhi a mandorla». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Chi è Henry Kellermann e perchè parla male di me?» Dustin Hofmann.
Ideale 16.00 «Mio caro assassino». George Hilton in Patty Sheppard. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Super Fly». Igra Ron
O’Neal. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra.. .16.30 «II. ragazzo e la quarantenne. Storia di un giorno d’amore». Igrata Jean Simons in Léonard Whiting. Barvni film.
Radio 14.00 «Ben Hur». V glavni vlogi nastopa Charlton Heston. Barvni film.
Underground 19.00 «Le due inglesi» Jean-Pierre Léaud, Kika Markham in Stancey Tendeter.
Razstave
V	umetnostni galeriji Cesare Sofìa-nopulo na Trgu Janeza XXIII, 6, bo do 15. t. m. razstava oblek in barvanih tkanin, ki jih je napravila Maria Luisa Bertoli.
V	galeriji Cartesius je odpri razstavo svojih del znani tržaški slikar Gianni Brumatti. Razstava bo odprta do 15. novembra.
V	galeriji Tommaseo, v Ul. Canai-piccolo bo do 21. novembra razstavljal slikar Vito Timnel.
V	Tržaški knjigarni razstavlja svoja olja Pavle Zamar - Zapa. ki je po rodu iz Ločnika, živi in dela pa v Piranu. Razstava bo trajala do 30. t.m. in je na voljo ljubiteljem umetnosti v urah, ko je odprta knjigama.
V	občinski galeriji razstavlja mladi slikar Mario Palli, ki je doma iz Gradišča. V občinsko galerijo je prinesel več svojih olj, ki bodo na ogled občinstvu do srede novembra.
V	«Galleria degli Artisti» na Trgu Silvio Benco bo jutri 10. t.m., odprla razstavo svojih risb Lea Tedeschi Bocciai, ki bo razstavljala do 20. novembra.
Jutri, 10. t. m. ob 19. uri bodo v galeriji «La Lanterna», v Ul. Sv. Nikolaja 6. odprli razstavo grafičnih lirtov Salvadorja Dalija. Razstava bo trajala do konca meseca.
V	galeriji Loža v Kopru, na Titovem trgu 4, razstavlja slovenski slikar Štefan Planinc. Razstava bo odnrta do konca novembra.
Jutri, v soboto, 10. t. m. ob 19. uri bo v Mestni galeriji Piran odprl razstavo svojih del kipar Janez Le-nassi. Na otvoritvi bo tudi plesni recital «Zlomljen lok» po Kosovelovi pesmi Ostri ritmi in po glasbi Oli-viera Messiaerja. Plešeta Nina Skrbinšek in Jožica Avbelj, recitira Polde Bibič.
V	Domu Jakoba Ukmarja v Skednju bo odprta od sobote. 10. t. m. popoldne, do srede, 14. t. m. popoldne razstava risb šolarjev iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane z motivom «Spomenik padlim v drugi svetovni voini» Na ogled bo 60 risb.
Predavanja
Kulturno združenje Most vabi na predavanje Zbliževanje Vzhod — Za-pad», ki ga bo imel časnikar Frane Barbieri iz Beograda v sredo, 14. novembra ob 19. uri v UL S. Nicolò 5.
Prispevki
Ob 2. obletnici smrti Otona Uliana (Ninčita) daruje brat Pio 5.000 lir xa ŠD Polet.
PRED NEDEUSKIM PRAZNOVANJEM
Martinovanje na Proseku v starih časih in danes
Na Martinovo se zaključuje kmečko leto • Današnji položaj kmetijstva pri nas
Na Proseku se že čuti praznično vzdušje. V nedeljo, 11. novembra, namreč praznujejo sv. Martina, vaškega patrona, kateremu so leta 1641 posvetili vaško cerkev. Omeniti seveda velja, da ob posvetitvi proseška cerkev ni imela župnije. Spadala je pod devinsko faro (go-riško škofijo). Za cerkvene obrede je takrat prihajal župnik iz Devina, pravijo s kočijo. Zgodovina pravi, da so v tistih časih zahajali na Prosek tudi princi iz Devina, ki so imeli v okolici razsežne posesti. Prav po devinskih princih je nato dobila ime Devinščina, ki spada pod zgoniško občino. Kaplaniji te občine je od leta 1754 do leta 1854 pripadala cerkev sv. Martina na Proseku, ki je ob stoletnici zgo-niške kaplanije končno dobila župnijo na Proseku in to leta 1854, ko so jo dodelili tržaški škofiji. Zaradi teh dogodkov je proseška cerkev dobro znana in njen patron tudi, saj martinovanje na Proseku praznujejo že od leta 1641.
Kdo je bil Martin, proseški patron? Rodil se je okrog leta 316 po našem štetju v mesecu Cannes v Franciji. Bil je sin rimskega nadčastnika, mati pa je bila domačinka. Postal je vojak, ko je imel komaj 15 let. S konjenico je bil v severni Italiji in Galiji. Legenda pripoveduje, da je izkazal ljubezen do bližnjega s tem, da si je s sabljo prerezal plašč na dvoje in podaril polovico revnemu beraču.
Ko se je odpovedal vojaštvu je šel v Poitiers k sv. Ilariju, ki ga je posvetil za duhovnika. Po mnogih potovanjih v Panonijo, Milan in Rim se je vrnil v Poitiers, kjer je leta 361 ustanovil prvi samostan. S tem je postal znan po vsej Galiji. Izvoljen je bil za škofa v mestu Tours, kjer je v starosti 81 let umrl. Leta 491 so tam zgradili veliko baziliko sv. Martina.
Kako so enkrat in kako danes praznujejo sv. Martina je seveda velika razlika. V starih časih, pripovedujejo starejši ljudje,_ je bilo martinovanje prijetno srečanje ob kozarčku domačega vina. Pripovedujejo, da je bil sejem kmečkega orodja in sploh vseh potrebščin za kmeta. Na tem srečanju so po navadi kmetje izmenjali misli in izkušnje. Starejši vaščani pripovedujejo kako so jih takrat starši pripravljali za sv. Martina, oziroma jim pripovedovali, da «Martin prihaja dol z Opčin». Tisto noč otroci niso zatisnili očesa: vsi so čakali sv. Martina. Ko so zjutraj navsezgodaj vstali, so kramarji, ki so takrat prihajali na Prosek z vozovi z volovsko vprego, že postavili stojnice z oblačili in čevlji. Posebno všeč pa so bili takrat «mulcem» pečeni kostanji in rožiči, ki jih danes uživajo le konji. Takrat so ljudje varčevali celo leto. da so si kupili na ta dan par čevljev. Mnogi otroci so morali mami pomagati speči štruklje in jih nato prodajati. Z denarjem, ki so ga nato zaslužili, je mati kupila otroku nove čevlje, za katere je bil bolj srečen kot za kakršnokoli igračo.
Danes seveda ostaja le spomin na to preteklost. Otroci ne več tako hrepenijo po Martinu, saj imajo razvedrila vsepovsod. Kot običajno bodo tudi letos kramarji postavili več stojnic z igračkami, slaščicami in oblačili. Deloval bo tudi luna park. Nekaj starega pa je vendarle o-stalo. Na Martinovo bodo odprli na Proseku nekaj osmič. Beseda tsmi-ca izhaja iz časa avstrijske vlade, ko so takrat dovolili kmetu točiti
vino osem dni (od tam ime «osmi-1 prosvetnega doma na Proseku. Res ca»). Na Devinščini bo kot vsako | škoda, da se je mnogo tradicij in leto prašičji sejem. Kupci pridejo ' iz raznih krajev, da si zberejo kraljevega prašička, ki je bil enkrat kar poceni, sedaj pa pravijo, da so precej dragi. Enkrat, ko je bil na martinovanje kmečki sejem na Proseku, je kmet z denarjem, ki ga je dobil od prodanega pridelka potrosil za nakup prašičkov za rejo.
Danes vsega tega ni več: ljudje zapuščajo kmetijo in vinograde. Nekateri, ki jim je pri srcu domača zemlja in ljubijo domačo kapljico, pa niso še zapustili vinogradov in zato bodo, kot smo že omenili, odprli nekaj osmič. Tudi gostilničarji se pripravljajo na martinovanje, saj prihaja vsako leto mnogo gostov na Prosek. V nekaterih gostilnah visijo že klobase, katerim dodajo še kislo zelje. Klobase in zelje je postala tradicionalna jed sv. Martina, ki ju je treba seveda zaliti z žlahtno kapljico, ki jo je kljub suši, več kot lani.
Ker letos pade sv. Martin na nedeljo, pričakujejo na Proseku pravi naval gostov. Poleg osmič in gostiln bo deloval dobro založen kiosk ŠD Primorja pred sedežem
običajev za martinovo opustilo oziroma pozabilo. Vaška godba se je na primer do leta 1923 zbrala na placu, «kržadi», in igrala vesele koračnice. Zvečer pa so se mladi in starejši pari zavrteli v dvorani. Tudi tega danes ni več. Pravici na ljubo povedano, je bilo martinovanje lepše v starih časih. Iz teh časov imamo tudi vrsto ljudskih pregovorov:
«Sveti Martin klobase v kamin».
«Za sv. Martina iz vsakega buča vina».
«Za svet Martin
vsak popije rad en kvartin»
«Za Martinovo veselje jemo klobase in zelje».
Za sv. Martina imajo tudi vremenoslovci preglavice. Ko napovedujejo dež, prav gotovo prisije sonce, ko pa je napoved obratna, pada kot iz škafa. Nedvomno stari pregovor «če o Martinu dežuje ali sonce sije, toliko vode bo vedno, da se lahko vinu prilije» je kot nalašč za dan sv. Martina.
B. R.
liiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii mi hm mi milili 11111111111111111111111111111111111
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA
Dežela se bo poslužila helikopterjev za preprečevanje gozdnih požarov
Deželna uprava je že sklenila konvencijo z neko letalsko družbo, za najem dveh helikopterjev
Vprašanje prevencije ter preprečevanja gozdnih požarov, ki so predvsem v zadnjem letu povzročili toliko škode gozdnemu bogastvu naše dežele, je bilo v teh dneh spet v središču pozornosti deželnih upravnih organov. Vsi napori so usmerjeni v iskanje načinov za čim bolj učinkovit boj proti požarom in so se v zadnjem času zato v tem pogledu že izluščili predlogi, ki jih je deželni odbor osvojil ter v zvezi s tem primerno ukrepal. Osnovno načelo, ki ga deželni organi zasledujejo ori teh prizadevanjih je zagotovitev in uporaba vedno bolj modernih in učinkovitih naprav za preprečevanje požarov. Medtem ko so na nekem nedavnem sestanku tehniki potrdili veljavnost posegov
je samo skrb za preprečevanje gozdnih požarov. Poleg te nedvomno pomembne vloge bi helikopterja lahko odigrala pomembno vlogo tudi na drugih področjih, kot so na primer alpsko reševanje ali pa hitrejši prevoz ljudi v nujnejših primerih.
Za obliko najema helikopterjev so se odločili zato, ker bi nakup zah-tevalprevisoke stroške, obenem pa bi bilo treba vzporedno s tem u-sposobiti določeno število ljudi, ker bi zahtevalo veliko časa. Tudi v Zgornjem Poadižju so se namreč iz istih razlogov raje odločili za to obliko, ki je obrodila vidne uspehe.
Družba, ki je konvencijo že sprejela, bo tako v kratkem dala deželi Furlaniji - Julijski krajini na razpolago dva helikopterja vrste «au-
nosehnn nnremlienih skunin ori od- eulaKu uva	ja viste «au-
krivanju in pren-ečevaniu požarov na j gusta beli» z motorjem ki ima 260
KonjsKin su. 1 osKusnQ 13Zci do rsz* členjena na skupno štirideset ur leta.
Krasu ter v Kami iških Alpah, so podčrtali obenem potrebo po še bolj specializiranih sredstvih, kot so vozila z radijskimi oddajniki in sprejemniki v prvi vrsti pa potrebo po uporabi posebno opremljenih helikopterjev, kar so z izrednim uspehom že preizkusili v Zgornjem Poadižju.
Deželni odbor je s tem v zvezi takoj ukrepal ter je na svoji zadnji seji. ki ji je predsedoval odv. Co-melli, osvojil predlog deželnega odbornika za finance Colonija za u-porabo helikopterjev pri ugotavljanju in preprečevanju gozdnih požarov. Sklep deželnega odbora določa posebno konvencijo med upravo dežele Furlanije Julijske krajine ter neko specializirano letalsko družbo iz Gradeža za najem dveh helikopterjev, ki so opremljeni z vsemi potrebnimi napravami. Potrebe po najemu helikopterjev pa ne nareku-
POLICIJA ZASLEDILA NAIVNEGA TATA
y tujem stanovanju si je uredil skladišče za nakradeno blago
Tata so aretirali zaradi vloma ^ tuje stanovanje in številnih tatinskih podvigov
Zaradi dokaj naivnega ravnanja so včeraj izsledili tata, ki je opravil celo vrsto tatvin. Gre za 22-letnega Paola Radina, po rodu iz Benetk, ki pa živi v našem mestu že več let. Svoj čas je bil gost «Deškega naselja» na Opčinah, nato je stanoval na Lonjerski cesti 157, zatem pa se je preselil v Ul. F. Severo 101. Tu se je vselil v hišico, v kateri sta dve stanovanji: v pritličju je kuhinja, v prvem nadstop-ju je spalnica, na vrhu pa je podstrešje. Po nekaj mesecih ga je lastnica stanovanja, 40-letna Nicea Adrian vd. Glinschig, odslovila. Radin pa se je vselil v podstrešje drugega stanovanja in dejal Adrianovi, da ga je pooblastil lastnik druge polovice hišice, 69-letni Giovanni Roncelli, ki biva v Carrari.
Zadeva pa se je Adrianovi zdela sumljiva in je obvestila Roncellija, ki se je vmil v Trst, saj sploh ni poznal Radina. Ko je stopil v svoje stanovanje, je odkril, da se je mladi stanovalec prilastil tudi kuhinje, spalnice in seveda podstrešne sobice. Zato je poklical agente kvesture da bi Radina izgnali.
Agenti letečega oddelka pa so v stanovanju odkrili veliko zanimivih stvari:	v podstrešni sobici je
bilo pravo skladišče:	na desetine
magnetofonov, daljnogledov, fotografskih potrebščin, radijskih aparatov in celo sprejemnik na ultrakratke valove. V kuhinji je bila napol izpraznjena vreča sladkorja in veliko druge hrane.
Sladkor in hrana so plen tatvine, ki je bila pred časom v openskem «Deškem naselju» in tudi ostali predmeti so sad neštetih tatvin. Tako se je sinoči Paolo Radin znašel v zaporu pod obtožbo tatvin v obtežil-
nih okolnostih in vloma v stanovanje. Ni pa prvič, da Radin pride navzkriž z zakoni zaradi prisvojitve tuje lastnine. Toda še nikoli se ni izkazal za tako naivnega, da je spravil plen v tuje stanovanje.
Šest ranjenih
pri čelnem trčenju
Včeraj se je malo pred 17. uro pripetila na cesti med kamnolomom Faccanoni in Opčinami huda prometna nesreča, pri kateri se je ranilo šest oseb. Na ovinku pod novo zgradbo «le Beatitudini» sta čelno trčila dva avtomobila.
V	prvem avtu, fiat 124, se je peljal samo 59-letni Aredio Zenon iz Ul. Calvola 39, ki se je udaril in porezal po glavi. V bolnišnici so ga sprejeli na zdravljenje v kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh.
V	drugem avtu vrste audi z milansko registracijo pa se je peljalo pet oseb. Avto je upravljal 37-!etni Claudio Lavrenčič iz Ul. F. Severo 16, ki se je pri trčenju porezal po čelu in udaril po levem očesu. Zdraviti se bo moral 10 dni. Ostali trije potniki so bili iz Novega Sada: 33-letni novinar Milutin Govedarica, ki se je udaril po glavi, a ni hotel v bolnišnico, 32-letni Miloš Maletič. ki se je ranil po ustnicah in udaril po vratu (zdravil se bo 20 dni) njegova 27-letna žena Katica Pazič, ki si je zlomila levo nadlahtnico in njena 23-letna prijateljica Lilija Zi-žič, ki pa si je zlomila desno nadlahtnico. Obe so sprejeli na zdravljenje v ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh
Pri trčenju sta oba avta utrpela
precejšnjo škodo.
Komunistični predlog za varstvo okolja
Deželna svetovalska skupina KPI je predložila zakonski predlog o novi zakonski ureditvi za odprtje kamnolomov, rudnikov, smetišč in sploh sprememb ozemlja. Po komunističnem zakonskem predlogu, ki v bistvu ponavlja tistega, ki so ga predložili že v prejšnji zakonodajni dobi, naj bi imele pristojnost nad ureditvijo teh dejavnosti občinske uprave. Varstvo okolja, naravnih in kulturnih lepot in splošnega zdravstva mora namreč pripadati osnovnim celicam javne u-prave, seveda v okviru splošnih načrtov o varstvu okolja in narave.
Zveza geometrov pri odv. Comelliju
FTedsednik deželne uprave odv. Comelli je v teh dneh sprejel predstavništvo Zveze kolegijev geometrov Furlanije - Julijske krajine. Delegacijo, ki jo je vodil deželni tajnik zveze Di Caporiacco, so sestavljali geometri Devetag in Fontanini za goriški kolegij, Chiaradia in Peruch iz Pordenona, Goliani iz Trsta ter Sello iz Vidma. Po srečanju z deželnim predsednikom je predstavništvo geometrov sprejel tudi deželni odbornik za javna dela Giust.
Deželna predstavnika je delegacija geometrov seznanila s številnimi vprašanji te kategorije. Tako predsednik Comelli kot odbornik Giust sta zagotovila podporo v mejah pristojnosti za reševanje teh problemov.
Volitve v rajonski svet za Korošce-Griio-Farnei
V soboto, 10. novembra, od 15. do 21. ure ter v nedeljo, 12. novembra, od 9. do 18. ure, bodo v osnovni šoli pri Korošcih volili nov rajonski svet za področje Korošcev - Griže -Farnei. Volivci lahko volijo samo devet kandidatov od petindvajsetih, ki so bili določeni na javnih skupščinah ter imenovani od političnih strank. Poleg teh kandidatov pa volivec lahko pripiše tudi novo ime na rezerviranem prostoru pod seznamom, vsekakor pa število voljenih kandidatov ne sme presegati 9 ljudi.
• Drevi ob 21. uri bo v dvorani Nemškega kulturnega inštituta v Ul. Koroneo 15 nastopila Deželna skupina za dramsko umetnost (GRAD), ki jo vodi Dante Fabris. Uprizorila bo dvodejanko tržaškega pisatelja Ricciottija Stringherja «Miracolo a Natale» ter dialog «Okoliščine ter človeške dogodivščine v drugi svetovni vojni v nekaterih gledaliških ter filmskih dokumentih».
NA VABILO ENOTNEGA ODBORA
Mobilizacija protifašističnih sil v deželi za proslavo 30-letnice goriške fronte
Ob 9. uri bo izpred železniške postaje krenil sprevod v dvorano UGG, kjar bo ob 10.30 osrednje zborovanje
Po vsej Goriški, na Tržaškem in na Videmskem so v teku priprave za manifestacijo ob 30-letnici goriške fronte, ki jo v nedeljo prireja enotni odbor, v katerem so pokrajina Gorica, občini Gorica in Tržič, pokrajinska ANPI in API ter deželna inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja iz Vidma in Trsta. Gre za prvo proslavo pomembnega dogodka za italijansko odporniško gibanje in še zlasti za osvobodilno gibanje pri nas.
Goriška fronta predstavlja namreč uvod v vseljudski odpor primorskega ljudstva ter začetek množičnega skupnega boja slovenskega in italijanskega protifašističnega prebivalstva proti okupatorjem.
Proslave tega dogodka so se pričele prejšnji teden z odprtjem razstave, posvečene 50-letnici bojev za socialno osvoboditev v Furlaniji in tudi v naših krajih; razstava bo odprta do 18. novembra. V soboto popoldne je bila v pokrajinski dvorani okrogla miza o goriški fronti, med katero so se govorniki dodak-nili nekaterih zelo delikatnih vprašanj, kot so odnosi med italijanskim in jugoslovanskim odporniškim gibanjem, odnos do meje in odnosi med osvobodilnim gibanjem in katoličani. Resen, znanstveni pristop k tem vprašanjem je omogočil njihovo osvetlitev z najrazličnejših strani ter je samo še bolj utrdil prepričanje, kako nujno je danes iskati široka zavezništva odprtih sil za boj proti prevratniškim poskusom in vsem težnjam omejevanja demokratičnih svoboščin.
Osrednja prireditev bo, kakor smo že omenili, ob 10.30 v dvorani UGG, kjer bosta govorila parlamentarec Franco Antonicelli in Marija Bogataj, mati padlega partizana. še poprej, in sicer ob 9. uri bo partizansko združenje ANPI priredilo sprevod po mestnih ulicah, ki se bo začel pri goriškem železniškem kolodvoru, kjer so partizanske edinice prišle najdlje in se spopadle z Nemci. Od železniškega kolodvora bo sprevod s transparenti krenil po Korzu do mestnega središča, kjer bo v dvorani telovadnega društva na Trgu Cesare Battisti osrednja manifestacija.
Tudi goriška federacija KPI se je odzvala vabilu enotnega odbora za proslavo goriške fronte. Tajnik stranke Tullio Paizza se v pismu, ki ga je poslal odboru, obvezuje, da bodo mobilizirali ljudi, da se udeležijo proslave. Tajnik Paizza nadalje poudarja konstruktivni duh, ki je preveval pobudnike te izrazito protifašistične manifestacije. Priprave na proslavo; zvenijo kot opomin tistim, ki se ogrevajo za avtoritarizem, ter postavliajo pred mlado veneraci io tiste ideale v odporniškem gibanju, ki so zajeti tudi v besedilu republiške ustave, ugotavlja pokrajinski tajnik stranke.
in ravnatelj ustanove so poročali predstavnikom strank o težkem finančnem položaju, v katerem se nahaja ta ustanova. Pri tem so podčrtali tudi zasluge, ki jih ima ZK v svojem 50-letnem delovanju, saj je še danes edina ustanova za prvo pomoč v primeru nesreče in za prevoz bolnikov na Goriškem.
Njihovemu poročilu je sledila debata in na koncu so predstavniki osmih političnih strank soglasno o-dobrili resolucijo, naslovljeno na deželno upravo, v kateri se zahteva primera finančna podpora za ustanovo, dokler ne bo urejen njen položaj v okviru novega sanitarnega zakona. Pri tem je treba upoštevati, da nujno potrebujejo denar za ureditev položaja uslužbencev ZK, kar predstavlja precejšen strošek, ki si ga ZK s svojimi pičlimi dohodki nikakor ne more privoščiti. Tak prispevek naj bi dežela redno izplačevala vsako leto, dokler ne bo vsa zadeva z zakonom dokončno urejena.
Kot rečeno, so resolucijo soglasno odobrili predstavniki vseh osmih strank ter se obenem sporazumeli,
se-
21.
na-
da se bodo ponovno sestali na dežu ZK v torek, 13. t.m. ob uri, kjer bodo ob tisti priliki daljevali s proučevanjem problemov in stanja pri goriškem Zelenem križu.
15 vozniških dovoljenj odvzetih v oktobru
Goriška prefektura je v oktobru odvzela 15 vozniških dovoljenj zaradi prekrškov prometnega zakonika. 9 dovoljeni so odvzeli šoferjem. ki so povzročili hude prometne nesreče. 2 zaradi odsotnosti pri revizijskem izpitu ter 4 zaradi neuspešnega ponovnega izpita.
(B Zavarovance INAM bodo rešilci Zelenega križa odslej brezplačno vozili v bolnišnice, dovolj bo. da bo zdravnik zaoisal, da je sprejem v bolnišnico nujen. Do tega je prišlo po dogovoru med vodstvom pokrajinskega zdravstvenega zavoda in Zelenim križem.
PRED KRATKIM SO NANJO POLOŽILI ASFALT
Cesta, ki pelje na Matajur bo v kratkem urejena
Gradbišče so si ogledali deželni svetovalec Spe-cogna, predstavniki pokrajine iz bližnjih občin
Cesto, ki vodi na Matajur, bodo beneških občin obrazložili videmske-kmalu dokončali. Tla so že asfal- mu odborniku, ki jih bo moral tirana, manjka še nekaj obrobnih ; upoštevati pri uresničenju novega,
del, ki jih mislijo v čimkrajšem času opraviti. Videmska pokrajinska uprava namerava uvediti še nekaj parkirišč za turistične potrebe.
Prejšnji teden si je videmski pokrajinski odbornik za javna dela Cudini v spremstvu deželnega svetovalca Romana Specogne ter upraviteljev občin špetra Slovenov, Podbonesca in Sovodenj ogledal novi turistični center, ki bo privabil na matajurska smučišča številne ljubitelje tega športa. Po mnenju videmske pokrajinske uprave, ki je skupno z deželo uresničila večletno težnjo po turističnem centru v Beneški Sloveniji, je lega Matajurja zelo ugodna. Povezuje namreč vse tri pokrajine, videmsko, tržaško in goriško.
Seveda bo poleg ceste sedaj potrebno še marsikaj drugega predvsem gradnja lokalov, ki bodo služili turistom v zimski in poletni sezoni. Urediti bo treba vlečnico in smučišča ter zgraditi novi del ceste, ki bi olajšala promet v zimskih mesecih.
Vse te potrebe so upravitelji treh

MEJNI PREHODI S9 BILI ZANJ PREOZKI
la parni kotel, ki potuje na Češko so odprli mejo v Gabrijelovi ulici
Dolg je 38 metrov in tehta 119 ton • V tem mesecu še tri dobave enakih naprav
Soglasje vseh političnih strank
Dekla naj pomaga iz krize goriškemn Zelenemu križu
Na sedežu Zelenega križa v Gorici, Ul. Crispi, so se na vabilo vodstva te ustanove zbrali v torek zvečer pokrajinski predstavniki osmih političnih strank, ki delujejo na Goriškem.
Predsednik ZK dr. Antonio Gal-liani, štirje člani upravnega odbora
zn UČINKOVITEJŠO SLUŽBO V GORICI
Poveljstvo mestnih stražnikov dobi pet radijskih telefonov
Aparati bodo povezani s poveljstvom v Ulici Mazzini
Parni kotel na parkirišču pred Rdečo hišo
Včeraj zjutraj so odpeljali s parkirišča za tovornjake pred Rdečo hišo parni kotel, ki ga je visoko specializirano podjetje iz Codroipa zgradilo za neko kemijsko tovarno na Češkoslovaškem. Naprava je po svoji obliki in velikosti docela podobna raketi in je zbujala upra-
Od tistih časov, ko so se mestni stražniki ukvarjali predvsem s pri-sojanjem glob nediscipliniranim kolesarjem in so morali — zaradi nasprotovanja goriškega župana namestitvi semaforov — stati na podstavkih na sredini križišča in urejati promet, od tistih časov dalje so se tudi za mestne stražnike v Gorici razmere precej spremenile. Najprej so se motorizirali: dobili so motocikle in avtomobile. Potem so se opremili z radarjem, da nadzorujejo brzino vozil; medtem so postavili celo vrsto semaforov in kabin ob semaforih, da ob slabem vremenu nadzirajo promet pod streho. V zadnjem času pa so se na občini odločili opremiti nekatera vozila z radijskimi telefoni, da bi stražniki lahko hitreje nastopili, kadar se pokaže potreba. Občinska uprava je sklenila nabaviti pet radijskih telefonov. Enega bodo namestili na avtomobil, dva na motocikla, ostala dva pa bodo imeli stražniki pri sebi med opravljanjem službe. Vseh pet aparatov bo povezanih s poveljstvom mestnih stražnikov v Mazzinijevi ulici, od koder bodo dajali navodila in jih sprejemali. Takšno radijsko povezavo so mestni stražniki že dolgo časa pogrešali. Pri opravljanju svojega dela so namreč čestokrat u-gotovili premajhno povezanost s poveljstvom. Poslej bodo veliko bolj učinkoviti pri opravljanju svojih funkcij, ki postajajo vedno bolj zahtevne in se širijo na vedno nova področja. S hitrejšimi zvezami, ki jih bo omogočila radijska zveza, bodo prej obveščeni o prometnih nesrečah, da bodo priskočili na pomoč ranjencem, dostikrat pa je potrebno po prometnih nesrečah preusmerjati promet, ker vozila ce-
ste zaprejo. Odkar je občinska u-prava uvedla davek na smeti, bodo stražniki veliko strožji v preganjanju tistih, ki odmetavajo smeti, kjer si že bodi, in tako kvarijo lep izgled mesta in naravo.
Zaenkrat imajo stražniki na po-skušnji samo en aparat, do 20. novembra pa jim bo milansko podjetje dobavilo še preostale štiri.
Mlad financar podlegel hudim telesnim poškodbam
V goriški bolnišnici je včeraj ob 14. uri, zaradi hudih poškodb, umrl 22-letni financar Luciano Pesa, ki so ga v ponedeljek zjutraj sprejeli v bolnišnico zaradi številnih zlomov in hudih notranjih poškodb.
Pesa, ki je stanoval v Doberdobu in je služboval na mejnem prehodu pri Devetakih se je v ponedeljkovih jutranjih urah vozil z avtomobilom proti Gorici. Zaradi mokrega cestišča je mladenič pri restavraciji «Sonja» pri Gabrjah izgubil nadzorstvo nad volanom in silovito trčil v cipreso ob cesti. Takoj po sprejemu v bolnišnico so si zdravniki pridržali prognozo za mla-dèga ponesrečenca. Včeraj popldne pa je Pesa podlegel hudim telesnim poškodbam.
vičeno zanimanje. Ves teden je I menjena proti glavnemu vaškemu ogromen tovor čakal pred Rdečo trgu, ko je nenadoma zavila na
hišo, preden so bile opravljene vse formalnosti za njegov prevoz čez mejo. Poleg zadev, ki se tičejo carinskih prepisov, so se pritaknile še težave za njegov prevoz čez mejo. Ker je neverjetno velik, parnega kotla niso mogli spraviti čez noben obstoječi mejni prebod; Rdeča hiša ima prenizek podvoz in je sploh ozko grlo za visoko naložene tovornjake, šempetrski in solkanski prehod pa sta prav tako preozka. Zato so se morali mejni organi na italijanski in jugoslovanski strani dogovoriti za enkratno odprtje meje na stičišču Gabrijelove ulice v Italiji in Erjavčevega drevoreda v Jugoslaviji. Na tem kraju, kjer je pred leti prečkala mejo kolona kolesarjev, udeležencev dirke po Italiji, na tem kraju so včeraj začasno odstranili mejno ograjo in zapeljali v Jugoslavijo ogromen vlačilec s tovorom. Potem so ograio postavili na staro mesto. (V okleoaiu nai zarišemo, da se je ob kolesarski dirki že zelo resno govorilo o možnosti odprtja novega prehoda, vendar — kakor vidimo — samo za občasne in zares izjemne priložnosti).
Iz Nove Gorice, kjer so tovor prevzeli miličniki, da bi urejali p-omet v krajih, koder ga vozijo, so se usmerili po Vipavski dolini v Postojno, od tam pa so nadaljevali pot na Reko, v Karlovac in dalje proti Madžarski.
Ne na italijanski in ne na jugoslovanski strani se niso mogli po-sluziti avtomobilskih cest, ker so cestninske postaje preozke, da bi mogel skozi. Njegove mere so namreč naslednje: dolg je 38 metrov, širok 5, od tal do vrha pa meri 6 metrov; tehta 119 ton. Notranjost je vsa prepletena s cevmi in o-bložena z izolacijo, tak0 da ga ni mogoče razstaviti na kose. Poprečna prevozna hitrost znaša okoli 10 km na uro, po ravnini pa nekaj več tako da bo prevoz do cilja trajal štiri do pot dni. V tem mesecu bodo po isti P°ti Prepeljali iz Codroipa še tri takšne parne kotle.
Nesreča kolesarke
v Štandrežu
V štandrežu se je včeraj popoldne ponesrečila 7CI-letna upokojenka Ana Gomišček vd. Paškulin iz Štandreža, Ul. Montasio 6.
Priletna ženska se je s kolesom vozita po Ulici Monte Sabotino na-
levo. V istem trenutku je žensko nameraval prehiteti 31-letni Bruno Marega iz Gradišča, ki jo je podrl. V bolnišnico so Pašulinovo sprejeli za 20 dni na zdravljenje zaradi številnih telesnih poškodb.
turističnega centra v Benečiji.
Razdeljevanje nagrad ENPA šolarjem
Ustanova za zaščito živali (ENPA) sporoča, da bodo v soboto, 10. t.m. ob 16. uri v mali dvorani UGG v Ul. Rismondo v Gorici razdelili nagrade in odlikovanja učencem o-snovnih in srednjih šol, ki so zmagali pri natečaju risb in nalog na temo o živalih.
Natečaj je ustanova ENPA razpisala letos z vzgojnim in propagandnim namenom ter so v njem sodelovale številne srednje in osnovna šole na Goriškem.
Ob tej priliki bo tudi razstava predloženih in nagrajenih del. Odbor vabi občinstvo, da si jih ogleda.
Na zborovanju, ki so ga imeli v Gorici dne 27. oktobra letos, so javni upravitelji z Goriškega sprejeli resolucijo v zvezi s predložitvijo proračuna krajevnih ustanov za leto 1974. Pri tem so ugotovili potrebo po temeljiti reformi državnega proračuna, ter mora v tem smislu tudi naša dežela odločno zahtevati izvedbo člena 50 in povišanje državnega sklada za razvoj dežel.
Nadalje v resoluciji zahtevajo, da naj deželna uprava organizira posvetovalne sestanke z občinami in pokrajinskimi upravami, katerim naj predloži okvirni načrt za deželni proračun za leto 1974. Predsedstvu «Po-soške zveze za krajevne avtonomije», ki je organizirala to zborovanje, pa so poverili nalogo, da predloži resolucijo in vse sklepe, ki so jih na zborovanju odobrili, deželnemu odboru.
Tiskovna konferenca o Andrejevem sejmu
Danes popoldne bo na poveljstvu mestnih stražnikov tiskovna konferenca, na kateri bo odbornik Brancatti poročal o razporeditvi stojnic na bližnjem Andrejevem sejmu. Za uvod v to prireditev deluje že nekaj dni v Drevoredu Cirgilio zelo živahno zabavišče, kjer se o-troci in tudi mladina zabava na vrtiljakih, avtomobilčkih, meri se v streljanju, «lučanju» in podobnih športih, za gojenje katerih je na obsežnem zabavišču dovolj prostora.
Razna obvestila
Uprava goriške bolnišnice išče nekaj delavcev - tehnikov. Zainteresiranci morajo prošnje nasloviti na upravo bolnišnice najkasneje do 5. decembra. Podrobnejša poročila dajejo v uradu za osebje.
Izleti
Ob priložnosti pevske revije, ki bo jutri,	10.	novembra	v	Kulturnem
domu	v	Trstu, priredi	štandresko
prosvetno društvo «Oton Župančič» izlet v Trst. Kdorkoli se želi udeležiti izleta	naj	se zglasi	pri	štandreških
prosvetarjih. Vožnja	je	brezplačna.
Odhod bo ob 19. uri z glavnega trga v Štandrežu.
iiiiiiiimiiiiiriiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
UGOTOVITVE ODBORA ZA CENE
Povrtnina je cenejša na zelenjadnem trgu
Pocenitev mesa zaradi nižje uvozne cene - Cene živil v glavnem stalne
Odbor za nadzorstvo nad cenami je imel prejšnje dni ponovno sejo, na kateri je najprej proučil nihanje cen glavnim prehrambenim artiklom po 31. oktobru, ko je prenehala njihova zamrznitev. FTi tem je odbor kontroliral cene pri 10 trgovcih jestvin na drobno in pri veleblagovnicah, kjer je tudi prejšnje mesece ugotavljal in primerjal cene.
Ugotovili so, da so ostale cene sko-ro stalne, pač pa so ugotovili niha-njen cen za testenine, olivno in semensko olje in za paradižnike. Pri tem blagu so trgovci razprodali svoje prejšnje zaloge, ki so jih morali obnoviti z drugimi sorodnimi vrstami tega blaga od drugih dobaviteljev: zaradi tega ni bilo mogoče izvesti točne primerjave s cenami od prejšnjega meseca.
Pri nekaterih veleblagovnicah so nekoliko znižali ceno rižu. Prav tako se je nekoliko pocenila teletina vrste s kostjo, kar je v zvezi z znižanjem cene mesa pri uvozu; to znižanje bi moralo imeti za posledico tudi pocenitev mesa drugih vrst v prodaji in v bolj občutni meri.
V nekaterih veleblagovnicah so začeli s posebno ponudbo sira ribanca po znatno nižji ceni.
Odbor za cene je proučil tudi poprečne cene sadja in povrtnin, ki so jih ugotovili na zelenjadnem trgu v Gorici in pri običajnih 10 trgovcih za blago te vrste. Na splošno so ugotovili, da se potrošnikom izplača kupovati blago v mestnem zelenjadnem trgu.
I. M.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 37, Ìlei. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
«Sant Antonio» Ulica Romana, telefon 40497.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «La mia legge». A. Delon in S. Signoret.
KORZO 17.15—22.00 «Sepolta viva». A. Belli in M. Bongulia. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Quando l’amore è sensualità». A. Belli in G. Macchia. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.15—22.00 «Un corpo da possedere». J. C. Boulon in D. Haudepin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «L'uomo senza paura». K. Douglas in M. Cre-word». Barvni film.
Tržit*
AZZURRO 17.30-22.00 «Pelle su pelle». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Rappresaglia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30- 22.00 «Bisturi, la mafia bianca». Barrai film.
Aomj Gorica
SOČA «Zdravniki in njihove žene», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Ta prekleti obračun», •-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Bandolero», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL Prosta
Pred koncertom prezrtih pevskih zborov in ansamblov
. JS**	jpsv	«J
^ / V' *
Mešani pevski zbor RDEČA ZVEZDA iz Saleža je bil ustanovljen leta 1945. Prvotno je zbor štel 40 pevcev in pevk. Vsi so med vojno aktivno delovali v osvobodilnem gibanju. Zbor je nastopil na številnih kulturnih prireditvah in spominskih svečanostih v zgoniški občini in v mnogih drugih krajih. Leta 1972 se je ta zbor temeljito spremeniL Postal je mladinski
zbor. V njem poje 36 fantov in deklet, od katerih je 30 delavcev in 6 študentov. Zbor se je v sedanji sestavi prvič predstavil 29. julija 1972. Že prvi nastop je bil uspešen. V pretekli sezoni je zbor, ki ga požrtvovalno vodi Janko Obad, intenzivno delal. Sodeloval je na 14 prireditvah v raznih krajih na Tržaškem in Goriškem. Sodeloval je tudi na reviji Primorska poje.
Moški pevski zbor FRAN VENTURINI od Domja spada med novejše zbore. Pobudo za njegovo ustanovitev so dali pevci sami. Sami so uredili prostor, v katerem imajo vaje. Prostor, v katerem vadijo, je prostovoljno odstopil pevec Dario Stranj. Stroške za u-reditev prostora pa so krili pevci-ustanovitelji zbora: Dario Stranj, Miro Stranj, Marino Stranj in I-gnac Samec. Zbor je bil uradno
ustanovljen dne 7. decembra 1968. Nekaj časa je zbor vodil Cvetko Marc, od novembra 1971 pa ga vodi član ljubljanske Opere Rudolf Francelj. Zbor je prvič nastopil na spominski svečanosti pri Dom-ju 25. aprila 1969. Doslej je sodeloval že na raznih prireditvah na Tržaškem in v Istri, sodeloval je tudi na Venturinijevi proslavi v tržaškem Kulturnem domu in na reviji Primorska poje.
Pevski zbor OTON ŽUPANČIČ iz štandreža nadaljuje tradicijo zbora tamkajšnjega zbora «Bralnega in pevskega društva», ki je bilo ustanovljeno 25. aprila 1869. Zbor je bil obnovljen dne 11. novembra 1945. Tedaj je bil poimenovan po Otonu Župančiču. Nastopil je na številnih prireditvah na Goriškem in v Sloveniji, na Radiu Trst A in Koper. Mnogo let je štandreške pevce vodil Fran Lupin. Po upokojitvi pevovodje Lupina je zbor vodil Ciril Silič, ki je, žal, pred kratkim umrl. Pod vodstvom Cirila Siliča se je zbor Oton Župančič še znatno izpo-
polnil, hkrati pa je postal eden izmed najbolj akvitnih zborov v naši deželi. Leta 1971 je nastopil trikrat v domačem kraju, enkrat v Bukovici in enkrat na Matajurju: leta 1972 trikrat v domačem kraju, dvakrat v So-vodnjah, po enkrat pa v Gorici, Ajdovščini, Podgori, Vrtojbi in na Vrhu; letos je nastopil že dvakrat v domačem kraju, dvakrat v Sloveniji, po enkrat pa v Ronkah, Gorici, števerjanu, Doberdobu, 0-rehovljah in na Vrhu. Vodstvo zbora je začasno prevzel prof. Ivan Mignozzi.
V Pulju dopolnili Arheološki muzej
Preurejene razstave predzgodovinskega, antičnega in srednjeveškega razdobja
PULJ, 8. — V okviru znanstvenega zasedanja hrvaškega arheološkega društva so v Arheološkem muzeju Istre odprli na novo urejene razstave predzgodovinskega, antičnega in srednjeveškega razdobja. Razstave je ob navzočnosti predstavnikov oblasti in večjega števila arheologov iz vseh krajev Jugoslavije odprl direktor muzeja prof. Branko Marušič. V treh muzejskih oddelkih je razstavljenih nad 10 tisoč eksponatov, ki so jih zbrali na področju Istrskega polotoka. Prof. Branko Marušič je v priložnostnem govoru o muzeju in o Istri med drugim rekel, da je bila Istra v vsej svoji dolgi zgodovini vedno obrobno področje, na katerem so se križale razne kulture. Istrski človek pa je vedno znal prilagoditi vse te vplive svoji avtohtoni materialni in duhovni kulturi. Znal je ustvariti velike vrednote, ki so prišle šele sedaj na dan, po zaslugi arheologov. Te zasluge pa niso majhne, če upoštevamo dejstvo, da so se arheologi ob osvoboditvi znašli v povsem opustošenem Pulju, ker je v muzeju kaj malo ostalo. Do leta 1960, ko je bilo iz Italije vrnjenih več arheoloških predmetov, so arheologi skušali formirati muzej na osnovi novih odkritij z večjih terenskih del na Brionih, kjer so odkrili neolitsko naselje, v Barbarigi, kjer so odkrili starorimske stiskalnice o-Ija itd. Pozneje so strokovnjaki v tesnem sodelovanju z deželnim zavodom za zaščito kulturnih spomenikov izvedli arheološki pregled Istre, posebno na področjih, koder se je začela močnejša turistična gradnja, kar je pripomoglo, da so se rešila razna nahajališča južno od Poreča, severno od Umaga, južno od Rovinja in drugje.
V FILMSKIH KROŽKIH
larmonikarski ansambel MIRAMI je ustanovila prof. Eliana jec. Delovati je začel leta 1959. od leta 1961 se udeležuje vse-žavnih tekmovanj tovrstnih an-mblov in dosega izredno lepe pehe. Sodeluje tudi na številnih ireditvah v Trstu in okolici, v znih italijanskih mestih, v Jugo-iviji in Avstriji.
Letos je gostoval tudi v Švici, ,r je imel dva koncerta. Mese-marca se je udeležil medna-Ine revije harmonikarjev v me-i Recanati, aprila je nastopil reviji slovenskih harmonikarjev Velenju, maja je sodeloval na xlna rodnem mitingu harmoni-rskih ansamblov v Pulju in na viji primorskih harmonikarskih samblov v Idriji. Udeležil se je di državnega tekmovanja v me-i Massa Carrara ter imel tri ncerte v mestih Bari, Turi in ici. Ansambel Miramar je sne-al za italijansko, avstrijsko in goslovansko radiotelevizijo.
Priredil MIRKO KAPELJ
Devet filmov v izvirniku v British Film Clubu
British Film Club bo danes, v petek, 9. novembra začel sezono 1973-74 z gledališko predstavo v angleščini: v dvorani v Ulici del Collegio 6 bo ob 18. in 21. uri skupina North London Productions prikazala igro Harolda Pinterja «The Caretaker».
Tej predstavi bo na sporedu krbžka sledilo 9 ameriških in angleških filmov v izvirniku, ki jih bodo predvajali ob torkih ob 18. in 20.30 v dvorani' ANCIFAP na trgu Valmaura 9. Spored vsebuje nekaj res lepih filmov, ki se jih splača videti v izvirniku. Če ne bo nepredvidenih sprememb, bo koledar naslednji:
13. novembra: odlični film Bil-lyja Wilderja «Avanti» (Che cosa è successo tra mio padre e tua madre?), ki temelji na mnogih besednih igrah Wilderjevega in Diamondovega scenarija ter na interpretaciji Jack Lemmona in Julliet Mills.
11.	decembra: Charlesa Jerrotla film «Mary, Queen of Scots» (Maria Stuarda, regina di Scozia) z interpretacijo Glende Jackson in Vanesse Redgrave.
8.	januarja: zanimivi film Alfreda Hitchcocka «Frenzy» (Fren-zy) v interpretaciji Jona Fincha, Anne Massev, Aleca McGowana in Vivien Merchant.
12.	februarja: Kena Russella film «The Boy Friend» (H boy friend) s Twiggy, ki se ga splača videti v izvirniku, ker je pač «musical».
12. marca: Stuarta Rosenberga film «WUSA» (Un uomo oggi) s Paulom Newmanom in Jeanne Woodward.
9.	aprila: odlični film Georga Cukorja «Travels wih My Ami» (In viaggio con la zia) z Alecom McGoowanom in Maggio Smith.
14. maja:	Petra Collinsona
«Fright» (Allucinante notte di una baby-sitter) s Susan George.
28. maja: Herberta Rossa film «Play It again, Sam» (Provaci ancora, Sam) s scenarijem in interpretacijo Woodyja Allena, katerega komičnost temelji na besednih igrah: igra tudi Viva.
11. junija: Carola Reeda «Follow Me» (Detective privato anche troppo) z Mio Farrow in Topolom, po komediji Petra Shafferja «The Public Eve», ki jo je lani krožek prikazal na odru.
British Film Club bo nadalje lahko predvajal še druga dela,
.......................................................................
predvsem tista, ki mu jih nudi British Council. 15. novembra bo v centru Veritas prvo teh predvajanj: film Richarda Attenbo-rougha «Cruel Silents». Izkaznica za vso sezono krožka stane le 2500 lir.
S. G.
ZAHODNI BERLIN, 8. — Ameriški glasbenik jazzovske glasbe Duke Ellington je sinoči prekinil svoj koncert v «Fhilarmonic Halls» v zahodnem Berlinu, ker je občinstvo s kričanjem in žvižganjem sprejelo filadelfijskega pevca To-nyja Watkinsa. Veliki pianist in glasbenik je bil hudo razočaran, kajti to se mu je zgodilo prvič v njegovi karieri. In ta niti ni tako neznatna niti kratka, saj je «Duca» star že 74 let in že dolgo dirigent. Toda občinstvo 3000 ljudi ima tudi svoje pravice. Ellington je pač «skrajšal» koncert za dvajset minut.
■ JSSk,
gMil
.....*C ^	‘
..>... ' 'uJt xXsdcJÉS.......
s v
Kakor smo poročali v nedelio, razstavlja v galeriji Kraške hiše v Repna tržaški fotograf Egon Piščanc, ki je razobesil na stene osem panelov povečav s petih dosedanjih kraskih ohceti. Gornja slika je z otvoritve v soboto med predstavitvijo fotografa in njegovih del. Razstava bo odprta do konca meseca in je na ogled ob nedeljah in
praznikih
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) O-dlični odnosi v sodelavci. Upoštevajte nasvete nekega družinskega
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspehi nekega dela bodo še boljši, kot ste jih predvidevali. Zagotovili si boste spoštovanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zaskrbljeni boste zaradi nepredvidenih stroškov. Prenehal se bo spor med vami in drago osebo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ugoden trenutek za postavitev nekaterih zahtev. Srečne ure z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Manjši spor s sodelavci zaradi nekega finančnega vprašanja. Pobotali se boste za drago osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaš gmotni položaj postaja vedno bolj trden. Pomirilo vas bo prijetno vzdušje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Odšli boste na potovanje. Naloge zaupajte sodelavcu. Z novimi prijatelji se boste znašli.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nabralo se vam bo veliko dela, zato kar zavihajte rokave. Ne zahtevajte preveč od družine.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neki vaš sodelavec vem bo v veliko pomoč. Neka čustvena vez vam prinaša samo nevšečnosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na delovnem mestu si boste o-krepili ugled. Upoštevati bo treba čustva družinskega člana.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zagotovila, ki ste jih prejeli, vam bodo omogočila finančno operacijo. V čustvih dobri izgledi
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S pomočjo poslovnega partnerja se boste otresii nevarnega sovražnika. Popolno razumevanje v družini.
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NIZOZEMSKA NEDELJA V OSEH NEMŠKEGA TURISTA
Namesto v avtomobilih
ljudje spet na kolesih
Brez upoštevanja arabskih interesov ne bo šlo - Pred trgovinami s kolesi dolge vrste ■ Zahodni Nemec se boji, da pride tudi on na vrsto...
Čeprav je holandska vlada pred nekaj dnevi opozorila zahodnonem-ške turiste, ki so se pripravljali, da prebijejo sicer hladno, vendar sončno nedeljo v Haagu ali Amsterdamu, naj prinesejo s seboj dovolj bencina tudi za povratek, ker so vse holandske bencinske črpalke zaprte, je vendar na Holandsko vdrla cela reka zahodno-nemških avtomobilistov. Na lastne oči, so se hoteli prepričati, kako bodo Holandci preživeli prvo nedeljo, ko jim je prepovedano voziti se z avtom. Obenem so vsi za-hodnonemški gostje prinesli, kot svetovano, s seboj dve-tri posode, napolnjene z bencinom. Po znanem ukrepu arabskih držav v zvezi z Nizozemsko zaradi njenega stališča v arabsko-izraelskem sporu, je namreč tu zavladala domala kompletna bencinska..suša. Skratka, Nemci so si hoteli ogledati ne samo, kakšno podobo kaže visokorazvita industrijska dežela, ‘Ko se iznenada znajde spet v 19; stoletju, ko so avtostrade kot po neki čarovniji nenadoma puste in prazne, na ulicah pa je ponovno čutiti topotanje konj, marveč da si od blizu ogledajo to, kar bi se morda celo njim utegnilo zgoditi.
Naslednjega dne so vsi zahod-nonemški časopisi objavljali dolge reportaže z opisom, kako so njih sosedje prebili prvo nedeljo brez avtomobilov, potem ko je vlada v Haagu prepovedala rabo zasebnih vozil na dan nedelje, in sicer od treh zjutraj do polnoči. Obenem so bili vsi avtomobilisti pozvani, da ne vozijo hitreje od sto kilometrov na uro, ker da se tudi tako zmanjša poraba bencina. In nasploh se državljanom priporoča da z bencinom varčujejo,
Strokovnjaki pripominjajo, da predstavlja ta prepoved za državno blagajno izgubo 11 milijonov guldnov neubranega davka na bencin. Pravijo, da utegne ta izguba biti še večja : na stotine Holandcev je namreč že predložilo zahtevek, da jim država povrne del plačanega davka na motorna vozila, že ko jim preprečuje njihovo neomejeno uporabo.
Holandija, pravijo reporterji, je v nedeljo delovala —- pošastno. Res, da so tujci, ki žive na Holandskem ali so se tu v tem času, znašli z avtom opremljenem s tujo registracijo, lahko nemoteno vozili, če so imeli polne rezervoarje, ker jih policija ni ustavljala. Toda vsi Holandci so morali svoje avtomobile pustiti v garažah ali na ulici. Spet so se pojavile kočije s konjsko vprego, po dolgih letih pa so tradicionalni bicikli znova preplavili deželo. Celo vladni predsednik se je po haaških ulicah vozil z bi-ciklom, da bi dal dober zgled Holandska kraljica je zavrnila, da bi bil dvorni avto izjema, dala je vedeti, da na nedeljo tudi ona ne bo rabila avtomobila, čeprav je bila zanjo predvidena izjema. Tistim državljanom, ki avtomobil neobhodno rabijo pri svojem delu. oblasti izdajajo posebna dovoljenja za rabo avta. Toda od 120 tisoč prošenj, kolikor jih je bilo za ta namen vloženih, jih je samo 16 tisoč bilo rešenih ugodno. Pa še v tem primeru gre običajno samo za eno vožnjo na določeni relaciji.
Kogar policija najde brez takega dovoljenja v avtomobilu na dan nedelje, mora računati z visoko kaznijo (odvzem avtomobila do ponedeljka, nakar ga lastniku vrnejo šele, ko je plačal kazen). Ni čudno — pravijo zahodnonemški reporterji — če so Holandci spričo tega v tem pogledu tako discioli-nirani in je bilo na dan nedelje videti po ulicah in avtocestah tako malo holandskih avtomobilov. Prepoved, razumljivo, ne zadeva vozil javnega mestnega in medmestnega prometa, kot tudi ne taksistov in bolniških ter gasilskih vozil. Za vse ostale Holandce pa ni drugega izhoda, kot da se vsedejo na bicikel oziroma, da si ga kupijo ali izposodijo, kolikor ga sami nimajo. Posledica tega je bila, da so se čez noč pojavile pred trgo-
vinami z bicikli dolge vrste kupcev
Zahvaljujoč se povsem naključnim okoliščinam so torej Holandci ponovno odkrili svojo staro ljubezen za bicikle, branilci zaščite človeka in človekovega okolja pa so v tem videli nekaj zelo koristnega — ob nedeljah bo v bodoče zrak manj onesnažen in tudi ne bo več žalostnega nedeljskega poprečja 25 mrtvih v prometnih nesrečah.
Holandija računa, da se bo morala precej dolgo spoprijemati s posledicami ukrepa arabskih dežel o prepovedi izvoza nafte v Rotterdam. Zato je vlada začela z varčevanjem takoj, ne da bi čakala na prve znake pomanjkanja oziroma izčrpanja zalog (katerih je, kot pravijo, za dva meseca). Neki minister je celo pozval svoje sonarodnjake, naj bolj varčujejo z oljem za ogrevanje tudi tako — kar je v opreki s starimi holandskimi običaji — da zvečer potegnejo zavese na oknih svojih stanovanj, ker da se tako toplota v stanovanjih zadrži dalj časa.
Medved] ev o Saharovu in Solženicinu
Sovjetski zgodovinar Medvedjev, znan po svojih študijah o stalinizmu, je napisal za nemško revijo «Die Zeit» članek, posredovan tudi zahodnim dopisnikom v Moskvi, v katerem je kritiziral nekatere aspekte stališč, ki sta jih zavzela Anderj Saharov in Aleksander Sol-ženicim. Medvedjev je bil pred leti izključen iz KP SZ, ker se je po- j stavil po robu nekaterim pojavom, j ki so po njegovem mnenju predstavljali rehabilizacijo stalinizma. '
Ima brata, ki živi v Veliki Britaniji in mu je bilo odvzeto sovjetsko državljanstvo.
V svojem članku Medvedjev sicer hvali pogum jedrskega znanstvenika Saharova in pisatelja Sol-ženicina, hkrati pa meni, da so njuna stališča večkrat «ekstremistična», kar izhaja iz tega, da sta do njih prišla bolj pod vplivom čustev kot objektivnih političnih dejavnikov. Taktično povsem zgrešena — pravi Medvedjev — je, postavino, Saharovova zahteva a-meriškemu Kongresu, naj bi odobril amandma Jackson po katerem bi SZ ne bila priznana klavzula o prednostnih nacijah, preden Moskva ne bi pristala na svobodno izseljevanje. Zunanji pritiski lahko imajo, po njegovem mnenju, koristne, a tudi škodljive posledice. Sicer pa temeljna - vprašanja neke nacije, zlasti če gre za veliko, kot je SZ, lahko reši samo ljudstvo, skupaj z voditelji te dežele. Zgrešene pobude pa lahko gredo samo v prid najbolj «konservativnim» med sovjetskimi voditelji, torej tistim, ki niso za izboljšanje odnosov z Zahodom. «Vtem ko je važno imeti pravico do svobodne izselitve iz države, pa je po drugi strani še bolj važno ustvariti v SZ pogoje, spričo katerih ljudje ne bi več čutili potrebe po tem, da se izsele,» pravi Medvedjev. V svojem članku tudi opozarja na možnosti, da bi taka stališča, kot so Saharovova in Solženicinova, utegnila koristiti protisocialistični propagandi. Važno je tudi, komu gredo razna sporočila. Najprimerneje bi jih po njegovem mnenju bilo nasloviti na komunistične partije Zahoda, ki so iskreno zainteresirane na demokratizaciji SZ. Saj iskrenega zavzemanja za državljanske pravice v SZ pač gotovo ni moč pričakovati od strani Nixona, Heatha ali Pom-pidouja.
uiiimiiiiiiinimiiiiuiiiiiiimHiiimiiiiiiimimimintiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmimmiimi
POBUDA FRANCOSKEGA PROFESORJA
UNIVERZA «TRETJE ŽIVLJENJSKE DOBE»
Vpisanih nad tisoč slušateljev, starih nad 60 let
PARIZ, 8. — Psihologi in sociologi že dolgo ugotavljajo, da naraščanje tistega števila prebivalcev. ki ga vključujemo v tako imenovano «tretjo življenjsko dobo», predstavlja že problem. Po navadi je človek, ki je šel v pokoj, predstavljal že do kraja izrabljeno delovno moč, fizično ali psihično «iztrošenega» človeka. Danes to ni več, pa čeprav je res, da je tudi veliko upokojencev, ki jim ni dano dolgo uživati pokoj.
Toda v Franciji živi trenutno 11 milijonov in pol ljudi, ki so prekoračili 60. leto starosti. To pa predstavlja obilno petino prebivalstva. Skratka vsak peti Francoz je star 60 in več let. Toda če je nekoč 60 let predstavljalo starost, danes temu ni tako. Pri 60 letih so ljudje zreli ne pa stari. Tako pravijo sociologi in psihologi, ki se ukvarjajo s tem problemom in ki poudarjajo, da bi morale najrazličnejše ustanove paziti na to, da človeka še v času aktivnosti pripravijo na to, da ko stopi v pokoj, ne gre «med staro šaro», «na zapeček», kot bi rekli po naše, ker je človek pri teh letih lahko še zelo produktiven, v nekaterih primerih celo še bolj kot človek mlajših let, saj je znano, da so v nekaterih poklicih, ki terjajo dolgo pripravo in prakso, ljudje te starosti še najbolj cenjeni.
Toda ne glede na ta ugotavljanja, je zanimiva izkušnja, za ka tero je dal pobudo prof. Pierre
Vellas, na univerzi v Toulousi, ki je ustanovil «univerzo za 60 - letnike». Pobuda je naletela na izreden odviz. Prvi namen te univerze je ponovno vključiti starejše ljudi v ciklus produktivnosti in jih približati mladim. In mladina je to pobudo sprejela. Za poskus, ki ga je uvedel Pierre Vellas, se zanima OZN, njena ustanova UNE SCO in celo svetovna zdravstvena organizacija, kajti problem ponovnega aktiviranja starejših ljudi «se čuti v vsem svetu».
Seveda si prof. Pierre Vellas ne zamišlja univerze v klasičnem smislu, pač pa prilagaja univerzo dobi. Predvsem se na tej univerzi ukvarjajo z vprašanjem preprečevanja staranja, z vprašanji, ki zadevajo pravno ureditev pokojninskih zadev, problematiko, ki je vezana z dediščino in dednostjo, pa tudi s problemi, ki zadevajo družbo nasploh na primer, s problemi kriminala, s problemi ponovne vključitve v družbeno dejavnost, to se pravi z obnavljanjem ali bolje posodabljanjem raznih strokovnih znanj itd.
In teh «študentov» ni malo. Vpisanih je nekaj nad tisoč upokojencev, ki so se razdelili v razne skupine in često v obliki «okroglih miz» razpravljajo o najrazličnejših problemih. In tudi mladina rada priseda med ljudi «tretje življenjske dobe», ko se obravnavajo aktualni problemi.
PETEK, 9. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.50 Šola
12.30	Poljudna znanost De Gaulle
13.00	Ob 13. uri 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vsakogar Nemščina
15.00	- TV šola
17.00	Program za najmlajše
Kratki filmi, dokumentarci in risani filmi
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino
V	deželi mavrice Prva epizoda
18.15	Ded pripoveduje
18.45	Glasbeni spored
19.15	Poljudna znanost Ženski tisk
19.45	Športne vesti
Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	Posebne reportaže
Nocoj je na sporedu zadnje nadaljevanje oddaje, ki jo je vodil Giulio Macchi. Oddaja se je lotevala številnih problemov ekonomskega značaja, predvsem kmetijstva, upoštevajoč nujnost, da se kmetijski pridelki industrijsko predelajo, da pridejo nared potrošniku, ki nima veliko česa za pripravljanje hrane. Nekaj krajših filmskih vložkov bo prikazalo ves problem in prvič bomo hkrati sledili dogajanjem na treh krajih in sicer v studiu v Rimu, v Siracusi ter v Pistoii, kajti v Rimu se bodo sestali strokovnjaki, v Siracusi in Pi stoii pa predstavniki potrošnikov
22.15	Mladi pevci
za tri skladatelje
Nocoj se začne tekmovanje opernih pevcev, ki ga organizira RAI v počastitev treh velikih italijanskih skladateljev: Donizettija, Bellinija in Puccinija.
Oddaja se začne s Puccinijem, kateremu ie posvečeno prvo nadaljevanje. Najprej je na programu dokumentarec, v katerem bo Renato Zavataro govoril o Pucciniju kot človeku, Ren'er Adami pa bo nato spregovoril o Pucciniju kot umet-n;ku in orisal težave, v katerih je veliki skladatelj ustvar-i-d. Nato bodo iz avditorija v Milanu prenašali koncert, v katerem bodo nastopili mladi operni pevci in sicer štiri sopranistke in dva tenorista. Nastopile bodo sopranistke Mickie Akisada, Akiko Kuroda, Rosaria Andrade in G’uliena Trom-bin ter tenorista Giuseppe Venditelli in Blas Martinez
23.15	DNEVNIK
Danes v parlamentu, Vremenska slika in Šport
DRUGI KANAL
16.30	Konjske dirke v Neaplju
21.00	DNEVNIK 21.20 AURELIA
Avtor Robert Thomas — prevod Roberto Cortese — za TV priredil Marcello Aste
V	glavnih vlogah: gospa Gabriella — Lina Volonghi, Severa — Renata Negri, Isabella — Isabella Guidotti, Aurelia — Luciana Paluzzi, Devoto — Warner Bentivegna, Daniele — Paolo Malco.
Po vrsti nepredvidenih dogodkov se skupina več ali manj upravičenih dedičev poteguje za premoženje, ki ga je zapustila stara Chalamont. Toda zadeva se pošteno zaplete tedaj, ko se med dediče vplete lepa Aurelia, ki se je poročila z vihravim nečakom pokojnice Denisom, v katerega je bila nekoč zaljubljena druga dedinja Isabella. In tu se začne spet ponoven zaplet in nato razplet, ki prikaže v pravi luči Aure-in Isabella, v njuni borbi za dediščino in moža. Logično, da se v stvar zaplete tudi policija in da se na koncu .. . To pa bomo videli nocoj
22.40	Tudi brez besed
Tudi obleka govori _ ” \ ' ;	_ . _
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.25 in 14.35 ŠOLA
TV vrtec. Seštevanje, Ali ste vedeli? Fotosinteza, Molekule, Nikolaj Kopernik
11.00	in 16.10 Angleščina
17.40	Veseli tobogan GORNJI PETROVCI Drugi del
18.15	Obzom'k
18.30	Rekreacija Plavanje pozimi
18.40	Risanka
18.50 Za boljši jezik
19.05 Štiristo let slovenske glasbe
Aleksander Lajomc in Vladimir Lovec 19.45 Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.40	TOM JONES Film
22.40	POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka
20.15	POROČILA 20.35 VOJNA IN MIR 21.20 OPERACIJA ANDORA
Serijski film
22.10 Stare sovjetske melodije
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Pripovedniki naše dežele; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalni instrumentalni koncert; 21.20 V plesnem ritmu; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.10 Srečanje z avtorjem; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Plošče; 9.00 Baročna glasba; 10.15 Poje F. Simone; 11.15 Melodije;
11.30	Plošče Galletti; 11.45 Orkester Intra; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Danes, včeraj, jutri; 14.00 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Tretja stran; 16.00 Na sporedu z...; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops-pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Zborovsko petje;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Današnji ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Program s P. Carusom; 13.20Poseben program z V. Gassmanom; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.55 Nadaljevanka «Vlak za Istanbul»; 18.40 Ana Frank danes; 19.10 Sindikalno-ekonom-ska panorama; 19.10 Plošče; 20.20
«Andata e ritorno» z Mino; 21.15 Simf. koncert; 22.45 Francoske popevke.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Elton John in Rita Pavone; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka «Vlak za Istanbul»; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Pisan spored; 13.00 Hit parade;
13.50	Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Telefonski pogovori; 20.10 Večerni spored; 20.50 Plošče.
III PROGRAM
9.30 Frackove skladbe; 10.00 Koncert; 11.00 Haendlovi koncerti; 11.40 Komorna glasba; 14.30 Mahlerje ve skladbe; 15.30 Plošče; 17.20 Sopran in klavir; 18.00 Mozartove skladbe; 18.30 Lahka glasba: 19.15 Koncert; 20.15 Psihoterapija v Italiji.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: V čudežni prodajalni pesmic; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladinski festival v Celju; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Švara: Trio 1972; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 človek in zdravje: 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Mihe Dovžana; 20.00 «Tops-pops»;
21.15	O morju in pomorščakih;
22.15	Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
PO ODLOČITVI UCIP
E¥l@rckx izključen
zaradi dopinga!
Zmaga na dirki po Lombardiji je tako pripadla Gimondiju
MILAN, 8. — Belgijski kolesar Eddy Merckx, ki je zmagal na kolesarski dirki po Lombardiji, je bil izključen iz lestvice, ker je analiza pokazala, da je bil «pozitiven» na kontroli antidopinga takoj po zaključnem tekmovanju. Poleg izključitve je bil Merckx suspendiran za en mesec, od 9. novembra do 8. decembra ter je prejel globo v višini 150.000 lir. To odločitev je sprejela tehnična komisija italijanske kolesarske profesionalne zveze, potem ko so analize in protianalize pokazale, da se je slavni belgijski kolesar posluževal med dirko prepovedanih poživil.
Zmaga na dirki po Lombardiji je tako pripadla svetovnemu prvaku Feliceju Gimondiju, ki se je uvrstil na drugo mesto s 4T5” zaostanka ia svojim belgijskim nasprotnikom.
V nekaj letih je to že drugič, da je Merckx izključen zaradi uživanja prepovedanih poživil. Najprej je bil izključen na kolesarski dirki po Italiji, med dolgimi polemikami, sedaj pa je vest o njegovi izključitvi prišla nepričakovano. Res pa je, da je bila tudi njegova zmaga na tej naporni klasični italijanski dirki precej nepričakovana, ker je belgijski kolesar na predhodnih tekmovanjih razočaral, saj je zašel v polno krizo. Morda ne bi izključitev tako presenečala, če bi zmagal kdo drug, toda navajeni smo, da je Merckx zmagoval kar tako mimogrede in v naitežiih okoliščinah. Možno pa je tudi, da je hotel prebroditi trenutno krizo.
* * *
BOLOGNA, 8. — Svetovni kolesarski prvak Felice Gimondi je o-svojil tretjega «Zlatega sv. Silvestra», ki ga vsako leto podeljujejo športni časnikarji iz Emilije najboljšemu italijanskemu kolesarju.
V	5. kolu 2. zvezne lige je od primorskih ekip igrala samo Izola, ki je doma pred številnimi gledalci premagala splitsko Mladost. Salonit pa, ki bi moral gostiti Karlovčane, je srečanje iz opravičljivih razlogov preložil.
V	Izoli so bili gledalci poplačani ne samo z visoko zmago, ampak tudi z dobro igro v kateri sta se predvsem odlikovala domačina Klepač in obetajoči Kolenc, ki se razvija v odhčnega igralca. Že takoj v začetku tekme je bilo prisotnim jasno, da so v tem srečanju domači odbojkarji nesporni favoriti. Z dobro igro, tako v polju kot na mreži, so Izolčani onemogočili redke poskuse gostov, da bi vsaj omilili neizbežen poraz.
Na tej tekmi je uspešno debitiral v vlogi pomožnega sodnika dolgo-iz nastopa na svetovnem nogomet- letni igralec Salonita Danilo Ber-
•iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimifi
NOGOMET v;
ZORICH, 8. — Mednarodna nogometna zveza je dala Sovjetski zvezi 48 ur časa za odgovor v zvezi z nastopom v Santiagu za kvalifikacijsko tekmo s Čilom za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Mùnchnu. V primeru ponovnega negativnega odgovora bodo sovjetski nogometaši izključeni
nem prvenstvu. Protestu Sovjetske zveze, ki noče nastopati v Čilu, so
: pridružile tudi druge vzhodnoevropske države, ki so si že priborile pravico do potovanja v Nemčijo ter so najavile svoj izstop iz finalnega dela SP.
# # #
FIRENCE, 8. — Italijanska nogometna reprezentanca «under 21» bo odigrala v soboto v Firencah prijateljsko tekmo z A reprezentanco ZDA. Ameriški nogometaši so doslej odigrali tri srečanja. Proti Mehiki so zgubili z 2:0 v kvalifikacijskem srečanju za nastop na svetovnem prvenstvu, proti Tahitiju pa so najprej remizirali z 1:1, nato pa zgubili z 1:0. Ameriški nogometaši bodo igrali proti Italiji brez
NOGOMET
ZA TEKMO Z ANGLIJO
Objavljen seznani italijanskih igralcev
RIM, 8. — Za prijateljsko nogometno tekmo z Anglijo, ki bo V sredo, 14. novembra v Londonu, je tehnični vodja italijanske nogometne reprezentance pozval naslednje igralce:
Cagliari: Albertosi in Riva;
Internazionale: Bellugi, Boninse-gna, Burgnich in Facchetti;
Juventus: Cappello, Causio, Furino, Spinosi in Zoff;
Milan: Benetti, Bigon, Rivera in Sabadini ;
Lazio: Chinaglia, Re Cecconi, Wilson;
Torino: Pillici.
KOŠARKA* L -''' f f :;
RIM, 8. — V prvem kolu šestnajstine finala za košarkarski pokal pokalnih prvakov so dosegli naslednje izide: MAFC Budimpešta -Olympiakos 67:67, Slask Wroclaw -Bagnolet 91:84, Spartak Brno -Embassy Allstars 103:84, Sacla Tu-™ - Pregasonna 115:47, Giessen -CSKA Sofija 75:74, Mounier Wels -
* ^
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
velikih ambicij, saj je njihov glav-] Wyad Casablanca ’ 116-66 Pri žen-ni namen da bi si na turneji po skah pa je Gerbe iz Montceaua pre-Evropi nabrali čimvec izkustev. I magai portugalski Porto z 86-49
Po prvi polovici prvenstva mladinci Brega na 3. mestu
Primorje je v tem tekmovanju po dobrem začetku precej popustilo
2. amaterska nogometna liga: Stock — Zarja
MLADINCI B skupina
Prejšnji teden sta bili odigrani dve koli: v četrtek in v nedeljo. Breg je osvojil vse štiri razpoložljive točke, medtem ko sta Gaja in Primorje obakrat zapustila igrišče praznih rok. V nedeljo se je končal zimski del prvenstva in položaj naših enajsteric je tak. Breg zaseda tretje mesto na lestvici skupno s Costalungo. «Plavi» so v tem delu prvenstva igrali zadovoljivo in so v devetih tekmah nabrali kar dvanajst točk. Primorje, ki je zelo dobro začelo prvenstvo, je v nadaljevanju popustilo in v zadnjih šestih tekmah I osvojilo samo dve točki. Menimo, da I je glavni vzrok krize Primorja po-I manjkljiv napad. Posledica tega je,
; da je obramba stalno pod pritiskom.
| Gaja je v devetih tekmah le enkrat I zmagala in trikrat remizirala. Upa-
mo, da se bodo Padričani v nada- , Giarizzole 0:1, Fortitudo — Union Ijevanju bolje izkazali. Na lestvici 4:1, Tergeste — CGS 1:2, Libertas
.......................................................................................... imi ........................................................................................................................................
ODBOJKA
V 2. ZVEZNI MOŠKI LIGI
Izola doma visoko premagala šesterko Mladosti iz Splita
Kanalski Salonit preteklo nedeljo ni nastopi!
NAMIZNI TENIS
V DRŽAVNEM DRESU
Soni a Miličeva
«F	's/
danes v Svici
Branila bo italijanske barve v tekmovanju za evropski pokal
Najboljša Krasova namiznoteniška igralka Sonja Miličeva bo danes nastopila v švicarskem mestu Chiasso, kjer bo proti Švici branila barve italijanske državne reprezentance. Ta tekma spada v okvir tekmovanja za evropski pokal.
Reprezentance so mešane in pravilnik predvideva nastop treh igralcev in le ene predstavnice nežnega spola. Kot je postala že tradicija je tudi tokrat tehnično vodstvo italijanske reprezentance izbralo Miličevo, da brani ugled iz brane vrste v zahtevnem spopadu s švicarsko reprezentanco. Naša predstavnica je tako dobila še eno priznanje, ki je pravično plačilo za njeno resmo delo s katerim je dosegla vodilno vlogo v državnem merilu.
Izid srečanja je negotov, čeprav lahko pripišemo Italiji rahlo prednost. V lanskoletnem medsebojnem srečanju za evropski pokal je Italija slavila tesno zmago in letos se bodo hoteli Švicarji doma prav gotovo oddolžiti za prejšnji poraz. Vendar si upamo trditi, da je ita
lijanski namizni tenis v zadnjem letu veliko napredoval. Zato je današnji spopad odprt vsakemu rezultatu.
Miličeva je lani nastopila proti Švici, vendar je tedaj podlegla močni švicarski predstavnici. Zato si ne smemo delati prevelikih utvar nad zmago naše igralke, ker ima švicarski namizni tenis precejšnjo tradicijo in tudi v mednarodnem merilu nekaj pomeni. Poleg Miličeve bodo za Italijo nastopili še Malesci, Bosi in Gion-tella.
Takoj po mednarodnem srečanju s Švico bo Miličeva skupno z Ve-snave-jevo odpotovala v Ljubljano, kjer se bosta jutri in v nedeljo naši predstavnici udeležili mednarodnega turnirja. Nastopila bo vsa elita iz Švice in Italije, tekmovanje pa bo potekalo v več kategorijah.
Od naših predstavnic pričakujemo, da si bosta poleg izkušenj zagotovili tudi kako prestižno zmago, ki bi še bolj utrdila njuno premoč v državi.
B. S.
don, ki se je v novi vlogi dobro znašel.
Kanalci so v nedeljo ostali brez odbojke, ker je domači ligaš iz opravičljivih razlogov odložil tekmo z vodečim Karlovcem. Derbi kola je tako odpadel, tako da je ta zanimiv in važen obračun prihranjen za kasneje. Navijačem ostaja torej še nekaj časa za ugibanja ali bo v v deči Karlovac tudi v Kanalu tako uspešen kot je bil na ostalih tekmah.
* » »
Od ostalih slovenskih moštev je bil v tem kolu najuspešnejši Kamnik. ki je v gosteh premagal slabo moštvo Zenice. Kamnik je tudi edino moštvo, ki je v tem kolu prineslo točke z gostovanja, saj so bil: v vseh ostalih tekmah uspešni domačini.
Slovenski derbi na Ravnah med domačini in Mariborčani se je (po slabi in brezkrvni igri) končal z uspehom Korošcev, ki ostajajo še vedno med najresnejšimi kandidati za sam \$h.
# * #
V šestem kolu oba primorska predstavnika gostujeta. Salonit se bo že v soboto popoldne na Ravnah pomeril s Filipančičevim moštvom, ki je na domačem parketu, pred svojimi gledalci nesporen favorit. Kanalci obljubljajo, da bodo v tej tekmi zaigrali na vso moč in skrajno požrtvovalno, saj ne bi radi prav v tem odbojkarskem središču, pred številnimi dobrimi poznavalci odbojke napraviti slab vtis.
Izolčani pa igrajo v nedeljo v Karlovcu. Čeprav so Karlovčani veliki favoriti pa se Izolčani ne mislijo vdati že vnaprej, saj so presenečenja vedno mogoča. Nič nenavadnega in tragičnega ne bo, če bosta tako Izola kot Salonit ostala v tem kolu praznih rok. Morebitne točke pa bi pomenile več kot samo
prijetno presenečenje. Rezultati tekem: Izola — Mladost (15:8, 15:9, 15:13) Salonit — Karlovac			3:0 preloženo	
Lestvica: Karlovac	4	4	0	12:2
Interplet	4	3	1	11:5
Izola	5	3	2	11:7
Salonit	4	3	1	11:7
Fužinar	5	3	2	10:7
Maribor	5	2	3	9:9
Željezničar	5	2	3	9:10
Kamnik	4	2	2	7:9
Čajavec	5	2	3	8:11
Borovo	5	2	3	6:11
Mladost	5	1	4	5:13
Zenica	5	1	4	4:12
8 6 6 6 6 4 4 4 4 4 2 2
Pari 6. kola: Fužinar — Salonit in Karlovac — Izola.
E. Hvalica
NOGOMET J
V turnirju za pokal prvakov
Izključitev Ajaxa veliko presenečenje
Izločitev Ajaxa iz turnirja za pokal nogometnih prvakov predstavlja prav gotovo največje presenečenje drugega kola velikih evropskih nogometnih tekmovanj. Potem ko so že v prvem kolu izpadle slavne enajsterice, se je isto ponovilo tudi v nadaljevanju tekmovanja. Interju, Juventusu, Real Madridu so se v sredo pridružili še Ajax, Atletico Bilbao, Glasgow Rangers in Benfica. Namesto slavnih klubov si pot v vrh evropskega nogometa utirajo manj znana, toda močnejša moštva.
Pokal prvakov
Bolgarska CSKA je nepričakovano prekrižala račune Ajaxu, ki je v samih dveh srečanjih zaključil svoje letošnje mednarodno udejstvovanj. Druga velika ekipa, Benfica, pa je zgubila na Madžarskem proti Ujpestu. Nekoliko nepričakovana je uvrstitev Crvene zvezde, ki je obakrat premagala Liverpool. V dvoboju med ekipama iz obeh Nemčij pa je zmagal Bayem, ki je v Dresdnu remiziral in postal tako največji favorit za osvojitev naslova evropskega prvaka. Pokal pokalnih prvakov
Tudi tu sta se morali posloviti od nadaljevanja turnirja dve znani ekipi: Glasgow Rangers in Atletico Bilbao. Lanskoletni prvak Milan pa je z lahkoto zmagal na Dunaju, izpadla pa je še ena angleška ekipa, Sunderland, ki je nodiegei IGHnrskemu Sportingu. Pokal UEFA
Na tem tekmovanju je prišlo do najmanjših presenečenj, saj odražajo rezultati v glavnem realno stanje in moč ekip. Beograd je zgubil z nepričakovano visokim izidom, italijanske enajsterice pa so tudi vse izpadle. V Rimu je na tekmi med Laziom in Ipswichem prišlo celo do incidentov, predvsem zaradi izločitve Lazia.
HOKEJ NA LEDU
LJUBLJANA, 8. — Jugoslovanska hokejska reprezentanca bo odpotovala 26. decembra na dvajsetdnev-no turnejo po Kanadi, še prej bodo reprezentanti odigrali prijateljsko tekmo z Avstrijo v Celovcu (27. novembra).
KOŠARKA.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Proti dobremu Libertasu «plavi» še kar zadovoljili
Posebno dobro je zaigral mlajši del moštva
PRIJATELJSKA TEKMA Libertas TS — Bor 88:68
Bor: Klobas 10, Koren 8, Valter Hrvatič. Pertot 4, Stojan Hrvatič 4. Barazutti 2, Ražem 16. Kralj 10, Kapic 10, Vatovec 6.
V prijateljski trening tekmi v Dolini je Libertas iz Trsta premagal
zucca 26, Dovgan 6, Schillani, Škerlj, Gerdol, Gej, Ražen 1, Zuba-
lì A O T
SODNIK: Lakovič. PROSTI METI: Polet 6:18, Bor 10:22. Pet osebnih napak: Benčina.
Tudi v tem srečanju sta Polet in Bor prikazala zadovoljivo igro z znanimi značilnostmi: Bor je bil
vodi še vedno Aurisina, ki je samo enkrat remizirala. Nabrežincem sledi s točko zaostanka CGS.
V nedeljo bodo odigrali nekatere zaostale tekme, med katerimi tudi Primorje — CGS in Breg — Costalunga. Obe naši ekipi bosta imeli zelo težko nalogo, zato mislimo, da bi se bodisi Prosečani kot tudi Brežani zadovoljili z delitvijo točk.
Prihodnje kolo: Breg — Costalunga, Primorje — CGS in Aurisina — Campanelle.
Izidi četrtkovega kola: Libertas Sv. Marko — Esperia Sv. Alojzij
Trst — Don Bosco 3:1, De Macori — Cremcaffè 0:1.
Lestvica: Fortitudo 17, Giarizzole in CGS 14, Libertas Trst in Tergeste 9, Breg in Union 7, Cremcaffè 6, De Macori 5, Don Bosco —L
B skupina
Zadnji dve koli sta popolnoma spremenili položaj na lestvici. Triestina, ki je do prejšnjega tedna vodila, se je pustila prehiteti od Zavel j. Triestina je v četrtek in v nedeljo zgubila, medtem ko so Ža-veljci osvojili vse štiri točke in za-
3:1, Gaja — Campanelle 0:2, CGŠ - | sedli PrY° mesto s tremi točkami
borovce z 20 točkami razlike. Liber-	Zaradi skunne igre, Polet pa
tas sodi med boljše ekipe, ki bodo zaracjj posameznikov. Odločno vlo-
letos igrale v promocijskem prven stvu. V Dolini so košarkarji Liber tasa to tudi potrdili.
; go v tem srečanju je vodil Valter : Sosič, ki je dobro organiziral igro I svojega moštva, obenem pa je bil
Borovci še niso uigrani. Zanimi-1 tudj najboHši s{relec tekme. v Bovo je da so «plavi» zadovoljili i rovih vrstah je med p0samezniki prav tedaj, ko je igrala najmlajsa USpegno jgrai Fabij Mazzucca, ki postava ^Vatovec, Razem. Koren, I se 1e potrudil v obrambj in v na.
padu.
Jutrišnji spored
Barazutti in Klobas). Dokaj dobro1
se je izkazal predvsem Ražem, ki se je. kliub komaj 15 letom, v obrambi močno unirai bolj izkušenim gostom in je bil tudi v napadu naiboMši Borov strelec.
POPRAVEK: V včerajšnji številki P.d. je prišlo do naoake ori ocenah našeea lista. V prvenstvu naraščajnikov smo nanačno napisali : Klavdii Starc 2, Ukmar 1. Pravilno je: Mauro čuk (Kontovel) 2, vdij Starc (Kontovel) 1.
Bor na furnirju Libertasa
Libertas iz Trsta bo jutri in v nedeljo priredil košarkarski članski turnir v spomin na prerano umrlega igralca La Fata. Turnirja se bodo udeležile ekipe, ki bodo letos nastopile v promocijskem prvenstvu in bo že zaradi tega za Borovo peterko zelo koristen. Poleg Bora bodo sodelovali še POM iz Tržiča, Lizertas Barkovlje in seveda Libertas iz Trsta.
Spored bo tak:
JUTRI, 10. novembra Bor — Libertas Barcolana (19.00) Libertas TS — POM Tržič (20.30) NEDELJA, 11. novembra Finale za 3. mesto (16.00)
Finale za 1. mesto (17.30) Nagrajevanje.
b.l.
V 13. Sšl
Polet v finalu minibasketa
V drugem polfinalnem srečanju v minibasketu je Polet premagal Bor in bo tako v finalu za prvo mesto igral proti Kontovelu.
Polet — Bor 56:47 (29:23)
POLET: Valter Sosič 28. Petje 8, Stojan Sosič, Piščanc 2, Korošec, Bratož 8, Saldassi 2, Hrovatin, Benčina 2, Piccini 2.
BOR: Canciani 7, Pegan 4, Maz-
Košarkarski finale športnih iger bo jutri. Ob 15.30 bodo na stadionu «1. maj» igrali finale za 3. in 4. mesto mladinci Bora in tabornikov RMV. Ob 16.30 pa bo srečanje za za 3. in 4. mesto v minibasketu med Borovimi košarkarji in RMV. Finalni tekmi za orvi mesti pa bosta na Kontovelu. Ob 18. uri bosta za 1. mesto v ramibasketu igrali Kontovel in Polet. Ob 19.30 pa bo finale za 1. mesto med Kontovelom in Poletom.
b.l.
PARIZ, 8. — Svetovni boksarski prvak velter kategorije Jose Angel Napoles bo prispel 20. novembra v Pariz, kjer se bo spoprijel s svetovnim prvakom srednjetežke kategorije, Argentincem Carlosom Monzonom.
tenis;
STOCKHOLM. 8. — V drugem kolu teniškega turnirja za veliko nagrado švedske Italijan Baraz-zutti najprej zgubil proti Nizozemcu Okkerju s 'hi, 6:1, nato pa skupno z Gugarellijem še proti Pakistancu Rahimu in Avstralcu Phi-lipsu s 7:6, 7:5.
» * »
PARIZ, 8. — Francoska teniška reprezentanca se je uvrstila v drugo kolo tekmovanja za pokal švedskega kralja po zmagi nad Dansko s 3:2.
OBVESTILO
SPDT obvešča, da bo prof. Dra-sič vodil tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle na stadionu vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30. Vpisovanje izključno v Ul. Ceppa, do sobote, 10. t.m.
Costalunga 3:0, Primorje — Breg 0:1, Libertas Sv. Sergij — Aurisina 0 proti 2.
Izidi nedeljskega kola: Breg — Libertas Sv. Sergij 7:1, Costalunga
—	Primorje 1:0, Campanelle — CGS 1:6, Esperia Sv. Alojzij — Gaja 2:1, Aurisina — Libertas Sv. Marko 3:1.
Lestvica: Aurisina 15, CGS 14, Breg in Costalunga 12, Libertas Sv. Marko 8, Primorje in Libertas Sv. Sergij 7, Gaja 5, Esperia Sv. Alojzij 4, Campanelle 2.
A skupina
V	A skupini vodi še vedno Mugge-sana, ki je v osmih kolih osvojila trinajst točk. S točko zaostanka ji sledi Libertas Rocol. Miljčani so v prvem delu prvenstva dokazali, da so solidna ekipa in da lahko merijo na končno prvo mesto v tej skupini. V nedeljo se ho Muggesana pomerila s Cremcaffèjem, Libertas Rocol pa z De Macorijem. Memmo, da bosta obe enajsterici odšli z igrišča zmagoviti.
Izidi četrtkovega kola: Muggesana
—	Giarizzole 2:0, Roianese — Inter SS 0:0, Libertas Rocol — Edera 1:0, Libertas Trst — Rosandra 0:1, De Macori — Cremcaffè 0:1.
Lestvica: Muggesana 13, Libertas Rocol 12, Cremcaffè. Giarizzole in Roianese 10, Rosandra 9, Edera 6, Libertas Trst in De Macori 4. Inter San Saba 2.
NARAŠČAJNIKI
A skupina
V	A skupini nastopata edini dve slovenski moštvi naraščajniškega prvenstva in sicer Breg in Union. V devetih kolih sta obe ekipi osvojili 7 točk. Podlonjerci so začeli prvenstvo zelo dobro, v zadnjih petih kolih pa so osvojili le točko. Breg pa si je opomogel prav v zadnjih kolih in dohitel na lestvici Podlonjefce. Prvi na lestvici je Fortitudo, ki je v zimskem delu prvenstva dosegel 17 točk. Sledita mu s tremi točkami zaostanka Giarizzole ih CGS, Giarizzole pa so odigrale tekmo manj od ostalih dveh. V nedeljo bodo odigrali zaostalo tekmo med Giarizzolami in zadnjim na lestvici Don Boscom. Giarizzole bi morale z lahkoto zmagati.
Izidi četrtkovega kola: Cremcaffè
—	Libertas Trst 0:1, Don Bosco — Tergeste 0:1, CGS — Fortitudo 2:3. Union — Breg 1:2, Giarizzole — De Macori 2:0.
Izidi nedeljskega kola: Breg —
prednosti. Žavlje se bodo nrihodnjič pomerile z Interjem SS. Tekma bo zanimiva, saj je prav Inter v nedeljo neoričakovano premagal Triestino. Zanimivo bo tudi srečanj« med Supercaffejem z Opčin in Li-bertasom iz Rocola.
Izidi četrtkovega kola: S. Giacomo
—	Ponziana 2:2. Rosandra — Libertas Rocol 0:1. Zaule — Triestina 1:0, Inter SS — Stock 1:2, Domio — Opicina Supercaffè 0:1.
Izidi nedeljskega kota: Stock — Domio 2:0. Triestina — Inter SS 0:1, Libertas Rocol — Zaule 0:4, Ponziana — Rosandra 0:4, Opicina — Supercaffè — S. Giacomo 5:0,
Lestvica: Zaule 15. Opicina Super-caffè in Triestina 11, Inter SS 10, Rosandra 9, Stock 8, Ponziana 6, Libertas Rocol in S. Giacomo 5, Domio 2.
Prihodnje kolo: Inter SS — Zaule, Stock — S. Giacomo, Opicina Super-caffè — Libertas Rocol, Triestina — Ponziana.
ZAČETNIKI
Po tekmah prejšnjega tedna se je stanje na vrhu lestvice nekoliko zjasnilo. Na prvem mestu je Esperia Pio XII, ki je v četrtek premagala direktnega tekmeca za prvo mesto, Giarizzole, in je v soboto remizirala s Soncinijem. Najmlajši Brežani se vedno bolj približujejo sredini lestvice. saj so v prejšnjem kolu iztrgali remi boljšemu Libertasu iz Rocola. V nedeljo se bodo naši zastopniki pomerili na tujih tleh s CGS. Mislimo, da bodo «plavi» odnesli z igrišča vsaj točko. Zanimiva bo tekma med vodečo Esoerio in tretjeuvrščenim Tergestejem.
Izidi četrtkoveaa kola: Tergeste
—	Soncini 0:0, Esperia Pio XII — Giarizzole 2:1, Rosandra — Muggesana 0:0, Cremcaffè — Fortitudo 0:1, Ponziana — Breg 2:0, Libertas Rocol — Opicina Supercaffè 1:1, Zaule — CGS 1:0.
Izidi sobotnena kola: Opicina Supercaffè — CGS 3:1, Breg — Libertas Rocol 1:1, Ponziana — Fortitudo 1:0, Muggesana — Cremcaffè 1:0, Giarizzole — Rosandra 2:0. Soncini — Esperia Pio XII 0:0, Tergeste — Zaule 1:0.
Lestvica: Esperia Pio XII 17. Giarizzole 16. Tergeste in Soncini 14, Ponziana 11, Libertas Rocol 10, Fortitudo 9, Rosandra 7, Breg in Zaule 6, Opicina Supercaffè, CGS in Muggesana 4, Cremcaffè 0.
Jolo
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Tu je bil eden izmed vodij podzemlja Joe Profaci, ki mu pravijo tudi «kralj olivnega olja», ker je ponarejal olje, 1953. leta pa so zaplenili dve njegovi družbi, ker je prevaral državo za dva milijona dolarjev davkov. Toda olje je samo legalno kritje resnične Profacijeve dejavnosti. Za tretjega po rangu smatrajo Johna C. Montana, ki je do kongresa v Apalachinu užival glas velikega in poštenega businessmana v Buffalu. Zdaj so ugotovili, da je pod svojim «poštenim» imenom pokrival investicije trusta gangsterjev v legalni biznis. Leta 1956 so ga celo kot zelo uspešnega gospodarstvenika razglasili za «moža leta» v mestu Buffalu. V politiki se je odlikoval kot republikanec. Sledi James V. Lo Duca, lastnik nekaj hotelov, tovarn penečih pijač, trgovin s konfekcijo in mreže taksijev. Poleg drugega je Lo Duca kot gangster vmešan v prodor gangsteriz-ma v sindikate, še posebej v sindikate transportnih delavcev pod vodstvom zloglasnega Hoffe. Tu je tudi Jimmy Squillante, ki mu pravijo «kralj smrti», ker se mu je z njegovo gangstersko mrežo posrečilo monopolizirati odvoz smeti iz mesta New York. Antonio Maggadino je lastnik pogrebnega podjetja v Niagara Fallsu, Salvatore Falcone pa figurira kot uvoznik olivnega olja in sira iz Italije, toda prvemu in drugemu služi vse to samo kot paravan za racket in mamila. Seveda, na seznamu je tudi omenjeni «ubogi Joe», to je Joseph Barbara, pa
njegov sin Joseph Barbara mlajši, ki kontrolira verigo javnih hiš. Med gangsterji so tudi druge rodbinske vezi, pa poleg šefa Dona Vita Genoveseja seznam krasi tudi ime njegovega brata Michaela. Slede imena Maglioco, Russe! BufIalino, Natale Evola, John Scalise, Frank Gicchiara, Joseph Ida... Vsi sami Italoameričani. Zgodilo se je namreč, da je imel izmed štiriinšestdesetih mož iz «trusta» na sestanku v Apalachinu samo eden neitali j ansko ime.
Toda sleherni izmed njih je imel pri raznih policijah Amerike, še posebej pa pri FBI, pa pri policiji za preprečevanje trgovine z mamili, ali v senatni komisiji za gangsterizem, svoj debel dosje, če bi vse to položili na sodnijsko mizo, bi bil to kaj velik kup!
Tisti, ki so jih zajeli v Apalachinu, pa tudi oni, ki so jih kasneje prijeli na drugih krajih, po zakonu niso mogli ostati v zaporu. Ni bilo pravnih motivov, čeprav so bili vsi po vrsti notorični gangsterji. Morali so sprožiti celoten aparat in delati skoraj dve leti, da so lahko sprožili kakršenkoli sodni postopek proti njim.
Pri ministrstvu za pravosodje so ustanovili poseben biro za gangsterje.
2e izpuščene gangsterje so klicali na zasliševanje v New Yorku, Los Angelesu, Chicagu, Miamiju, New Yerseyu itd. Zbirali so gradivo.
Pri tem je posebno vlogo igral Milton Wessel, ki je kasneje pisal o vsem tem in pojasnjeval, kaj vse je bilo v Apalachinu. Omenjeni visoki ameriški funkcionar je hotel predvsem u-gotoviti, če je šlo za mafijo. Milton Wessel je dokončal pravne vede na univerzah v Yale in Harvard, bil je odvetnik in pravni zastopnik velikih industrijskih družb, čisto nepričakovano pa so ga poklicali, naj stopi na čelo «posebne skupine» za likvidacijo mafije, ki so jo na pobudo državnega tožilstva v New Yorku ustanovili 10. aprila 1958 Kot tak je pokazal izredne sposobnosti, če bi ne bilo njega, bi zborovanje v Apa-
lachinu ne imelo svojega pojasnila, pa tudi obravnave ne bi bilo in kazni.
Milton Wessel je izhajal iz domneve, da je sodobni gangsterizem angažiran predvsem z mamili. Ko je raziskoval smisel in namen zborovanja v Apalachinu, je sodeloval z Narco-tics Bureaujem. Imel je srečo. V roke mu je padlo neko pismo, poslano iz Italije.
Pismo je pisal neki Niccolo Gentile s Sicilije. Bil je eden izmed gangsterskih prvakov v New Yorku, njegov «poklic» pa so bila mamila. Leta 1937 so ga prijeli, toda s kavcijo 50.000 dolarjev so ga izpustili na pogojno svobodo do obravnave. Toda požvižgal se je na tako visoko vsoto in pobegnil na rodno Sicilijo. Zdaj je Gentile pisal pismo v New York nekemu «Guni-glieddu». V sicilijanskem narečju je to pomenilo «zajčka». Vsekakor je moral biti to velika gangsterska zver, ne pa kakšen zajček. Gentile se mu je pritoževal in očital, da živi v slabih razmerah in da mu organizacija ne plačuje po zaslugah za toliko let dela. «Poznava se že štirideset let,» piše Gentile, «marsikaj sva skupaj doživela, ti si se visoko dvignil v družbi zavoljo svojega poguma in inteligence, cenjen pa si od slehernega kot šef.» Pismo je prepolno raznih vzevkov. S temi ljudmi Gentile obračunava ali pa se sklicuje na njih, vidi se, da gre za tipične gangsterske podvige in posle, za odstotke in dobičke pri teh poslih, za ljudi, ki so bili zaradi tega ubiti, vidi pa se, da gre tudi za mamila. Omenjajo se tudi koncesije, ki jih organizacija daje in odvzema, iz vsega je očitno, da gre za neko močno in čvrsto organizacijo. Gentile na koncu zahteva, naj mu dostavijo dva milijona lir.
Ne ve se, kako je to pismo padlo v roke Biroju za mamila in Wesselu. Toda tudi zanj je bilo lahko dragoceno samo, če bi dešifrirali vse vzdevke, ali vsaj glavne, da bi lahko vstopili v mrežo. In to so dosegli. V akcijo so vtihotapili Italoameri-čana Andrews Tartagliana in Fredericka Cornetta, ki sta odšla v Italijo kot da sta tudi sama gangsterja, bila pa sta agenta -
V sredo zvečer so v Kulturnem domu v Trstu zaključili letošnje 13. Sšl. Majhna slovesnost je bila intimnega značaja, na njej pa so sodelovali organizatorji iz vseh štirih skupin ter predstavniki društev. O tej slovesnosti bomo v prihodnjih dneh še poročali
provokatorja. Cornetta je kot odposlanec omenjenega «Cuni-gliedduja» iskal Gentila in ga našel. POslužil se je zvitosti :
Izvlekel je iz žepa polovico dolarskega bankovca in rekel Gentilu, naj mu pokaže drugo polovico, ki mu jo je v pismu poslal «Cuniglieddu» kot razpoznavni znak in znamenje zaupanja. Gentile je bil ujet in je dejal, da ni prejel iz New Yorka nobenega pisma s polovico bankovca. Ker pa je videl, da Cornetta pozna vsebino pisma, se je vendar dal prevariU in se je spustil v razgovor o teh delikatnih zadevah.
Seveda je odkril resnična imena onih, ki so bila v pismu označena z vzdevki: «Cuniglieddu» je bil Joe Biondo, aktivni gangster, ki je deloval v velikem sindikatu manufakture v New Yorku, njegov poglavitni posel pa je bilo tihotapstvo mamil. «Mister Napolitano» je bil Vito Genovese, «kralj hazardnih i-gralnic», danes nedvomno šef mafije v Ameriki. V nadaljnjih razgovorih se je stari, 73-letni Gentile na veliko pred obema agentoma hvalisal s svojo gangstersko dejavnostjo v New Yorku in marsikaj razkril. Leta 1931 je bil član uprave mafije, ki je obsodila na smrt Salvatore Maranzana, ker je s svojo skupino odpovedal poslušnost vodstvu. Za Vita Genoveseja je opravljal najnevarnejše likvidacije skupin in posameznikov.
Ko sta si agenta pridobila popolno Gentilejevo zaupanje, sta odšla še dalje. Zahtevala sta od njega, naj jima nabavi večjo količino heroina, da bi ga odposlala v ZDA. Gentile jima je obljubil, da bo heroin nabavil pri Pietra Daviju, enemu izmed naj večjih italijanskih tihotapcev, katerega hčerka se bo poročila z Gentilejevim sinom čez dva meseca. Končno, ko sta zbrala vse potrebne podatke, sta Wesselova agenta Cornetta in Tartaglino povedala, za kaj je v bistvu šlo. Gentile je bil strahotno presenečen in je pristal na sodelovanje z Birojem za mamila in italijansko policijo, samo da bi ne odkrili njegovega imena, da bi ga mafija na likvidirala. Toda dolgega sodelovanja ni bilo.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 Ur, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italue pri S.P.i.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT st
PO USPEŠNIH POGOVORIH V MOSKVI IN V PRAGI
Še pred božičem podpis pogodbe med lab, Nemčijo in Češkoslovaško
ZRN se je odrekla predstavništvu berlinskih pravnih oseb v ČSSR - Brandt bo obiskal Prago
PRAGA, 8. — Včeraj in danes So se v češkoslovaški prestolnici nadaljevali pogovori na diplomatski ravni za dokončno ureditev vprašanja normalizacije odnosov med Češkoslovaško in Zvezno republiko Nemčijo. V češkoslovaško prestolnico je prispel dr. Van Well, ki je visok funkcionar v zahodnonem-škem ministrstvu za zunanje zadeve in ki se je sestal s češkoslovaškim pomočnikom ministra za zunanje zadeve Jurijem Goetzom. Vi-
NESREČA NA DELU
Ne zgodi se vsak dan, da se s sodne palače odkruši kos ometa in pade na glavo odvetniku, ki se je pravkar odpravljal na proces. Žrtev te svojevrstne nesreče na delu je bil pokrajinski tajnik KD v Bologni, odvetnik Giuseppe Coltiva, ki se je kot vsak dan tudi predvčerajšnjim odpravil na sodišče. Zaključek, kaj se v rdeči Emiliji tudi sodne palače upirajo Berlin'-uarjevemu «zgo-doviskemu kompromisu».
TELIČKA
NA... KOMISARIATU
Pariški žandarji so priprli telička in ju odvedli na komisariat, kjer so ju zaprli v celico zaradi... nedovoljene manifestacije.
Telička sta se udeležila protestnega shoda skupine kmetovalcev, ki niso soglašali z novim zakonom o poljedelstvu, ki ga pripravlja francoski parlament. Nič hudega sluteč sta živali protestno zamukali tudi na dvorišču palače poslanske zbornice, kar ju je drago stalo: nekaj dni ječe zaradi nedovoljene manifestacije.
DVOMLJIVA OMEJITEV
Skoraj polovica regionalnih cest v Sloveniji, na katerih je po novem dovoljena najvišja hitrost 100 km na uro, sploh ni asfaltirana!
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko samomorilskih voznikov si na teh cestah privošči tako «omejeno» hitrost.
Pragi) zastopajo ne samo interese in koristi fizičnih oseb, ki bivajo v Zahodnem Berlinu, temveč tudi pravne osebnosti in kar je bilo še hujše, tudi državne organe, sodišča itd. Tej zahtevi se je Češkoslovaška vlada uprla in tako je nameravana normalizacija začasno splavala po vodi.
No, pred štirimi dnevi je zahod-ncnemški podkancler ter minister za zunanje zadeve Walter Scheel obiskal Moskvo, kjer se je sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Dva dni pozneje je obiskal sovjetsko prestolnico tudi češkoslovaški zunanji minister Bohuslav Hnoupek. Zdi se, da so na tej višji ravni rešili vprašanje normalizacije med ZRN in češkoslovaško. Iz dobro obveščenih krogov sporočajo, da je Zvezna republika Nemčija pristala na češkoslovaško zahtevo, da lahko zastopa le interese in koristi fizičnih oseb, ne pa pravnih ter še posebej sodnij-skih organov v Zahodnem Berlinu. To pomeni, da se bodo lahko nemški
POKOL V KALIFORNIJI
Bevet žrtev neznanih morilcev
Policija: umor prič nekega drugega zločina
državljani Zahodnega Berlina posluževali diplomatskih predstavnišl ev ZRN v tujini, (v nekaterih primerih bo ta pravica pripadala tudi nekaterim pravnim osebam), toda kakor bo šlo za sodišča in podobne ustanove, zvezna republika Nemčija ne bo imela nobene pravice za vmešavanje. V vseh teh primerih se bodo morala sodišča in druge podobne ustanove obrniti direktno na češkoslovaške oblasti, brez posredništva zahodnonemškega diplomatskega predstavništva v Pragi.
Pričakujejo, da bo prišlo do podpisa o normalizaciji odnosov med ZRN in češkoslovaško čez nekaj tednov, prav gotovo pa še pred božičem. Na včerajšnjih in današnjih pogovorih so obravnavali, kot je izjavil Van Well preden je vstopil v letalo s katerim se je pripeljal v Bonn, so obravnavali tudi nekatere podrobnosti bodočega Brandtovega in Scheelovega obiska v Pragi, kjer bo prišlo do slovesnega podpisa pogodbe o normalizaciji.
LODI (Kalifornija), 8. — Kakih sto km severno od San Francisca so neznanci ubili devet oseb. Žrtve strašnega pokola so našli v nekem luksuznem ranču tri km od mesta Victor pri San Joaquinu Valley City, ki je last nekega premožnega trgovca.	. ...	,
Prvi dve trupli umorjenih je odkrila 18-letna Carol Jens, ki je bila v gostih pri lastniku ranča, 32-letnem Walterju Parkinu in njegove za eno leto mlajše žene Jeanne. Dekle je šla z doma po svojih opravkih in ko se je vrnila v vilo, je našla v posteljah trupli 11-letne Parkinove hčerke Lize m 9-letnega sina Roberta. Jensova je poklicala gasilce in policijo, ki je pri ogledu vile našla v nekem pod-stražnem prostoru še drugih sedem trupel. Gre za Parkina in njegovo ženo, za hišno pomočnico 18-letno Debbie Earl, za njena starša in njenega brata Rickyja (15 let) ter zaročenca Marka Langa (20 let).
Neznani zločinci so vse žrtve umorili na isti način, to je s streli v glavo, ali za tilnik. Vseh sedem trupel, ki so jih našli v pod-
stražnici je bilo zvezanih z vrvmi. I v zaledju Kvarnerske riviere. Za-Polldi, ki preiskuje U s.r.ho.i- n* g«".** m -»taj ti zločin, meni, da gre za načrten umor, katerega namen je bil likvidirati neko pričo kakega drugega zločinskega podviga. Policija je namreč sporočila, da so malo prej neznanci napadli Parkinovo veletrgovino v mestecu Victor. Domnevajo, da so zlikovci sumili, da jih je nekdo spoznal in so potem sklemli, da se znebijo sploh vseh možnih prič.
Vse kaže, da so zločin izvršili poklicni zločinci in morilci, saj niso pustili za seboj nobene sledi.
Policijski organi iščejo dva moška iz Lodija, ki sta zapletena v neki drug umor v Arizoni. Gre za 28-letnega Lutherja Stelmana in 22-letnega Douglasa Gretzlerja. Oba moška sta že stara znanca policijskih organov in sodnih dvoran.
...................m,....................................n....—....
NAPETOST V JUŽNEM VIETNAMU PONOVNO NARAŠČA
Ostri spopadi na osvobojenem ozemlju med partizani in saigonskimi vojaki
Pri včerajšnjem letalskem napadu na Loc Ninh je 32 civilistov izgubilo življenje, 70 pa jih je bilo ranjenih
SAIGON, 8. — Devet mesecev po podpisu pariškega mirovnega sporazuma je položaj v Južnem Vietnamu ponovno zelo napet. Skoraj vsak dan tiskovne agencije poročajo o silovitih spopadih na osvobojenem ozemlju, ki je pod upravo začasne revolucionarne vlade. Predstavnik saigonske-ga režima je danes celo izjavil. «Tretja indokinska vojna (prva se je zaključila z bitko pri Dien Bien Phuju in s porazom Francozov, druga pa s podpisom pariškega sporazuma in z umikom ameriških vojakov) se je v Južnem Vietnamu dejansko že začela. «Ob tem je seveda naprtil odgovornost za tako stanje začasni revolucionarni vladi in sevemovietnamskim vojaškim enotam, ki naj bi se vtihotapile v Južni Vietnam. Cinično je se dodal, da bodo saigonske čete začele povračilne akcije po načelu: za vsako kršitev premirja bodo saigonske e-note kaznovale «komuniste z de setkrat ostrejšo povračilno akcijo».
To načelo so Thieujevi vojaki u-resničili včeraj, ko so z bombniki ameriške proizvodnje napadli mesto Loc Ninhin in ga bombardirali. Pri napadu je izgubilo življenje 32 civilistov, 70 pa je bilo ranjenih. Nekaj desetin bomb je uničilo civilno bolnišnico in tržnico.
Položaj v Južnem Vietnamu je v resnici nekoliko drugačen kot ga je prikazal glasnik saigonske vlade. Za časna revolucionarna vlada je pred nedavnim sporočila, da ne bo več trpela kršitev premirja s strani sai-gonskih vojakov in da bo ponovno osvojila ozemlja, ki so jih ti zasedli v nasprotju z določili pariškega sporazuma. Poudarila je tudi, da je Saigonska vlada ustanovila na osvo-
a diplomatska predstavnika sta pogovarjala o raznih vprašanjih, se tičejo normalizacije odnosov d obema državama, do katere moralo priti že v avgustu letos,
* pa se ni zgodilo zaradi neka-ih zahtev, ki so bile nesprejem-'e za praško vlado.
Jistvo spora med češkoslovaško ZRN je zadevalo praktično sa-t vprašanje diplomatskega pred-ivništva fizičnih in pravnih oseb zahodnem Berlinu. Kot je zna-, države sovjetskega bloka ne iznavajo zahodnemu Berlinu stasa ozemlja, ki bi pripadalo Za-dni Nemčiji. V avgustu letos je bilo že vse nared za podpis .godbe med češkoslovaško in ZRN ko se je kancler Willy Brandt pripravljal na potovanje v Pra-. so zahodnonemški politiki po-àvili zahtevo, da zahodnonemška plomatska predstavništva v tuji- j (v konkretnem primeru tudi v	---
.................-...........................................................
SNOČNJI KROG POPULARNE TELEVIZIJSKE ODDAJE «K1SCHIATUTTO»
Maria Luisa Migliari ob naslov Župan Giuseppe Puzzo uovi prvak
Prvakinja « je apot.knil. ob kromatiJon leslviro belih vi»
bojenem ozemlju nekaj postojank, od koder so se Thieujevi plačanci odprav-Ijali na kazenske ekspedicije. Partizani so zato obkolili in napadli oporišča Bu Bong, Bu Prang in Dak Song, ki jih saigonski vojaki zagrizeno branijo.	.
Pripomniti je treba, da je Saigon ustanovil omenjena oporišča sredi osvobojenega ozemlja po podpisu pariškega sporazuma. Začasna revolucionarna vlada je devet mesecev zaman opozarjala nasprotnika, naj ne nateguje vrvice. Radijska izostaja osvobodilne fronte pa je danes opom-■nite saigonski režim, da partizani ne bodo prezrli zločinov Thieujeve uprave Poveljnik delegacije partizanskih e not pri mešani vojaški komisiji za Vietnam, general Hoang Anh Tuan, je izjavil, da bo njegova delegacija bojkotirala prihodnja zasedanja mešane komisije iz protesta proti letalskemu napadu na Loc Ninh.
Prav danes je izraelska vlada objavila uradni obračun žrtev izraelsko-arabskega oboroženega spopada:	o-
krog dva tisoč izraelskih vojakov m častnikov je izgubilo življenje. V indokinskih vojnah, napovedanih ah nenapovedanih, je obračun človeških žrtev desetkrat in tudi stokrat večji, Evropa in Amerika pa ne posvečata več potrebne pozornosti dogodkom na teh bojiščih. Po podpisu pariške-ga sporazuma je nevarnost neposrednega spopada velesil na indokinskih bojiščih mimo. to pa vsekakor m v tolažbo ljudem, ki se v teh dzun glah in na riževih poljih bojujejo in umirajo. Značilno je tudi. da so v zadnjih dneh spopadi na osvobojenih področjih Južnega Vietnama med partizani in saigonskimi vojaki daleč ostrejši od spopadov v Kambodži,
kjer m bil dosežen noben sporazum o premirju.
Sneg v Gorsktm kotam
REKA, 8. — Preteklo noč je snežno neurje paraliziralo promet
jih dosegli višino pol metra, je onemogočen promet na delu ceste Reka — Zagreb preko Gorskega kotara In na cesti, ki povezuje Hrvaško primorje preko Vratnika z Liko. Sneg je pobelil tudi večji del Bosne. Pri Glamovcu so snežni zameti dosegli višino skoraj enega metra. Nepričakovan sneg je prizadejal prve težave v avtobusnem prometu.
Dva dečka izginila iz zavoda v Cagliariju
CAGLIARI, 8. — Dva dečka, stara 10 oziroma 8 let, sta skrivnostno izginila iz zavoda «Sacro cuore». Nekateri njuni tovariši so izjavili, da sta dečka stopila v neznan avto, ki ga je šofiral temno oblečen moški. Vodstvo zavoda je izjavilo policistom, da so v prejšnjih dneh opazili v bližini zavoda nekega neznanega moškega.
PRAGA, 8. — Po poročanju lista «Večerni Praha» naj bi bilo truplo Jana Palacha, ki je bilo izkopano pred nekaj dnevi iz praškega pokopališča, «upepeljeno v skladu z željo družine».
# * *
BELFAST, 8.	— Protestantski
ostrostrelci so snoči ubili 18-letnega katoličana Roberta McGaferryja, nekega drugega katoliškega mladinca pa so hudo ranili.
* * #
BUENOS AIRES, 8. — Vse kaže, da je skupina skrajnolevičarskih gverilcev ugrabila danes v argentinski prestolnici polkovnika Floren-cia Emilija Crespo.
* » *
BRUSELJ, 8. — V kratkem bo v Bruslju ustanovljeno drugo Russe-lovo sodišče (prvo kot je znano se je ukvarjalo z grozodejstvi Američanov v Indokini), ki se bo ukvarjalo z represijo proti političnim nasprotnikom brazilskega režima.
* * *
ARCHAMP (Francija), 8. — Županstvo v Archampu je sporočilo, da se je bivši smučarski prvak Jean Claude Killy prejšnji teden
tajno oženil s francosko umetnico Daniel Gaubert.
# * *
NAIROBI, 8. — Kenijska policija je danes sporočila, da je v polpu-ščavski Manderi lev raztrgal Metno deklico, medtem ko je pasla čredo kamel. Kaže, da je zver napadla dekletce, ko je ta zadremala. # # *
VERONA, 8. — Neznanci so danes v prvih jutranjih urah ukradli v veronskem muzeju Castelvecchio tri slike znanega slikarja Andree Man-tegne.
* * »
CHICAGO, 8. — Mlada bandita sta v stranišču čikaškega županstva napadla 21-letnega uradnika Anthony j a Mele ja in ga skušala oropati. Ker se je fant upiral, sta mu nepridiprava polila oblačilo z bencinom in ga prižgala. Meleja so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi hudih opeklin po obrazu in telesu.
* * *
BOGOTA, 8. — Deset ljudi je izgubilo življenje v brodolomu ladje «Atlantida» blizu kolumbijskega pristanišča Nueva Antioquia.
					
Nixonova tajnica pričala pred sodnikom Sirico
WASHINGTON. 8. — Nixonova osebna tajnica Rose Mary Woods je danes izjavila pred sodnikom Sirico, da so magnetofonski posnetki predsednikovih pogovorov s sodelavci zelo slabi. S svojo izjavo je Mary Woods spravila v dvom tiste, ki so bili prepričani, da je v posnetkih veliko uporabnega dokaznega gradiva. Res pa je, da je pred nekaj meseci funkcionar Bele hiše Butterfield izjavil, da so bile snemalne naprave prvovrstne, kot je sam lahko preveril.
[ILAN, 8. — Maria Luisa Miglia-devetkrat prvakinja popularne vizijske oddaje «Rischiatutto»,_ je bila naslov in predala žezlo zu-iu Moresca, vasice 1.000 premcev blizu Ascolija Picena. Novi ak ie «požegnal» s solzami zrna in znatni dobitek: tri milijone 380 tisoč lir.
iaj se je zgodilo s prvakinjo? itaknila se je ob kromatično le-ico belih vin. Slamnato bel, je la prvakinja, slamnato rumen edenci in Migliarijeva je bila ob Iniem vprašanju ob naslov. Manj-o je le nekaj minut do za-učka oddaje in vsi bi bili stavili MiglSvo. ki ni še dala do ics napačnega odgovora na vpra-lia o gastronomiji in enologiji-Sini. P. j« presenetljivo gr<-
a in Giuseppe Puzzo zupan ki e [tnoval, da bi z morebitnim dob, -m	zgradil	vaškim	otrokom	tem-
o igrišče, je osvojil naslov prva-in skoraj tri in pol milijona lir. Današnja oddaja je bila zelo ži-hna in privlačna, saj sta si bila igliarijeva in Puzzo enakovredna isprotnika.	Ob taki oddaji	Mike
d	žrtvuje	starega	prvaka,	ki so
gledalci že naveličani in se po za tekmeca,	da zaveje ob
tji tekmovalec je bil Alberto Simonetta. docent zoologije m primerjalne anatomije na vseučilišču v Camerinu. Začel je dobro, a kma u se mu je zataknilo, da se je iz tekmovalca prelevil v gledalca. Giuseppe Puzzo je izbral kot predmet grško tragedijo, Simonetta pa Ci-ceronov življenjepis. Prijavil se je sicer za zgodovino lova z jastrebom, a odgovorni za oddajo so ga prepričali, naj si izbere drugo snov. Vsi trije tekmovalci so pravilno odgovorili na preliminarna vprašanja, tako da je moral Mike določiti z žrebom, da se bo Simonetta prvi ipoprijel z vprašanji na panoju
(bitke, Nobelovi nagrajenci, klasična glasba, formula 1, religije, veliki humoristi). Ob prvem vprašanju je docent iz Camerina zadel ob jolly. Vprašanje je bilo neverjetno preprosto: avto potuje iz Mi lana v Rim s hitrostjo 100 km na uro, drugo vozilo pa iz Rima v Milan s hitrostjo 150 km na uro Ko se srečata, katero vozilo je bliže Milanu? Razdalja je ista, o tem ni dvoma, a Simonetta jo je zaradi živčnosti polomil in zgubil 50 tisoč tir. Opomogel si je z drugim vprašanjem. tretiem pa ie moral predati igro prvakinji. Simonetta
e za tekmeca, da zaveje ob predati igiu m »j'	,
kih nov in boji zvež veter. Tre- l je nato zaspal, oglasil se je spet
šele pri 19. vprašanju.
Migliarijeva je našla takoj tveganje in podvojila 210 tisoč lir ter prevzela vodstvo, a Puzzo jo je kmalu prehitel, ker je hitreje odgovarjal. Sreča mu je bila mila do kvote 1.420.000 lir. ko je prvakinja spet prevzela pobudo v svoje roke. Najprej je s tveganjem podvojila 420 tisoč lir, nato štirikrat zaporedoma pravilno odgovorila in našla «supertveganje», na katero je stavila milijon lir. Župan je zaostal za skoraj pol milijona Ur. Puzzo in Migliarijeva sta si nato do konca podajala igro. Zadnje «supertveganje» je usoda prisodila prvakinji. Gastronomska izvedenka je stavila pol milijona lir, a ni znala kdo je zmagal maratone na olimpijskih igrah v Ciudad Mexico. Kljub napaki pa je imela vodstvo še vedno solidno v rokah.
Pred podvojilnimi vprašanji je Migliarijeva osvojila milijon in 790 tisoč lir, Puzzo milijon in 690 tisoč Simonetta pa je zbral komaj 370 tisoč. Nobenega dvoma ni bilo več: gastronomska izvedenka bo spet prvakinja! Kdor je stavil na Mi-gliarijevo, je tokrat slabo izbral svojega konja Ob zadnji zapreki se je prvakinja spotaknila in pie dala žezlo.
Sklepi
predsedstva ZKJ
BEOGRAD, 8.	— Predsedstvo
ZKJ je na včerajšnji seji opozorilo, da je neobhodno potrebno čimprej ustanoviti osnovne organizacije združenega dela in sprejeti samoupravne sporazume o njihovem sodelovanju v delovni organizaciji; da je potrebno razviti na novih osnovah širše povezovanje in integracijo med proizvajalnimi organizacijami, trgovino in bankami; intenzivnejše začeti obdelavo siste ma samoupravnosti združenega dela v celoti na osnovah ustavnih sprememb; v dobi do 10. kongresa določiti glavne cilje in osnovne smeri dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja Jugoslavije do 1985. leta: odločnejše nadaljevati akcijo za krepitev in usposabljanje Zveze komunistov; resno ukrepati za uresničenje ekonomske stabilizacije: do 10- kongresa čim konkretnejše določiti skupni program društvenih akci in ukrepov za reševanje problemov delavcev začasno zaposlenih v inozemstvu; določiti enotne kriterije v okviru Jugoslavije za ocenjevanje upravičenosti in neupravičenosti socialnih razlik; nadalje uveljaviti in uresničevati neuvrščeno politiko in angažirati Jugoslavijo v borbi proti vsem oblikam imperialistične agresije za polno afirmacijo svetovne organizacije, za ohranitev miru in za razvoj mednarodnega sporazumevanja in sodelovanja na osnovah neodvisnosti in enakopravnosti vseh držav in narodov.
B. Božič
Orkan ogroža bangladeško obalo
DAKKA, 8. — Bangladeški premier Mudžibur Rahman je pozval prebivalstvo, naj se pripravi na strahovit orkan, ki bo v kratkem začel pustošiti obmorske predele Vzhodne Bengalije. Orkan se bliža Bangladešu s hitrostjo 150 km na uro. Domnevajo, da ga bodo spremljali valovi do višine 8 me-trov. Oblasti so že evakuirale prebivalstvo z nekaterih obrežnih otokov. Sedaj iščejo več ribičev za .katere domnevalo, da jih je ne I vihta zalotila na odprtem morju.
247
ZRAČNI
MOST
Akcija »POČITNIŠKI PAKET«, ki je kmalu dobila popularen naziv AIR LIFT ali ZRAČNI MOST, ki jo je JAT v sodelovanju z renomiranimi hotelskimi podjetji in potovalnimi agencijami v letošnjem poletju prvič izvedel, je imela tolikšen odziv, da smo se jo odločili nadaljevati tudi v jesenskih in zimskih mesecih. Z njo želimo vsem, ki so si prihranili svoj letni oddih ali vsaj njegov del, nuditi kvaliteten, prijeten, sodoben ter poceni oddih.
Tako kot v našem letnem programu, vam v jesensko-zimskem počitniškem paketu nudimo:
—	potovanje na oddih s sodobnimi reaktivnimi letali DC-9 in Caravelle, s čimer se dejanski dopust podaljša za 2 dni
—	namestitev v hotelih A ali visoke B kategorije, ki so pozorno izbrani, sodobni, moderno opremljeni, ki imajo plavalne bazene z ogrevano sladko ali morsko vodo In so v letošnjem poletju dokazali kvaliteto svojih storitev
•— cene, ki so izjemno nizke, čvrsto vnaprej določene ter zajemajo vse potrebne storitve. Morebitno povišanje cen prevozov ali hotelskih storitev nanje ne vpliva.
Kje in po kakšnih cenah lahko z nami preživite dopust:
§
H
is
è
i<
3
s
EJ
at
lili
p
s§1
sli
'I
II
x.
KOTOR	Fjord	B	891,50	1.423,50	532,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	8M	nedelja JU 853 09,20	DA	NE
BUDVA	Internacional	A	926,50	1.493,50	567,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	nedelja JU 853 09,20	DA	DA
HERCEGNOVl	Igalo Tamaris	B B	905,50	1.451,50	546,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	nedelja JU 853 09,20	DA	DA
MLINI	Asterea	A	1.010,50	1.661,50	651,00	20,00	250,00	večerjo	zajtrkom	nedelja JU 853 09,20	DA	DA
DUBROVNIK	Kompas	B	958,00	1.556,50	598,50	10,00	200,00	večerjo	“J‘rkom ju”»*	nedelja JU 853 09,20	NE	NE
PODGORA	Minerva	A	916,00	1.511,00	595,00	15,00	200,00	večerjo	zajtrkom ^ ^	^	torek JU 851 08,25	DA	NE
MAKARSKA	Dalmacija	B	846,00	1.371,00	525,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	torek JU 851 06/25	NE	NE
BAŠKO POLJE	Vojno odmaralište	B	741,00	1.161,00	420,00	—	50,00	večerjo	zajtrkom JL, ^ H 4j	torek JU 851 08/25	DA	NE
KASTEL STARI	Palas	B	846,00	1.371,00	525,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom ^ ^ *>4j	torek JU 851 08,25	DA	NE
&IBENIK (Solaris)	Ivan	A	836,60	1.325,30	647,60	17,00	300,00	večerjo	zajtrkom ^ ^	^	torek JU 85108/25	DA	NE
KAKO BOSTE POTOVALI?
Na oddih boste potovali z našimi najsodobnejšimi reaktivnimi leteli, na njihovih rednih progah Ljubljana—Split oziroma Ljubljana—Dubrovnik. Na letalu vam bomo zagotoviU sedež v ekonomskem razredu ter brezplačen prevoz 15 kg prtljage na osebo.
PRIJAVA IN VPLAČILO
Vaša prijava za nas predstavlja obveznosti tako napram hotelu, ki ste si ga Izbrali, kot do rednih letalskih potnikov, zato vam Jo bomo potrdili ob volačilu akontacije 50 00 din. PreostaJi znesek morate vplačati najkasneje 15 dni pred odhodom. Akontacija zapade, v kolikor boste potovanje od-novedali v tem roku. ’ce boste potovanje odpovedali kasneje, bomo zadržali 10 •/. vrednosti pakete, če se ne boste pojavili na odletu, pa 25 %. Izlemoma sprejemamo prijave tudi v krajšem roku, če bodo za to možnosti In ob takojšnjem vplačilu cene pakete z dodatkom 50,00 din za izredne stroške. Tuji državljani plačajo 20% več na objavljene cene.
POPUSTI
Naš paket vam nudi tudi vrsto olajšav:
—	za otroke do 2 let starosti velja enotna cena 100,00 din, ne glede na Ubrani paket. V tej ceni ste zajete prevoz v letalu brez lastnega sedeža In namestitev v hotelu brez lastne posteljice. V ceni tudi ni zajeta hrana in ostale storitve, ki se plačujejo neposredno v hotelu;
—	za otroke od 2 do 7 let prUnavamo 25 •/« popusta na ceno pakete s tem, da Imajo pravico do svojega sedeža v letalu in posebno posteljo v Isti —'lOVpopusta na ceno paketa prUnavamo vsem, starejšim od 7 let, če so kot tretja oseba v dvoposteljni sobi. Pripada Jim posebno ležišče.
KAJ JE V CENI PAKETA ZAJETO?
Cena pakete ki Je, kot se lahko sami prepričate, Uredno ugodna, zajema:
—	letalski prevoz od letališča Brnik do letališča Dubrovnik oziroma Split bi nazaj;
—	orevoz od letališča Dubrovnik oziroma Split do hotela in nazaj;	........... ...
—	namestitev v hotelu visoke B kategorije v dvoposteljni sobi s tušem In WC za Ubrano število dni z zajtrki, kosUl ta večerjami;
V ceno paketa4 ni zajeta letališka taksa pri odhodu ta povratku. Plačuje se neposredno pri predaji prtljage na letališču ta znaša po 5,00 din pri odhodu in povratku.
Vse informacije in prijave:
JAT — LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 34, telefon 315-850 KOMPAS — LJUBLJANA,
PUTNIK — LJUBLJANA.
GENERALTURIST — LJUBLJANA