PoStnlna plačana v gotovini. Leto 1X1. flro. 173. V UDDllnl. v toreh 31. lama 19Z8. ceno on r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit k Din 2—, do 100 vrst 150 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Naroda velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Kralj se nenadoma vrača v Beograd Zagreb pripravlja zastopnikom prečan-skega naroda veličasten pozdrav Velika nervoznost v beograjski politični javnosti. - Vse oči so uprte v Zagreb. - Demokrati zahtevajo odstop skupščinskega predsednika dr. Perica, - Priprave za skupščino prečanskih poslancev v Zagrebu — Beograd, 31. julija. Z naraščajočo nervoznostjo se pripravlja Beograd za jutrišnjo sejo Narodne skupščine in zdi se skoraj, kakor da se hegemonistom vendar le javlja vest in da začenjajo slutiti nevarnost, ki jo prinaša zoperni sestanek okrvavljene Narodne skupščine. Dočim so še včeraj zmagoslavno triumfirali nad obnovo starega režima in zmago nj-ihovega parlamentarizma, je bilo danes že opažati splošno vznemirjenost in oči vsega Beograda so obrnjene na Zagreb. Podoba je, da je zastalo vse delo vlade v pričakovanju sklepov, ki jih bodo prejeli predstavniki prečan-skega naroda na svojem jutrišnjem sestanku v hrvatskem saboru. Današnji dopoldan je minul v neprestanih konferenca in posvetovanjih. Demokrati, ki si štejejo v svojo največjo zaslugo, da so pripomogli do obnove starega režima in do nadaljevanja dela v okrvavljeni Narodni skupščini, zahtevajo sedaj plačilo s tem, da zahtevalo glavo radikalskega predsednika Narodne skupščine. Razumljivo je, da se radikali demokratski zahtevi odločno protivilo, ješ da bi bila potem Na"rodna skuo- | ščina brez predsedstva. Prvi podpredsednik dr. Hrasnica pa leži težko boian na Dunaju. Ljuba Davidovič je imel danes dopoldne dolgotrajno konferenco z dr. Perićem in zatrjuje se, da je oJ njega zahteval, naj na jutrišnji sej-i v govoru, v katerem naj obsodi zločin Puniše Račića, obenem najavi tudi svo-i odstop. Zemljoradniki bodo imeli danes popoldne sejo, na kateri bodo sklepali o svojem nadaljnem postopanju, zlasti pa o tem, ali naj zapuste Narodno skupščino, ali pa nadaljujejo v skupščini ob-strukcijo. Dr. Korošec se je skoraj ves dopoldne posvetoval z Velio Vukičevićem. nato pa je posetil ministra dvora Dra-gotina Jaukoviča. Spiošn opozornost je vzbudila vest, da se kralj nenadoma vrača v Beograd ter da je že snoči odpotoval iz Hanpi-jeska. — Zagreb, 31. julija. Povsem drugačno sliko, kakor Beograd, nudi pre-stolica Hrvatske, ki se že danes mrzlično pripravlja, da dostojno pozdravi v svoji sredi predstavnike prečanskih pokrajin. Meščani sami so pokrenili ak- V « e • Zagrebški listi o jutrišnjem s Beogradu in poslancev KOK v predstavnik Zagreb, 31. julija. »Jutarnji list« se bavi v svojem uvodniku z Narodno skupščino, ki se sestaja k nadaljevanju svojega dela. List pravi med drugim: »Morda nadaljevanje dela ne bo dolgo, ker sedanji tovariši Puniše Račića nimajo več na koga streijati. Verjetno je, da bi nadaljevali z ubijanUm, ker bodo na prvi seji Narodne skupščine sodelovali tovariši Puniše Račića, postanci vladne veČine kakor sta Toma Po-pović in Jovanović Lune, ki sta izjavljala, da bosta ubila Stjepana Radića, ako ga ne ubije Puniša Račić. Morda so gotovi ljudje prav zaradi tega forsirali, da bi se nadaljevalo delo v sedanji skupščini bodisi samo za eno uro, da bi se v primeru, da bi prišli v parlament poslanci KDK, nadaljevalo ono >delo«, ki ga je započe! Puniša Račić. List poudarja, da bodo v poslanskih kTopeh. na sedežu predsednika skupšči.ie in ministrskega predsednika ter šefa kraljevske vlade sedeli ljudje, ki so obtoženi radi prelivanja krvi. To je prava slika sedanjega narodnega predstavništva, slika Narodne skupščine, ki je sramota za naš narod in državo. Ali morejo Srbijanci in Slovenci prenesti, da se imenuje Narodna skupščina, v kateri sede morilci, njihovo predstavništvo? Ali je kje narod, ki bi priznal take svoje predstavnike, ki bi priznal, da morejo taki ljudje delati v dobro naroda in države?« Zagreb, 31. julija. Današnja »Riječ« se bavi v uvodniku z jutrišnjim sestankom poslanskega kluba KDK v Zagrebu in okrnjene Narodne skupščine v Beogradu ter primerjajoč oba sestanka piše: »Vlada v Beogradu se pripravlja k delu. Že vnaprej je objavila, kakšen je program tega dela. Dr. Anton Korošec uvaja v dvorano Narodne skupščine, s krvjo oškorpljeno, svoje ministre m poslance četvorne koalicije, da nadaljuje isto politiko, ki je bila po letu dni kronana z umorom opozicijskih narodnih poslancev. Ta vlada Puniše Račića ni izpremenila niti barve, ker so figure, ki so postavljene na mesta odstopivsih ministrov enako črne, kakor so bile prejšnje. Dr. Korošcu so srbijanski nartizani potisnili v roke veliko gobo, da s ffap-čevsko uslužnostjo izbriše s tal kri, ki jo in Zagrebu estanku Narodne skupščine v Zagrebu - Tam nasilniki, tu i naroda je prelil njihov eksponent in da enostavno nadaljuje tam, kjer je prenehai Vukičević 20. junija. Tako enostavno mislijo preiti preko zgodovifckega dogodka, ki je zrahljal same temelje našega edinstva.« »Dočim je v Beogradu laka gniioba, je v Zagrebu vse oživelo v hotenju po delu, pravem delu za narod. Zb'rajo se poslanci KDK, da se posvetujejo o nadaljnjem boju proti brezvestnemu in ko-rumpiranemu režimu. Ta poiitična živahnost se v Zagrebu manifestira na poseben način, kar se je videlo že v trenutku, ko se je g. Pribičević samo pojavil na zagrebških ulicah. Takoj so izbruhnile manifestacije. Vse mesto pričakuje z ogromnim zanimanjem, kakš- cijo, naj se vse mesto odene v zastave in cvetje. Za časa jutrišnje seje v prostorih bivšega sabora bodo zaprti vsi lokali, vse trgovine in vsi obrati, narod pa se bo zbral na Markovem trgu. da tam manifestira svojo popolno solidarnost s KDK. Poslanci KDK so se začeli že danes zbirati v Zagrebu. Deloma so prispeli že tekom dopoldneva, večinoma pa pridejo z opoldanskimi in večernimi vlaki. Poslovni odbor KDK je imel danes dopoldne od 11. do 13. sejo, na kateri je razpravljal o pripravah za jutrišnjo plenarno sejo poslanskega kluba. Kakor se izve, bo prvi del jutrišnje seje, na kateri bo podal obširno poročilo o politični situaciji g. Svetozar Pribičević, javen, dočim bodo poznejša posvetovanja zaupna. Po poročilu o situaciji bodo posamezni poslanci poročali o razpoloženju v svojih volilnih okrožjih. Načelne sklepe bo sprejel poslanski klub bržkone šele v četrtek ali v petek. Že danes so dospeli z vseh strani novinarji, med katerimi je zlasti mnogo Beograjčanov, pa tud' veliko število poročevalcev inozemskih listov. ne sklepe bodo sprejeli voditelji preča-nov in čuti se vsa težina in resnost položaja. Treba je poudariti, da je Zagreb danes enodušen in v zavesti velike vloge, ki jo ima izvršiti.« Poslovni odbor KDK pretresa položaj v vseh smereh in proučuje vse načine, kako naj se organizira odpor proti režimu. Odbor za organizacijo tega odpora bo razdeljen v razne sekcije, ki se bodo energično lotile posla.« »Dan 1. avgusta, ko se bo sestal poslanski klub KDK v dvorani bivšega hrvatskega sabora, bo imel epohalen pomen, dočim bo istočasna seja beograjske Narodne skupščine bedna in sramotna. Tam se zbirajo nasilnik], hegemonisii, ignoranti, kj ne pojmujejo obsežnosti valovitih dogodkov okoli sebe, tukaj pa se dvigajo pravi predstavniki naroda, borci, ki zahtevajo ravnopravnost, zmago načel seljaške demokracije, iz-premembo škandaloznega sistema in zadoščenje za 20. junij. In zato so danes uprte oči celokupne javnosti mnogo bolj v Zagreb nego v Beograd, ker se tukaj ustvarjajo smernice naše notranje politike, od katerih je odvisna naša bodočnost.« Radikalska sodba o Koroščevi vladi Korošcevc politike ne vodijo interesi države, marveč interesi Rima. —Hrvati v vladi so ovira za sporazum med Zagrebom in Beogradom. Zagreb. 31. julija: >Obzor< poroča iz Beograda, da vlada med velikim delom radikalov nezadovoljstvo s Koroščevo vlado in pravi meVelik del radikalov je zelo nezadovoljen s sestavo nove vlade. Dni smatrajo, da pomeni ta vlada popolen neuspeh g. Vuki-čeviča. Čeprav razpolagajo radikali s polovico poslancev, ki podpirajo vlado, so vendar izgubili najvažnejše ministrske portfelje in cele predsedništvo vlade ter ministrstvo notranjih del. Razen tega je kvaliteta radikalskili poslancev, ki so zasedli ministrske stolčke, daleč izpod kvalitete demokratskih poslancev, ker so demokrati postavili za ministre vendarle mnogo močnejše ljudi, dočim radikali nimajo v vladi niti enega jačjega moža. Nadalje povdarjajo da so radikali doslej imeli v ministrskem svetu zajamčeno večino, sedaj jo imajo le 8 pomočjo dr. Korošca, ki bo ostal ž njimi dotlej, dokler mu bo to prijalo. Oni izrecno t:aglašajo. da prihaja to držanje dr. Korošca odtod, ker ga ne vodijo samo interesi države, marveč interesi politike, ki ima svoj vir v Rimu. Predsednik vlade in klerikalni minister socijalne politike se lahko vsak hip sporazumeta z mu?limrni , ki je pod vplivom vrhbosanskega škofa Sarića, sodi o dr. Korošcu in njegovem klerikalnem ministru Stepanu Bariću takole: «Korošec je postal duhovni vodja HPS, kar je razvidno tudi iz razmerja med ljubljanskim «SIovencem» in zagrebško «Narodno politiko*, iz Bariće-vega članstva v jugoslovenskem klubu in iz njegovega podpredsedniškega mesta in iz upornega vztrajanja v klubu po strahoviti žalitvi celega hrvatskega naroda. Ta g. Korošec se je tesno združil z radikali potom blejskega pakta. Podpira jih še potem, ko je zločinski radikal ubil Hrvate. Niti na misel mu ni prišlo, da poda demisijo, vsaj dotlej, dokler se stvar ne razčisti. Uporno vztraja na položaju, krvavo duši demonstracije, v svojem glasilu pa meče krivdo na opozicijo. Ko so Hrvatje še v agoniji od zadanih ran, jim preti z vsemi zakonskimi sredstvi, končno pa tudi uporno in po tolikfh jasnih in nedvomnih protidoka-zib, da je dejanje Puniše Račića osebni obračun in delo poedinca. kakor, da to Rađićevo zdravstveno stanje Alarmantne vesti v Beogradu Beograd, 31. julija. Danes dopoldne so se po Beogradu razširile vesti, da se je zdravsteno stanje Stepana Radića nenado* ma poslabšalo ter da se je bati vsak čas katastrofe. Te vesti so vzbudile v beograj* ski javnosti, ki se je že itak polašča vedno večja nervoznost, veliko razburjenje. Po avtentičnih informacijah iz Zagreba pa so te vesti vsekakor zelo pretirane. Stepan Ra* dić se počuti subjektivno dobro in je tudi noč prebil razmeroma mirno. Glasom zdrav? niškega buletina je znašala temperatura da* nes zjutraj 37.6, žila 10S, respiracija 30. Po naročilu zdravnikov mora imeti bolnik še vedno absoluten mir, 1 gram radija za naše bolnice Beograd, 31. julija. Pomočnik ministra za narodno zdravje dr. Dušan Kalanovie je prinesel te dni iz Češkoslovaške 1 gram radija, ki bo sedaj razdeljen med vse večje bolnice v državi za lečenje raka. Eno desetinko radija bi imela dobiti tudi ljubljanska splošna bolnica za vso Slovenijo. INOZEMCI NA NAŠEM PRIMORJU. Dubrovnik, 31. julija. Semkaj, je dospela skupina 40 dijakov ameriških univerz, ki potujejo v študijsko-zabavno svrho po Evropi. V Dubrovnik je dospela tudi skupina 45 nemških geografov pod vodstvom dr. Wei?sa Angleške učiteljice v Sloveniji Kakor smo že poročali, je včeraj dospela iz Trsta v Ljubljano skupina učiteljic iz Anglije. Vodi jih g. VVoodhouse, ki je bil nied vojno upravitelj srbskih dečkov - beguncev, ki jih je bilo okoli 1000 v Angliji, ter so jih vzgajali tamkaj na narodne stroške. Po prizadevanju g. Woodhousa je naše prometno ministrstvo dalo skupini angleških učiteljic na razpolago 2 vagona za potovanje po vsej Jugoslaviji. Prva postaja tega izleta je bila Ljubljana. Gostje so se nastanili po prihodu v hotelu »Slon«. Že vozeč se po našem Krasu so bili izletniki navdušeni za lepote naših pokrajin. Sinoči je priredilo Udruženje ju-goslovenskih učiteljev gostom pozdravni večer na Krapeševem vrtu. Godba je svirala angleško državno himo, gostje so pa zapeli nekaj angleških pesmi. Spoznali so tudi lepoto naše narodne pesmi in se ji divili. Na pozdravne govore dr. Kobala, prof. Breznika in drugih je odgovorila dr. Fi-lips, ki je bila med vojno v Srbiji pri Rdečem križu in pozna našo državo. Govorila je tudi še ga. Sirmmersslev, ki je predsednica Potovalnega kluba udruženja angleških učitelji c- Danes dopoldne je dal gostom ljubljanski »Avtokhib« na razpolago 6 avtomobilov, s kateimi so se odpeljali na Bled ter si ogledali njega krasote. Med učiteljicami je bilo tudi nekaj turistk, ki so sklenile, da se druge počitnice vrnejo v Slovenijo in prouče naše Alpe. Z Bleda so se učiteljice vrnile po 11 uri. Nato so se okrepčale v »Emoni* in ob 12.15 so se odpeljale s potniškim vlakom v Zagreb. Po LiubJjani so goste vodili člani ljubljanskega angleškega kluba z lektorico go. Coppland na 1 čelu. Angleške učiteljice niso mogle pre-\ hvaftri mravn:n Icnot Slovenije in gostoljub-. nosri njenega prebivalstva. ni, milo rečeno, pred končano preiskavo nedovoljeni apriorizem.* G. Barić, mesto da bi se sedaj umaknil in da še pred bližnjo propastjo svoje stranke pri prihodnjih volitvah na strani Hrvatov počaka na rešitev hrvatskega vprašanja in tako ohrani stranko vsai v častnem spominu do njenega ponovnega vstajenja, vztraja v Koroščevi radikalni stranki... Po vsem tem naj še govorimo o ljudeh v imenu katolicizma! Ali s takimi potezami stranka, ki toliko maha z zastavo katolicizma, ne škodi katolicizmu?» «Nam je, to moramo že priznati, zelo drago, da je K. Barić stopil v ministrstvo Bachovih huzarjev. 5 tem je prenehala dvolična politika, ki je omogočala, da glasilo Stepana Barića udriha po zaveznikih, g. Stepan Barić sam pa podpira ono, kar njegovo glasilo napada. Vsakdo bo razumel, da mora taka »katoliška morala« izzvati ostre proteste. Ni dvoma, da bo stranka, ki jo vodi taka «katoliška morala», propadla. S tako stranko obračunavajo njeni pristaši sami.» Rusija se mrzlično oborožuje — Moskva, 31. julija. Kongres komunistične internacionale je sprejel Buharinovo poročilo o splošnem mednarodnem položaju. V svojem zaključnem govoru ie Buharin na-glašal, da se imperializem kapitalistično urejenih držav intenzivno pripravlja na novo vojno, zlasti pa na vojno proti sovjetski Rusiji. Sovjetska unija zategadelj ne sme držati križem rok, marveč mora tudi r,na sedanjo mirovno pavzo, ki bo trajala morda samo še par let, izkoristiti za svojo lastno oborožitev in pripravljenost, da ne bo doživela presenečenj. Razorožitveni problem — Pariz, 31. julija. V zvezi z nedavnimi izjavami angleškega zunanjega ministra Chamnerkuna o angleško-francoskem kompromisu glede razorožitve na morju se doznava, da sta se Franciia in Anglija sporazumeli v toliko, da bo imela angleška ad-miraliteta svobodne roke glede razorožitve na morju, francoska armada pa na kupnem. Sprazum bo predložen pripravljalni razorožitveni konferenci, ki se sestane v jeseni v Ženevi in bo po mnenju angleških in francoskih kresov omogočala sp-srazum z Ameriko, tako da bo končno prišlo razoro-žitvenn vprašanje z mrtve točke MUDr. Martin Maicen bivši volonteur^asistent graškega univerzi* tetnega profesorja za notranje bolezni d r i a. Ai Kosslerja in bivši sekundarij državne bolnice v Ljubljani ordinira od 2. avgusta 1928, Ljubljana, Kongresni trg št. 15 od 8. do pol 10. in od 14. do 16. ure. 1395 Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—22.895, Berlin 13.5775—13.6075 (13.5925) Bruselj 0—7 9233, Budimpešta 9.9065—9.9365 (9.9215). Curih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 8 015—8.045 (8.03), SLondon 276.1—276.92 (276 52). Ne\v» vork 56.81—57.01 (56 91), Pariz 221.85— 223.85 (222 85). Praga Ux8 24—169 04 (168.64). Trst 296.65—298.65 (297 65). Efekti: Celjska 158—0. Ljubljanska kre* ditna 128—0. Kreditni zavod 170—175. Vev* če 105—0. Ruše 265—285. Kranjska indu* striiska 285—0. Stavbna 56—0 Scšir 105—0. Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 7 vagonov, in sicer 3 vag. bukovih drv, fco. vag. meja po 22 2 vag. desk. 2 mm. L, L, ITI., fco. vag. nakl. post po 460 in 2 vag. frizov 70 % L, 36 % II- fco. vag. nakl. post. po 1000. Deželni pridelki: Tendenca slaba Hkse* kutivno je bilo kupljenih 100 q turščice, zdrave, rešetane, pariteta Domžale, prompt* ha dobava, plač. pc prejemu blaga po 345. ZAORFBSK* ROR7A Zagreb, 31. Julija Devize: Dunaj S03, Berlin 13.5925. Milan 297.65. London 276 52. Pariz 222.S5. Praga 168.64. Curin 1095.60. Newyork 56.91. — Efekti: Vojna škoda 438. INOZPMSKF BORZE. Curih, 31. julija. Za«reb 9.1275. Dunaj 73.25, Berlin 124.05, Milan 27.17, Lorvdon 25.2275. Pariz 20 33. Praga 15-39, Newyodc 519.30, Budimpešta 90.60. Stran 2. S L O V F N S K I NAROD* dne 31. julija 1928. Stev 173. »Slov. gospodar«, glasilo ministrskega predsednika in notranjega ministra dr. Korošca, objavlja v zadnjem času pod uredništvom duhovnika Januša Goleča redno članke, ki so polni hujskanja proti Hrvatom in v katerih piše, da hočejo spravili nas Slovence v svoje suženjstvo in da so Hrvati še slabši kakor Srbi, kar se tiče »pljačkanja«. To hujskanje proti Hrvatom in KDK je prišlo že tako daleč, da se je zastudilo tudi trrva-tskim klerikalcem, ki imajo sicer v dr. Koroščevi vladi svojega ministra Barića, ki pa vedo, da bodo izgubili med Hrvati še zadnje ostanke pristašev, ako bodo glasila dr. Korošca nadaljevala svojo nesramno in bedasto gonjo proti Hrvatom in KDK na dosedanji način. Zato je objavila zagrebška »Narodna Politika«, glasilo hrvatske klerikalne stranke, dne 31. julija članek pod naslovom »Budalaštine »Slovenskog gospodara« — Nekoliko riječi g. Jantišu Golecu«, ki se glasi: »Mariborski list »Sloven. gospod ar < je znal v zadnjem času naglasiti neke stvari, ki jih, kakor mislimo, ne odobrava večina slovenskega naroda in ki so zmožne izzvati zlo kri pri vseh Hrvatih ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Nam je, iskreno priznavamo, zelo žal, da moramo ugotoviti tp grdo dejstvo, tem bolj, ker je mnogo Hrvatov, ki niso nikdar dali povoda »Slov. gospodarju« za tak nastop. Zlasti nam je žal, da take stvari izhajajo v glasilu SLS, ki je znala v najtežjih časih več ali mani obvarovati objektivno stališče napram Hrvatom. V št. od 26. julija objavlja v »Političnih razgovorih«, v katerih se bavi s pisanjem »Jutarnjega lista« o »Slov. gospodarju«, naslednje besede: »Hrvati nam kljub temu pravijo: Slovenija bo prišla pod Hrvatsko! Državo bomo razdelili na dva dela in Slovenijo bomo pritisnili, da bo zacvilila. — Mi smo odločno obsodili krivico, ki se je dogodila z zločinom v Narodni skupščini, Hrvatje pa odobravajo zločin, ki ga vrši »Jutro« nad dr. Korošcem in slovenskim narodom. 2e s tem, da so to stvar Hrvati podpirali, so pokazali, da žvižgajo na. nas. V imenu Hrvatov je govori! dr. Barićević. In kaj je rekel ta dr. Baričevič? Rekel je, da bo prišel čas in ni daleč, ko bomo Slovenci privezani na Hrvate in da bomo cvilili, tako se nam bo godilo. — To je torej ono bratstvo, ki ga nam ,prečanom* v Sloveniji prinaša Zagreb! — Povedati vam moramo to, da veste, kakšni bratje so nam Hrvati!« DaJje piše »Slov. gospodaT«, da je vsa Slovenija polna Hrvatov, ki prodajajo drobnjarije in da je treba nanje paziti. V beležki »Prepad med Srbi in Hrvati vedno večji« objavlja »Slov. gospodar« doslovno te-le besede: »Ker Hrvatje zločin Puniše Račića pripisujejo srbskemu naTodu, kar je enako krivično, kakor če ga »Jutro* pripisuje dr. Korošcu in Slovencem, postaja razdor med Hrvati in Slovenci vedno večji. Hrvatski listi so pričeli jako surovo pisati proti Srbom., srhski listi pa so jim enako surovo odgovorili. Razne strokovne (?) organizacije, ki so bile skupne za Zagreb in Beograd, so se razdelile. Ako se bo ta spor še nadalje povečava', bo prišla nad Hrvatsko »Jaka roka«. V neki drugi beležki pravi, da ima makedonska revolucijonar- Na dopis pod gornjim naslovom v 167. številki našega lista, ki nam ga je poslal neki uslužbenec tobaone tovarne, kateremu je bilo tihega trpljenja že dovolj, čez glavo dovolj pa ogabnih laži klerikalnih voditeljev in agitatorjev, ki poznajo delavca le ob volitvah, da se zopet dokopljejo po delavskih ramen do mastnih korit, je priobčil sobotni »Slovenec« krajši člančič, v katerem skuša oprati klerikalnega zamorca na tak način, da postaja le še bolj črn. Mi smo v našem članku opisali borbo tnonopolskega delavstva iza njegove pravice in za izboljšanje ntjegovega gmotnega položaja. Naš dopisnik je brez pretiravanja opisal vseobetajoče obljube SLS monopol-skerrru delavstvu pred volitvami in njeno skrb iza te reveže po skoraj dveletnem njenem sodelovanju v, vladi, končno pa se je upal celo pohvaliti znano dr. Koroščevo karikaturo v »Jutru«, ki je dala glavni povod za razne obsodbe slovenskih oblastnih odborov itd. »Slovenec« je v svojem odgovoru dokazal, kako res veliko skrb imajo klerikalni poslanci in ministri za monopolsko delavstvo, ki so mu pred volitvami obetali mala nebesa na zemJb'i. Med drmgim pravi »Slovencev« dopisnik iz tobačne tovarne: »Nam je prav, da je ptfišel omenjeni sodrug s svojo pravo barvo na dan ravno v času, ko njegova skupina želi, da se napoti deputacija tobačnih delavcnev v Beograd iskat pomoči tistih poslancev in ministrov SLS, katere doma Mati in sramoti v SDS-arskem časopisju. Nad ti iščejo pomoči pri tistih poslancih in strankah, s katerimi so eno.« Zdaj so jasno in črno na belem klerikalci dokazali, da tobačno delavstvo od poslancev in ministrov SLS z ministrskim predsednikom dr. Korošcem vred nima pričakovati prav nobenega zboUJŠania svojega obupnega položaja vse dotlej, dokler ne bodo vsi tobačni delavci trobili brez izjeme v klerikalni rog. Več kot jasno je, da klerikalci ne bodo nudili pomoči onemu na organizacija, ki stremi za uničenjem naše države, svoj sedež tudi v Zagrebu. Zadosti je navesti teh par vrst iz ene same številke »Slov. gospodarja«, da se vidi, kak duh vlada med sotrudniki »Slov. gospodarja«. Priznamo, da nikdar nismo z večjo bolestjo notirali izpadov proti Hrvatom, kakor te. Toda prav zato smatramo, da smo mi najbolj poklicani pozvati »Slov. gospodarja« k pameti in ga opomniti, naj preneha s takim pisanjem. Strankarska borba se ne sme prenašati na boj s celim narodom, zlasti pa se ne smejo pripisovati kakemu narodu take tendence, kakor jfih pripisuje »Slov. gospodar«, tem man], ker ta narod nima takih tendenc in ker take izjave niso padle niti od onih ljudi, ki jih navaja »Slov. gospodar«. Ne vemo, komu naj koristi tako pisanje. Impertinenca o »jaki roki« bi bila, ako bi prihajala od kompetentne strani, znak za vznemirjenje vseh Hrvatov, tako pa je samo dokaz gluposti njenega pisca. Upamo, da je to zadnjič o »Slov. gospodarju«. V nasprotnem slučaju bi nam bilo žal, ako bi morali nastopiti drugače...« Hrvatski klerikalci torej odločno obsojajo pisavo dr. Koroščevega glasila. Te pisave ne označujejo samo kot impertinentno, ampak tudi kot neumno, kar smo ob priliki tudi mi že ugotovili, še več, glasilo hrvatske klerikalne stranke «Narodna politika» postavlja pisca navedenega članka na laž % ugotovitvijo, da nihče ni govoril takih besed, kakor jih podtika dr. Koroščevo glasilo Hrvatom ^Narodna Politikam izraža upanje, da se bo ^Slovenski Gospodar* poboljšal ... Po našem mnenju je to upanje prazno. Komur je laž v krvi, mu ni pomoči. Tudi Januš Goleč, na katerega naslavlja cNarodna Politika> svojo grajo, ni človek, ki bi se ga prijela dobro hoteČa beseda. Spada pač med vrste onih duhovnikom, tipa gg. Smodeja, dr. Kulovca in Gabrovšcka. ki na očitke, da govore in pišejo neresnico, trdovratno molče in niti ne reagirajo. Kaj pa bi bilo potem iz slovenskih klerikalnih listov, Če bi pisali resnico in če bi ne smeli več lagati? Saj bi morali obsoditi postopanje svojih lastnih ljudi. Sicer pa imajo hrvatski klerikalci prav dobro sredstvo v svojih rokah, da nauče svoje slovenske tovariše dostojnosti. Njihov minister Barić naj dopove ministrskemu predsednika in notranjemu ministra dr. Korošcu, da greši njegovo osebno glasilo proti ustavi, na katero je ponovno prisegel, ako hujska k plemenski mržnji. Naj dopove dr. Korošcu, da njegovo osebno glasilo namenoma laže in hujska proti Hrvatom, da ue gre, da bi posamezni podivjani politikujoČi duhovniki sramotili ves svoj stan, ali pa naj zapusti družbo, v katero je zašel. To bi bilo logično in pošteno. Ako tega zastopnik maloštevilnih hrvatskih klerikalcev v dr. Koroščevi vladi ne bo storil, bo to samo dokaz, da se klerikalna reč plačati takso tisti, ki ga podeli, in ne oni, ki ga dobi in nosi. Kljub temu smo pa mnenja, da se bo to novo odlikovanje uveljavilo in da bo vladi slo; venskega premijerja v ponos. Vsem njenim članom ga od srca privošči Pepe iz uredništva. Iz policijske kronike Cestarjevi ženi Ani Pokovec, stanujoči na Dolenjski cesti, je v soboto dopoldne na Vodnikovem trgu neznan prijatelj sla* nine ukradel 3 in pol kg slanine. Pokovčeva je imela slanino zavito v bel prt, ki ima z rdečo svilo uvezen monogram P. Prt s sla* nino je položila pri mesarju Javorniku na stojnico, kjer je hotela kupiti tudi nekaj mesa in ga zaviti k slanini. Med kupova« njem pa je slanina kot začarana izginila. Pokovčeva trpi nad 100 Din škode. Delavec Janez Kopač iz Zapog št. 26 pri Smledniku je na policiji prijavil, da je nje» gova lOletna hčerka Terezija dne 26. t. m. od doma neznanokam pobegnila. Deklica je za svojo starost zelo šibke postave, ima črne pristrižene lase, oblečena je v rjavo rožasto obleko in je bosonoga. Kdor bi o deklici kaj vedel, naj sporoči to očetu ali na policiji. Od včeraj na danes so bole na policijskom ravnateljstvu vložene sledeče ovadbe: 4 tatvine, 1 poneverba, 1 nezgoda vsled neprevidne vožnje z motociklom, l ogrožanje telesne varnosti, 2 streljanje brez dovoljenja, 1 godba brez dovoljenja, 1 pogrešainec, 1 neprijavljen pes, 4 prekoračenje poliorjske ure, l kaljenje nočnega miru, 1 nedostojno vedenje, 1 prestopek zglaševalnih predpisov. 53 prestopkov naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, 9 prestopkov avto-predpisov. 20 prestopkov cetstno policirskrh predpisov. Aretiranih je bilo 8 oseb, in sicer: Alojzij Z. radi nevarne grožnje, Georgina M. radi soma tatvine 5000 Din, Ivan J. ker je bil zasledovan v policijskem dnevniku, Marija S. radi vlačuganja, Amalija P. in Antonija K. radi izvrševanja tajne prostitucije, Stipan D. radi nedovoljenega kroš-njarsbva in Andrej E. radi beračenja. Na policiji je prijavila Josipina Rožic, stanujoča na Kerte Murnovi cesti št 14, da je dne 26. t. m. dopoldne neznano kaim odšel njen 251et ni brat Anton, kleparski pomočnik, stanujoč pri rujej in se do danes se ni vrnil. Po izjavi Rožičeve ie njen brat že več let hudo bodan na živcih in zato se sestra hoji, da je na/j brž i« vršil samomor. Pogrešanec je srednje, suhe rasti, kostanjevih nazaj počesanih las, podolgovatega upadlega obraza, bratdo brije, vendar pa pri odhodu ni bil obrit, oblečen je bil v temno modro, nekoliko obnošeno obleiko. Pokrit je bil s sivo -epico, na nogah pa ae emel sive nogavice. Pred odhodom je v tak mi I v žep usmjato listnico, v kateri je imel vojaške dokumente in manjšo vsoto denarja. Včeraj popoldne okrog 15. je neznana kolesarka na Kongresnem trgu pred poslopjem Kino Matice podrla na tla 41etmeiga Ervina Kosmača, ste-nujočega na Valvasorjevem trgu 6. Nesrečo je otrok zakrivil sam. ker je nenadoma skočil pod kolo. Deček se je ivabajal v družbi svoje matere. K sreči ni zadobil nikaikih telesnih poškodb. Kolesarka se je pa poškodovala na roki in ima i.udi pokvarjeno kolo. Vendar se je kljub temu odpeljala naprej. V soboto popoldne se je neki ljubljanski gospod seznanil z dvema lahkima ptičicama, s katerima je napravil izlet v gostilno Cad pod Rožnikom. Po dobrem in obilnem okrepča u se Je vesela trojica napotila v gozd in legla k prijetnemu oddihu na mehki mah. Gospod Je po veseli zabavi nekoliko zadremal, med tem sia pa obe lahkožrvki izpraznili njegovo dobro rejeno listnico m hitro izginili s petimi tisočaki. Tatvine j« bila osumljena znana Georgina M-. vendar pa 6e Je policija kma'a prepričala o njeni nedolžnosti. Pravi storilki detektivi vneto zasledujejo in ie upati, da kmalu padeta pravici v roke. Najboljše, aajtrajnejše, zato 13 najcenejše! Spor med hrvatskimi in slovenskimi klerikalci Glasilo hrvatskih klerikalcev označuje pisavo dr. Korošcevega lista »Slov« gospodarja« za bedasto, impertinentno in lažnjivo. — Hujskanje slovenskih klerikalcev proti Hrvatom obsoja tudi klerikalna hrvatska duhovščina. Pisane zgodbe iz naših krajev Sleparski trgovski potnik« — Policija preganja nadležne cigane. — Maskirani razbojniki. — Strašna smrt deteta v ognju. — Grozna osveta zapuščenega moža. — Svojega otroka je raz- sekal. Obupen položaj monopolskega delavstva v Sloveniji Maio odgovora na klerikalno zavijanje resnice. — Klerikalci poznajo delavstvo samo ob volitvah, ko rabijo kroglice. 11 \ Stev 173 •SLOVENSKI NAROD« dne 31. julija 1928. Stran 3. Dnevne vesti. — Dr. Korošec zapoveduje. Včeraj dopoldne je posetil detektiv zagrebške policije tajništvi SDS in HSS ter je po nalogu velikega župana izjavil, da je notranji minister dr Korošec odredil, da morajo priti vsi narodni poslanci 1. avgusta v Narodno skupščino. Seveda je moral detektiv iz obeh tajništev oditi z dolgim nosom. Veliki župani res obveščajo narodne poslance o sestanku Narodne skupščine, toda v tem primeru je postopanje notranjega ministra skoraj izzivajoče, kajti znano ie, da je KDK zapustila ne samo Narodno skupščino, marveč tudi Beograd. G. dT. Korošec je zelo naiven, če misli, da bodo poslanci KDK na njegov poziv prihiteli v Beograd in stopili na okrvavljena tla Narodne skupščine. — Poljski dijaki na našem Jadranu. Večja skupina poljskih dijakoA' in dijakinj je na počitnicah na Jelši na otoku Hvaru. Mladi Poljaki so gostje naših ferijalcev in stanujejo z njimi skupaj v ferijalni koloniji. Čudno je, da nihče ni poskrbel, da bi prišli poljski dijaki v kako drugo letovišče, kajti če bodo presojali našo rivijero po Jelši, bodo imeli o nji najslabši vtis. Jelša je namreč med vsemi našimi jadranskimi letovišči najmanj prikladna za počitnice. Kraj sam je precej zapuščen m zanemarjen, v kopališče je treba hoditi skoraj pol irre daleč in tudi drugače so razmere v tem kraju vse prej kot povoljne. V Jelši ie na razpolago samo en hotel tako, da morajo mnogi letoviščarji stanovati po privatnih hišah, ki so zgrajene večinoma tako, da prihaja smrad po kozah iz staj naravnost v sobo. — Ruski akademski kongres v Beogradu. V septembru se bosta vršila v Beogradu dva velika ruska kongresa, kongres ruskih učenjakov ter kongres ruskih književnikov in novinarjev. Letošnji ruski akademski kongres v inozemstvu, ki je četrti, se bo vršil od 17. do 23. septembra, kongres književnikov in novinarjev pa od 25. do 29. septembra. Udeležba na akademskem kongresu bo zelo velika. Kongresa se udeleže delegati ruskih akademskih skupin v Pragi, Berlinu, Parizu, Londonu, Sofiji in v Beogradu, kakor tudi delegati uprave Saveza ruskih akademskih organizacij v inozemstvu s profesorjem Lomšakovim na čelu. Ljubljansko organizacijo ruskih učenjakov bo zastopal prof. dr. A. Biiimovič. Kongres otvori najstarejši član prof. A. Brandt. Doslej je prijavljenih nad sto referatov in predavani. — Nov dnevnik na Sušaku. V soboto je izšla na Sušaku prva številka novega dnevnika »Naša sloga«. List bo zastopal politiko KDK in se bo pečal zlasti s problemi primorsko - krajiške oblasti. Urednik novega Hsta je oblastni poslanec HSS in bivši profesor g. Milan Banič, ki se je aktivno udejstvoval v politiki že kot jugoslo-venski dobrovoljec v Rusiji, kjer je energično nastopal proti škandaloznim razmeram v L srbski dobrovoljski divizii v Odesi, v Odesi. — Diplomiral je na tehniški visoki šoli v Monakovem g. Zoran L u z n i k iz Celja za inženjeria iz kemičnotehnološke vede. Čestitamo! — Sprejem v kmetijske šole. Na podlagi odredbe poljedelskega ministrstva glede števila novih državnih gojencev, ki bodo sprejeti letos v nižje kmetijske sole, so uprave vseh šol razpisale natečaj. Za vsako šolo ie točno določeno število novih gojencev. Po predpisanem roku vložene prošnje se ne bodo upoštevale. — Ukaz v ministrstvu javnih del. V ministrstvu javnih del pripravljajo večji ukaz o napredovanju državnih inžcnjerjev in arhitektov. — Začetek šolskega leta. Na srednjih in osnovnih šolah se prične novo šolsko leto dne 1. septembra. Po odredbi prosvetnega ministrstva se pa prične delo na srednjih šolah takoj po 20. avgustu, ko se začno ponavljalni izpiti onih učencev, ki so v po-edinih predmetih padli. — Drogeristi proti pravilniku o droge-rijah. V nedeljo dopoldne se ie vršilo v dvorani novosadske blagovne borze protestno zborovanje drogeristov, ki so se ga udeležil drogeristi Srbije. Vojvodine. Hrvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine. Po zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri drogeristi energično protestirajo proti izvrševanju odredb pravilnika o dro-gerijah in sicer zato, ker pomeni hud udarec za vse drogeriste. Ta pravilnik baje krši m uničuje vse po pokrajinskih odredbah zajamčene pravice drogeristov. Izdan je bil baje na željo gmoino zainteresiranih apotekarskih krogov, ne da bi se pristojne oblasti informirale o željah in zahtevah drogeristov. Drogeristi prosijo ministra narodnega zdravja in trgovine, da se ves ta projekt suspendira, dokler ne bo sprejet novi zakon o trgovskih obratovalnicah. Drogeristi protestirajo rudi proti temu, da se jim odvzame naziv drogerije, ki jim po dobljenih pravicah gre. — Polovična vožnja za jesensko razstavo v Ljubljani. Prometno ministrstvo je odobrilo za posetnike jesenskega mednarodnega velesejma v Ljubljani, ki se bo vršil od 1. do 10. septembra t. L, 50% vozno olajšavo. Potnik si bo pri odhodu kupil normalno vozno karto, ki mu bo veljala za brezplačen povratek, če bo mogel s potrdilom seimske uprave dokazati, da je vele-sejem res posetil. Legitimacija, s katero je ta ugodnost zvezana pride v nekaj dnevih v prodajo in se bo dobila za Din 30 pri vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, trgovskih in kmetijsko - pospeševalnih organizacijah aH neposredno pri uradu velesejma v Ljubljani. — Na sadni razstavi ob letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra bo izbrano namizno sadje tudi naprodaj v zabojih po 20 do 50 kg. Naši sadjarji pa bodo videli, kako je treba namizno sadje odbirati in v zabojih pošiljati, da se zadovolji odjemalec. Zastopane bodo . vse boljše vrste domačega sadja, opozarja-I mo zlasti na izvrstno dolenjsko voščenko l in štajerskn mešanko. — 251 e t ni ca Sokola v Ljutomeru« Za proslavo 251etnice se pripravljajo vsa bližnja društva v lepem številu, tako da se bo dne 12. avgusta vršila na Murskem polju krepka manifestacija sokolske misli. Na akademiji dne 11. avgusta nastopijo vsi društveni odseki: telovadci vseh kategorij z lepimi in učinkovitimi vajami, dramatski odshk s Funtkovo enodejanko »Za hčer«, kakor tudi glasbeni in pevski odsek. Pestri program bo torej pokazal vse društveno delovanje. Dne 12. avgusta so dopoldne telovadne vaje, med tem se društvo pokloni na pokopališču pokojnim bratom; nato se vrši slavnostni zbor v Sokolskem domu. Ob pol 12. uri krene povorka z godbo in jezdeci z glavnega kolodvora po mestu ter konča pri Sokolskem domu. Popoldne se vrši telovadni nastop. Kot vstopnice se bodo dobili spominski znaki po 5 Din. Društvo vabi vsa bližnja bratska društva, svoje prijatelje in podpornike ter pristaše sokolske misli, da se v velikem številu udeleže njegovega slavlja ter tako hkratu proslavijo spomin na ljudski tabor v Ljutomeru leta 1968. Zdravo! 5S8n — Vreme. Vse kaže, da bomo morali zopet dolgo Čakati, da dobimo dež. Morda se izprcmeni vreme po polni luni, ki bo jutri ob 16.31, kar je pa malo verjetno, ker stoji barometer precej visoko. Danes zjutraj je kazal v Ljubljani 764 mm in je ostal na isti višini kakor včeraj Temperatura je znašala 16 stopinj. Včeraj je bilo deloma oblačno samo v Zagrebu in Splitu, povsod drugod pa jasno. V Sloveniji se je oztačje po nedeljskih nalivih nekoliko ohladilo, drugod pa še vedno pritiska vročina. V Zagrebu in Beogradu so imeli včeraj 36, v Dubrovniku 35, v Splitu in Skoplju 34, v Sarajevu 32. v Mariboru 29, v Ljubljani 25 stopinj. !z Ljubljane —lj Slovo Italijanskega konzula. Prejeli smo: Ker me je vlada določila za drugo mesto, pozdravljam prisrčno italijansko kolonijo tukajšnjega konzularnega območja in iskreno obžalujem, da jo moram zapustiti. 2elim vsem italijanskim državljanom tega območja, kakor tudi njihovim rodbinam, da bi se marljivo udejstvovali v tej gostoljubni in plemeniti deželi ter služili vedno bolišim in plodonosnejšim odno-šajem med obema državama. Iskreno pozdravljam tudi ljubljansko meščanstvo, čigar veliko gostoljubnost sem ves čas svojega službovanja v Ljubljani visoko cenil. Vse oblasti, znance in prijatelje, od katerih se zaradi pomanjkanja časa osebno ne morem posloviti, pa prosim, da mi to blagohotno oproste. — Lodovico Gavotti, kr. generalni konzul Italije. —lj Grmenje In treskanje proti »Jutru« s prižnlce. Tako grmenje in treskanje proti »Jutru* in vsem naprednim časopisom je bilo v nedeljo dopoldne v cerkvi na Rožniku. Neki frančiškan bolj robustne postave in z močnim glasom si je vzel za temo svoje pridige »Jutro< in napredjno časopisje. Kot bi grmelo in treskalo je bruhalo iz njega proti »Jutru« in vsem naprednim listom in vsem onim, ki stoje za temi listi, jih pišejo, kakor tudi proti vsem, ki so njih naročniki in jih berejo. Ljudje so se zgražali nad takim početjem. Rožnik in njega cerkvica ie veljala do zdaj kot izletniški kraj in božji hram daleč od vsake politične strasti. Kakor vidimo, pa odslej ne bo več tr.ko. Imeli smo pa tudi očete frančiškane za zmerne in pametne duhovnike. Pa kakor kaže ta slučaj, smo se motili glede njih. Pa vendar ne, da bi bili dobili o tej zadevi od zgoraj kak ferman, da naj stopijo tudi oni v ofenzivo, ali se pa morda počutijo vsled politične spremembe ojačene v položaju. Se zna zgoditi, da se bo vračalo milo za drago! —lj Sprejem angleških učiteljic t Ljubljani. Sinoči ob pol 20. uri so prispele s tržaškim brzovlakom v Ljubljano angleške učiteljice, članice angleškega narodnega udruženja učiteljic. Prišlo jih je okrog 30. Na glavnem kolodvoru jih je pričakovalo številno naše uciteljstvo ter ostalo ljubljansko občinstvo. Po prisrčnem sprejemu, pri katerem je goste pozdravil v angleškem jeziku kot zastopnik prosvetnega oddelka velikega županstva prof. dr. Pavel V. Breznik, ?o odšle angleške učiteljice v spremstvu slovenskih tovarišic v hotel s-Slonc, kjer so prenočile. Danes zjutraj so kmalu po 7. uri jričele z ogledovanjem mesta, nakar so se z opoldanskim zagrebškim brzovlakom odpeljale v Zagreb. Iz Zagreba bodo nadaljevale potovanje sirom naše države in sicer preko Beograda, Kraljeva, Sarajeva, Mostar-\i\ v Dubrovnik, kjer bodo preživele nekaj prijetnih dni na našem divnein Jadranu. Oh iskale bodo vsa večja mesta ob morju, tako Split, Trogir, Šibenik, Biograd na morju, nakar se vrnejo preko Sušaka domov. —lj Pomanjkanje stanovanj v Ljubljani. Z ozirom na številne deložacije, ki se bodo izvršile v najbližji bodočnosti, je mestni stanovanjski odsek mnenja, naj bi doti&ii hiS-ni posestniki, ki imajo prosta stanovanja in ki jih oddajajo potom časopisnih anons. ta stanovanja priglasili na mestnem stanovanjskem odseku, ki ima mnogo interesentov stalno pri rokah in ki bi vsakemu hišnemu posestniku za izpraznjeno stanovanje takoj preskrbel najemnika. Tako bi bilo pomagano obojim. — Da stan. beda ne more dobiti milejših oblik, je v veliki meri krivo tudi dejstvo, da vsak hišni gospodar skuša spremeniti in preurediti vsa pritlična stanovanja v svojih hišah v trgovske in obrtne lokale, ker mu najemnina za take lokale neprimerno več nese, kot pa najemnina za stanovanja. Na vsaki seji magistralnega gremija prihajajo v razpravo prošnje za tozadevna dovoljenja. Znani dr. Gosarjov stanovanjski zakon tako početje dovoljuje in zato proti temu ni pomoči. Kmalu že no bo v Ljubljani več stanovanjske hiše, ki ne bi imela v pritličnih prostorih zgolj poslovnih lokalov. Seveda nihče ne more zahtevati, da bi trpeli hišni posestniki škodo, da oddajajo lamesto poslovnih lokalov v najem stanovanja, vendar bi pa bilo želeti, da se po možnosti ozirajo na težke stanovanjske razmere. —lj Pri javni boni dela v Ljubljani je v času od 22. do 28. julija 192S iskalo dela 612 moških in 262 ženskih, skupaj 874 brezposelnih. Prostih mest je bilo 80 moških in 14 ženskih, skupaj 103. Posredovanj, se je izvršilo 65 moških in 10 ženskih, skupaj 75. Odpotovalo 75 moških in 3 ženske, skupaj 78; odpadlo pa je 123 moških in 58 žensk, 3kupaj 181 brezposelnih. Delo iščejo: moški: 2 manipulanta za lesno stroko, 2 ekonoma, 1 rudar, nadpaznik, 2 rudarja, 1 vrtnar, 1 pečar, 1 kamnosek, 3 zlatarji, 7 kovačev, 5 stavb, ključavničarjev, 3 kleparji, 4 železo-livarji. 6 železostrugarjev 13 stroj, ključavničarjev, 6 elektromonterjev, 12 mizarjev, 5 kolarjev, 3 sodarji, 7 Žagarjev. 1 graver, vulkanizer, 5 usnjarjev, 2 sedlarja, jerme-narja, 1 tkalec, 3 tapetniki, 8 krojačev, 14 čevljarjev, 3 slamnikarji, 2 knjigoveza, 1 mlinar, 3 mesar., 12 pekov, 2 kuh., 1 naiak., 1 inž. kemije, 1 laborant kemije, 3 zidarji, 2 dimnikarja, 3 tesarji, 11 strojnikov, kurja-čev, šoferjev, 14 pisar, slug, 17 trgov. pom. 7 knjigovodij, 2 fakturista. 2 trgov, skladiščnika, 2 trgov, potnika, 23 zaseb. uradnikov, 1 pisar, praktikant, 1 godbenik, 1 ool-niški strežnik, 1 kinooperateur, 1 geomeler, 27 hlapcev, 3 pomožni delavci, 42 dninarjev, 5 vajencev: ženske: 16 pisar, moči, 2 kon-toristinji, 8 prodajalk, 3 natakarice, 7 šivilj, 2 šivilji za perilo, 10 šivilj za slamnike. 1 šteparica, 1 črkoslikarica, 8 pletilk, 3 tkalke, 22 delavk tekstilne industrije, 13 tovar, delavk, 46 dninaric, 42 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 vajenk. Delo je na razpolago: moškim: 10 rudarjem - kopačem, 1 delavcu za izdelov. cement, izdelkov, 2 kleparjema, 1 kovaču, 5 kotlarjem, 10 koviuo-strugarjem. 10 livarjem, 1 mehaniku za pisar, stroje, 17 pleskarjem in črkoslikarjem, 3 mizarjem, 1 Žagarju za na venecijanko, 1 sedlarju za izdelovanje torbic, 1 elektro-monterju, 1 tapetniku, 1 krojaču, 6 čevljarjem, 2 mlinarjema. 6 hlapcem, 1 vodoin-štalaterju, 3 tesarjem, 6 zidarjem, 1 mlademu kuharju, 3 trg. potnikom za razpe-Čav. kuh. predmetov, 18 vajencem; ženskam: 1 špulerici, 3 pletilkam nogavic, 1 kmečki dekli, 1 frizerki, 1 bolničarki, 1 prodajalki slaščic, 1 sobarici, 1 hotel, kuharici, 2 služkinjama. —lj Himen. V soboto 28. t. m. se je poročil g. dr. Juro A d 1 e š i č, odvetnik v LJubljani, z gdčno. Vero Popovičevo iz znane ljubljanske trgovske rodbine. No-voporočencema obilo sreče! —IJ Najfinejše bluze: Krištofič - Bučar. —1] Poslovanje banke za stranke v avgustu. Bančni zavodi bodo v avgustu poslovali za stranke samo od 8. do pol 1. ure. Sicer običajno popoldansko poslovanje za stranke odpade samo za mesec avgust. —lj Obrtniki! Kdor še nima srečk efektne loterije Zveze obrtnih zadrug, naj jih takoj kupi, ker se vrši žrebanje že jutri ob 6. zvečer v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pritličje, desno. Dobivajo se pri Zvezi obrtnih zadrug, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. 590n —Ij Dve nesreči v Ljubljani. Danes zjutraj kmalu po 8. uri se ie pripetila na križišču Tržaške, Rimske in BIeiwcisove ceste težka nesreča, ki le po srečnem naključju ni končala s smrtnim izidom. Monter mestne elektrane ljubljanske Vladislav V a d n o v, 31 let star, je bil zaposlen na električnem transformatorju na omenjenem križišču. Imel je nalogo priključiti električno napeljavo v novi stanovanjski hiši Zbornice za TOI na glavni tok. Pri tem se je po nesreči dotaknil neizolirane žice in ga je močni električni tok vrgel nezavestnega na tla. Takoj je pri hitel na kraj nesreče v bližini stanujoči zdravnik dr. Je-mec, ki je ponesrečencu vbrizgal injekcijo, nakar se je ta kmalu zavedel in vstal. V tem ie že prispel k transformatorju avizi-rani rešilni avtomobil, ki je monterja odpeljal na njegovo stanovanje v Gerbičevi ulici za Kolezijo. Vadnov ni težje poškodovan in bo okreval v domači oskrbi. Radi močnega električnega toka, ki ga je prešinil po vsem telesu, je precej oslabel, vendar pa bo kmalu zopet opravljal svojo službo. — Druga nesreča se je pripetila okrog 11. ure dopoldne v delavnici Stavbne družbe d d. na Vrtači. Pri stroju za obdelovanje lesa je bil zaposlen delavec Anton Grego-rič, doma iz Zadvora pri Hrušici pod Ljubljano. Nenadoma je zašel z roko predaleč v notranjost stroja, ki mu*je odrezal 4 prste na levi roki. Poklicani rešilni avtomobil ga je takoj prepeljal v bolnico, kjer so zdravnik izvršili potrebno operacijo. se je preselila yooo vTovCorieir (Sodno) ul. 10 Iz Celja —c Na župni zlet na Sušak se odpelje članstvo iz Celja v soboto 4. avgusta ob 7.15. Člani potujejo v kroju, civilno obleko je vzeti seboj za povratek. —c Kmetijska nadaljevalna šola v Celju priredi poučni zlet v Bohinj dne 4., 5. in 6. avgusta (v slučaju slabega vremena 11., 12. in 13. avgusta), kjer si ogleda planinske pašnike, sirarstvo in drugo. Kdor se hoče pridružiti, se naj zglasi pri učitelju gosp. Petraku. —c Prijava motornih vozil. Vsled naročila poveljenika vojnega okrožja morajo prijaviti vsi v Celju bivajoči lastniki tovornih in osebnih avtomobilov in motociklov svoja vozila na mestnem uradu, soba št. 14, med dopoldanskimi uradnimi urami do 4. avgusta. —c Otvoritev koće na Smohorju se bo vršila sredi avgusta. ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno m se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le ICHTOVO Koliko tehta moderna žena Vprašanje, kaj nosimo, je v veliki meri odvisno od tega, koliko nosimo na sebi, torej koliko človek tehta. Znano je, da moda še vedno predpisuje vitko linijo. Nastane vprašanje, kako vitka mora biti pravzaprav elegantna žena. To morejo pokazati samo filmske igralke, ki so izbrane večinoma tako, da odgovarja njihova zunanjost okusu občinstva. Koliko znaša poprečna teža filmske zvezde? Mnoge naše dame se bodo gotovo zgrozile, če jim povemo, da znaša povprečna teža filmske zvezde 52 kilogramov ali 104 funte. To so namreč znanstveno in statistično dognali v Hollywoodu. Zdravnik velikega filmskega koncema dr. Harrv Anderson je izjavil, da je to idealna teža mlade, srednje velike filmske igralke. Filmske igralke morajo biti vitke in zato tudi nekoliko lažje, nego druge ženske njihove velikosti. S pravilno prehrano in sportom se da ta teža ohraniti. Izmed znanih filmskih igralk telita Renee Adoree 97, Marion Dawisova 106, Norma Shearer, Aileen Pringlova in Marcelih 104 funte, Joana Cra\vfordova, znana pod imenom filmska Venera, 90, Greta Garbova, ki je zelo velika, pa 112 funtov, kar je za filmsko divo že preveč. Moderni Lukullus Nedavno je umrl v Parizu novinar, ki je bil v Franciji zelo popularen, toda ne po svojem novinarskem delu. Ta mož, po imenu Jean d* Bonnefou je bil nekak umetnik življenja in pravi Lu-kullus 20. stoletja. V Franciji pripovedujejo o njem mnogo zabavnih stori j. Študiral je temeljito kuharsko umetnost pri znanem pariškem kuharju Brillat-Savarinii in za vsako jed je vedel, kako jo je treba pripraviti. Znane so mu bile specijalitete vseh francoskih restavracij. Uredništva so ga pošiljala često na potovanja in povsod je prirejal gostije. Če so ga poslali n. pr. v južno Francijo, ni nikoli pozabil brzojaviti restavraterju na kolodvoru v Brive, naj mu pripravi dober obed. Ko se je vlak v Brive ustavil, je prihitelo več natakarjev s podstavki, polnimi najfinejših jedi, h kupeju, kjer je sedel Bonnefou. Bonefou je bil sploh vek požeruh in sladkosnedneŽ. Zelo rad je jedel race in gosi, pri katerih pa ni smela nikoli manjkati steklenica prvovrstnega bor-deauxa. Predno je začel jesti, je jedila dolgo ogledoval, kakor da si hoče njihovo zunanjost vtisniti v spomin. Ko je bil z obedom gotov, je biJ vlak že daleč za Brive. Vlakovodja je poskrbel, da so restavraterju vrnili posodo. Bonnefou pa ni bil samo novinar, marveč tudi župan mesteca Cantai. V tem kraju je bila navada prirejati enkrat v mesecu in sicer v nedeljo občinske svatbe. Ce je le mogel, je posetil Bonnefou vse svatbe in se na vseh imenitno gostil. To pa ni bilo lahko, kajti svadbe so se vršile povsod isti dan. Zato je ostal na vsaki samo toliko časa, da se je za silo najedel. Na eni svadbi je pojedel juho, na drugi ribo, na tretji ocvrte piščance, na četrti pečenko, na peti močnato jed na šesti kompot itd. Na zadnji svadbi je zaključil gostijo z likerji in črno kavo. Gospodarstvo — Dobave: Direkcija državnih železnic v Ljubljani strojni oddelek sprejema do dne 7. avgusta ponudbe glede dobave 2 kompletnih garnitur gorilcev, 1 kompletnega rezalnega gorilca, 25 m oklopne cevi, 25 m kaučuk cevi, 1 kompletni kisikov reducir -ventil, 2 para azbestnih rokavic, 2 para očal in 10 kom. stekel za očala; do dne 9. avgusta ponudbe glede dobave 92 m jeklene oklopne cevi, 1.300 kom. gledalnih stekel, 150 komadov stekel za brzinomere, 200 kom. stekel za paromere, 2.100 kom. vodokaznih stekel, 100 kom. šcitnih stekel z Žično mrežno vlogo; do dne 11. avgusta pa glede dobave 3i komadov kratkih kožuhov. (Kožuhi so na ogled v kurilnici Ljubljana gl. kol.) — Direkcija državnih železnic v Ljubljani, prometno - komercijalni oddelek sprejema do dne 10. avgusta ponudbe za popravilo 14 komadov raznih dvigalnih vintt 37 komadov lesenih kadi. 1 lesenega vedra in napravo 2 komadov novih pokrovov. — Direkcijja državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 3. avgusta ponudbe glede dobave 10.000 kg portland cementa v vrečah in do dne 6. avgusta glede dobave >Garvens< - crepalk, počinjenih cevi, izlivk, sesalnih košev, zidarskih spon in spon za prage ter lesenih klince v. Tozadevni vzorci in skica je interesentom na vpogled pri gradbenem odele-nju te direkcije. — Gradbena sekcija Ljubljana razpisuje na dan 10. avgusta drugo licitacijo za popravo lesenega mostu čez Bistrico pri Domžalah. — Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarn! zbornice za trgovino, obt In lndutrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled. • 2345 StttfO 4. «SEOVENSKI NAROD« dne 31. julija 1928. Stev 173. Edgar Wallace; TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. »Vse, kar boste potrebovali, je tam. Za to sem že poskrbel. Mars!« Potegnil je deklico s sedeža in jo je vedel ven. Newton je šel za njim, vrsto pa je zaključila Johana. V tovarni je Oberzohn iztaknil majhno električno svetiljko in jih je vedel po razbitinah, dokler ni prispel do onega mesta v tleh, kjer je bila loputnica. Z nogo je pokrov vratec očistil nesnage, odprl lopatnico in je jel stopati v globino. »Jaz ne pojdem tja dol, Monty. Ne morem!« je razburjeno kriknila Johana. »Kaj nameravate početi z nama? Bože, če bi bila to vedela!...« »Ne bodi bedasta!« jo je surovo zavrnil Newton. »Cesa se ti je neki treba bati? Saj ni ničesar strašnega! Naša želja je le, da se dan, dva brigaš zank). Saj vendar ne moreš zahtevati, da naj £re sama dol; prestrašila bi se na smrt.« S šklepečočimi zobmi se je Johana udala in je jela stopicati za njimi. Prvi pogled na Mirabelino novo stanovanje nikakor ni bil vznemirljiv. Bili sta dve zložljivi postelji v podzemski sobi, ki je bila lepo počedena in pokrita s preprogami. Vrhu tega je bila razkošno razsvetljena in iz peči je puhtela malone neznosna vročina, ki pa je vzlic temu vplivala blagodejno, ker je od opoldneva temperatura padla za dvajset stopinj Fahrenheita. »V tem zaboju so vsakovrstne obleke in še drage po vrhu.« je rekel Oberzohn in ie pokazal na navidez po vsem nov kovčeg ob vznožju ene obeh postelj. »Tudi hrane bosta imeli v izobilju... Vsak dan svežega kruha in mleka. Po noči morate ventilator zagrniti.« V mislih je imel majhno črno zaveso na steni v velikosti kakih deset palcev na kvadrat. Monty je deklico vedel v naslednjo sobo in ji je pokazal toaleto za umivanje. Celo kopalna oprema iebrla tam; dr. Oberzohn k) je moral inštalirati na zahtevo angleških zakonskih predpisov, ki velevajo, da mora biti kopalnica v vsakem skladišču, kjer so prej delavci imeli opravka z izvestnhrri zdravju škodljivimi produkti z afriške obale. »Toda kako bova od tod prišla ven, Montv? Kako naj se tod nazgibava?« »Ti boš jutri zvečer že nazaj. Za to bom poskrbel jaz.« Monty je jel tiše govoriti. »Poslušaj, Hana! Bodi pametna in mi pomagaj pri tej stvari! Gre za denar! za več denarja, kakor si ga kdaj videla v sanjah. In kadar bova imela to neprijetno stvar za seboj, tedaj — tedaj pojdem s teboj na potovanje okrog sveta.« Njegova stara obljuba! Ze tolikrat ji jo je dal, že tolikrat prelomil, a vendar mu je še vedno verjela. Toda to pot je s to obljubo ni mogel docela pomiriti. »Toda povej mi, kaj nameravate početi z dekletom?« »Ničesar! Teden dni jo bom j imeli tu zaprto, to je vse. Prisežem ti, da se >i ne bo nič zgodilo. Kakor hitro poteče osem dni, bo izpuščena v svobodo, ne da bi se ji skrivil le en las.« Vprašuje ga je pogledala. Kolikor je mogla presoditi, je govoril resnico. A vendar... »Ne razumem.« Zmignila je z glavo. Prvič se je zgodilo, da je Montv imel ž njo potrpljenje. »Ona je lastnica neizmernih boga- stev v Afriki. In ta bodo naša, če pojde vse po sreči. Svar je v tem: da pride do teh bogastev, mora svoje pravice v nekaterih dneh uveljaviti. Če tega ne stori, pripadejo bogastva nam.« Johani se je razjasnil obraz. »Ali je to vse?« Verjela mu je; poznala ga je dovolj, da je v njegovih besedah prepoznala v ostalem pri njem toli redko odkritosrčnost. »Veliko breme si mi odvalil s srca, Monty. Sedaj bom seveda ostala pri njej in se bom brigala zanjo. Ah, Montv, koliko laglje mi je, ko vem, da se nič ne more primeriti. Kaj značijo one-le flanelaste stvari tam za pečjo? Take se mi zde, kakor da bi bile nekakšne omare?« Naglo se je obrnil k njej. »Baš som hotel s teboj govoriti o tem. Ne smeta se jih pod nikakim pogojem dotakniti. One so last dr. Ober-zohna. ki je v izvestnih stvareh zelo svojeglav. Ne dotikaj se jih in tudi ona se jih ne sme dotikati! Razumeš?« Pokimila ie in mu svoje mrzle ustne pritisnila na lice. »Pomagala ti bom, dečko moj,« je dejala z vročičnim glasom. »Mogoče bo najino potovanje okrog sveta naposled vendarle še resnica, če...« »Ce?« »Ti možje... možje, o katerih ste govoril:... .štirje pravičniki' — saj se tako nazivajo . - Ti možje mi gredo že na živce, Monty! To so bili oni ljudje, ki so jo prej odpeljali, kaj ne? In ti nas bodo še ubili, celo Oberzohn pravi tako. Oni ga zasledujejo. Ali je,« — premolknila je — »ali je mar koga ubil? Ta zadeva s kačo ... Ti vendar nimaš pri stvari svojih prstov, Monty?« Pogledala ga je bolj nalik nedolžnemu otroku kakor padla ženska, obesila se mu je na roko in njene oči so se proseče zazrle v njegove. »Nezmisel! Kaj vem jaz o kačah!« Iztrgal se ji je iz rok in se je vrnil k Oberzohnu ki je potrpežljivo Čakal nanj. Mirabela je ležala na postelji in si je glavo podpirala s komolcem. Gledal jo je negibno in nedoumno. »To bi bilo vse. Lahko noč, milostiva gospodična!« Obrnil se je. se vrnil na stopnice in mahnil z roko. Monty je odšel za njim. Deklica je čula zamolkel tresk loput-nice. udarjanje Oberzohnovih škornjev ob tla, nato nekako ropotanje, čigar izvora sprva ni mogel doumeti. Pozneje, ko jo je v brezumnemu strahu pograbila želja, da bi dvignila loputnico, je spoznala, da je bil na vrata zavaljen velik sod in da tega soda ni bilo moči premakniti. Gurther poroča. Dr. Oberzohn že pet in trideset let ni spal v postelji. Navadil se je bil, da je sede spal na stolu, kakor se je zbudil, je pa čital svoje priljubljene pisatelje. Večina njegovih knjig je razpravljala o duši, o svobodi volje in o predistinaciji. za oddih pa se je zdaj pa zdaj zatopil v Nietzscheja. V navadnih okolnostih bi bil Oberzohn potreboval vse filozofije, kolikor bi je mogel obvladati. Zakaj pogin je bil blizu. Uničenje njegovega skladišča, ki je bilo docela nezavarovano, bi bil zani najhujši udarec, ki mu ga je mogla zadati usoda, da mu ni lebdela pred očmi vizija neizmernega bogastva. Lepi mulat Villa je bil prispel na Angleško in je ves večer prebil z doktorjem. Ta trenutek je bil na potu v Liverpool, da Še Pravočasno prestreže parnik iz Zapadne Afrike, svojemu gospodarju pa je ostavil načrt rudosled- nega zemljišča na Monte - Doru, zlasti gori, kakor je romantično nazival novo goro. Tam so ležali milijoni! Nepregledna bogastva! In med gosnodom doktorjem in med temi bogastvi je stalo življenje, do katerega uničenja ni imel baš neodoljive želje. Doktor ie bil samec; ženske so ga dolgočasile. Vzlic temu je bil pripravljen odločiti se za najskrajneše in se oženiti, če bi mu ženitev še bolj zajamčila posest milijonov. Mrtva Mirabela je bila zanj ena možnost; živa, ž njim z zakonom zvezana Mirabela mu je izglede povečala za več ko stokrat. Raspulinova hči in morilci njenega očeta Rasputinova hči bo s svojo tožbbo glede odškodnine za očetov umor najbrž propadla, ker je zamudila rok in ker francoska sodišča v tej zadevi sploh niso kompetentna. Ze zadnjič smo poročali o tožbi, ki jo je vložila Raspustinova hči proti velikemu knezu Dimitriju Pavloviču in knezu Jusupovu od katerih zahteva 25 milijonov frankov odškodnine za umor njenega očeta. Pravno je njena zahteva zelo dvomljiva in francoski pravniki so povečini mnenja, da bo Rasputinova hčerka s svojo tožbo propadla. Nekateri francoski in ruski pravniki dokazujejo, da je ta tožba pravno nesmiselna. Kljub temu se pa Raspustinova hčerka, ki jo naziva francoski tisk Ma-dame Gligorije Rasputin, tolaži, da bo dobila visoko odškodnino, ker ie izgubila očeta in vse njegovo premoženje, obenem jo je pa očetova smrt pred javnostjo osramotila. Rasputinova hčerka je iz pravnega vidika ruska ernigrantka. ki se ali ne sme ali pa noče vrniti v Rusijo. Ruskim emigrantom nudijo tudi francoske oblasti vsestransko pravno zaščito Zato se je Rasputinova hči obrnila na francosko sodišče, da ji pripomore do njenih pravic. Očividno ji pa ne gre toliko za osramočenje, ki ie zelo dvomljivo, kajti njen oče je s svojim življenjem sam onečastil svoje ime. kolikor za denarno odškodnino, ki bi ji zadostovala za vse življenje. Njeni pravni zastopniki so določili, da mora dobiti 25 milijonov francoskih frankov. Vprašanje je, kako so prišli do tako visokega zneska. Rasputin je bil sicer precej premožen sibirski mužik, toda njegovo premoženje, ki je znašalo največ 8000 zlatih rubljev, ni po atentatu prav nič trpelo. Atentatorji ni?o segli po Raspu-tinovem imetju. To je storila šele sovjetska vlada. Za to pa ne moreta odgovarjati knez Jusopov in veliki knez Dimitrij Pavlovič. Ce bi bilo sploh mogoče govoriti po veljavnih ruskih zakonih o oškodnini za umor, bi se dalo govoriti v najboljšem slučaju o povračilu škode, ki jo je utrpela Raspustinova hči s tem, da je njen oče prerano umrl in da se torej ni mogel pošteno preživljati na svojem posestvu v Sibiriji. Dohodki Raspustino-vega posestva bi znašali zadnjih 11 let po cenitvi ruskih pravnikov največ 20 do 30:000, nikakor pa ne toliko milijonov, kolikor jih zahteva Raspustinova hči. Za Raspustinovo hčerko se zavzema tudi Rasputinov tajnik Sima-novski, ki jo je doslej podpiral in informiral francoski tisk. v kolikor se je zanima! za to senzacijo. Vse njegovo delo v zadevi senzacionalnega procesa priča, da gre za oderuštvo. Simanov-ski in Rasputinova hči sta pa že zdaj pripravljena na povravnavo, samo da bi dobila primerno odškodnino. Simanovski je bil 15 let osebni tajnik in zaupnik misterijoznega sibirskega mužika in zato ni čuda, da hoče naslikati njegove stike s carskim dvorom v čim lepši luči. Toda zdaj je vloga obeh dovolj pojasnjena in zato Sima-novskemu nihče ne verjame. Znani ruski odvetnik dr. Kazarinov je pojasnil zadevo Rasputinove hčerke iz pravnega vidika takole: Rasputinova hči je najela dva pariška odvetnika, Garsona in Matiera, ki sta skušala utemeljiti njene zahteve. Toda oba odvetnika sta prezrla zelo važno okolnost, da znaša namreč po starih ruskih zakonih najdaljši rok za vložitev odškodninske tožbe 10 let. Ni dvoma, da je ta rok zamujen. Pa tudi če bi ne bil zamujen, bi bilo treba po ruskih zakonih točno ugoditi, koliko znaša škoda. Moralna škoda ne igra pri tem po ruskih zakonih take vloge, kakor po zakonih drugih drživ. Nastane vprašanje, je-li sploh mogoče govoriti v tem primeru o moralni škodi. Dvomim, da bi Raspustinova hčerka sploh mogla oceniti škodo, ki jo je utrpela radi smrti svojega očeta. Francosko sodišče utegne tožbo a limine odkloniti. Pa tudi, če bi tega ne storilo, bo moralo upoštevati zgodovinska dejstva zadnjega desetletja. Ruska revolucija je omajala temelje socijalnega življenja in milijoni ruskih državljanov so izgubii ne le možnost zaslužka, marveč tudi vse svoje imetje. Za to pa ne moreta odgovarjati knez Jusupov in veliki knez Dimitrij Pavlovič. Kriv je boljševiški režim in Rasputinova hčerka bi mogla zahtevati odškodnino samo od bolj.ševikov. Oba toženca sta v francoskem tisku že pojasnila svoje stališče glede tožbe. Knez Jusupov vztraja na tem, da je odstranil Rasputina iz vzvišenih nagibov, kar se tudi splošno priznava. Veliki knez Dimitrij Pavlovič, ki ni bil neposredno udeležen pri Rasputinovem umoru, sploh noče govoriti o tej zadevi. Oba pa odločno odklanjata zahtevo Rasputinove hčerke glede odškodnine. Oba sta tudi izjavila, da se pod nobenim pogojem ne uklonita kakršne-mukoli pritisku, zlasti ne, če gre za oderuštvo. Vse torej kaže, da bo Rasputinova hčerka s svoio tožbo propadla in da bo pariško sodišče zavrnilo tožbo, češ, da ni kompetentno. Sto let snobizma Nekatere lastnosti imajo ljudje že od pamti veka, druge so pa novejšega izvora. Med najnovejše lastnosti spada takozvani snobizem, ki je star zdaj sto let. Snobizem je angleškega izvora kakor dandizem ali hipokriza. Genijalni Thackerev ga je prvi temeljito proučil, popisal, analiziral in propagiral. Pred sto leti snobizma baje sploh še ni bilo. Zdaj je pa v največjem razmahu, kajti po vojni je našel pri vseh narodih rodovitna tla. Kaj je snobizem? Francoski slovar, ki je prvi sprejel difinicijo snobizma, pravi, da je to občudovanje vsega vulgarnega. To priča da Littre še ni raz* umel bistva snobizma, kajti snobizem, ki je objel vse panoge življenja, zlasti umetnost in literaturo, je po svojem bi* stvu nekaj povsem drugačnega. Snob kupuje moderne slike, dasi jih ne razume, uredi si ultramoderno stanovanje, dasi to nasprotuje njegovemu okusu. Navdušuje se za moderno glasbo, govori navdušeno s surrealizmu, v politiki je komunist ali socijalist dasi je po svojih osebnih lastnostih in v praksi največji buržuj.Snob nikoli ne vodi drugih, marveč ga vedno vodijo drugi. Posnema vse, kar vidi in sliši in rad čveka neumnosti. Kljub temu pa snobov ne smemo obsojati. Bolje je, da kupuje snob moderne slike in knjige in da hodi poslušat moderno glasbo, kakor da bi kupoval razne izdelke diletantizma in posečal samo slabe filme in operete. Stendhal je leta 1837 pisal, da so bogati prebivalci Ženeve zelo navdušeni za plemiške naslove, odlikovanja in druge priveske monarhizma. V Ne\vyorku so še zdaj bogati trgovci, ki se vozijo ob nedeljah n*a izprehod v kočijah, na katerih imajo plemiške grbe. V Parizu bi nob**t buržuj ne sedel v tako kočijo, ker se mu zdi preveč zastarela. Buržuji se hočejo ravnati v vsakem pogledu po modi. Od takrat se je snobizem bistveno izpremenil. Zdaj je dosegel vrhunec in v doglednem času se bo izživel tak«o, da bo mogoče govoriti o njem samo pri ljudeh, ki niso snobi. 12letni reformator Znano je, da se rodi včasi deca, ki kaže v zgodnji mladosti izredne sposobnosti in čudovito nadarjenost. Zlasti Amerika je rmela vedno mnogo take dece, mladih izumiteljev, drznih športnikov, pesnikov pa tudi dobičkarjev, pijancev in kadilcev, ki so se kljub zgodnji mladosti odlikovali po svojih sposobnostih ali slabih nagnjenjih. Zato se ameriška javnost ne čudi 12!etnemu dečku, ki nastopa v Dielstadtu kot verski reformator in pridigar. Deček je lahko ponosen, da je vrnil že mnogo mladih izgubljenih ovčic v naroč.ie cerkve. Prvotno je bil mali Delbert Chost-ner zelo hudoben in pokvarjen dečko tako, da so se ga vsi otroci bali. Kljub svoji mladosti je bil zelo podjeten in ker ded ni mogel zanj skrbeti, si je uigral pomagati sam. Mati mu je umrla, oče pa živi v Kaliforniji. Deček se ni zadovoljil samo s prodajanjem cunj, marveč se je pečal tudi s tatvinami in hazardnimi igrami. Bil je tako podjeten, da je kmalu otvoril svoj bančni konto in naložil v banki 200 dolarjev. Nekega dne se je pa nepričakovano spreobrnil in začel novo življenje z enako vnemo, kakor je kradel in hazardi-ral. Napel ie vse sile, da spreobrne tudi svoje pajdaše, ki so ga kot mladoletnega uzmoviča in hazardista navdušeno posnemali. Kot pridigar je nastopil v osmih cerkvah in posrečilo se mu je spreobrniti celo mnogo oJraslih. Njegove pridige so zelo originalne in odrasli pravijo, da so tudi vsebinsko zelo dobre. Delbert pozna dobro sveto pismo, ki ga citira na pamet. Deček je tako majhen, da se vidi s prižnice komaj njegova glava. Duhovščina misli, da je deček še premlad, da bi mogel nastopati kot duhovnik, vendar mu pa hočejo cerkvene oblasti dovoliti javne pridige. Delbert namerava študirati na visoki šoli in na cerkveni univerzi. Vse svoje prihranke je izgubil pri polomu dotične banke, toda to ni zlomilo njegove volje. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani n3ni nrOCOiifUD prodajam ure, zlatnino, sre-II li UI |J I t J 1111 V C brnino, briljante, stenske ure, budilke, (h šne sto eče ure) apaka srebro n stavke s 25% popustom Ivan Pakiž, Ljubljana. Star trg št. 20 Bordeauxke-steklenice 7 decilitrske, 7—8000 komadov, pripravne za ma-linov sok, 3—4000, večinoma češki izdelek, enkrat rabljeno, naprodaj po prav nizkih cenah, tudi manjše količine. 1390 ADOLF HOCHSTADTER, Zagreb, Skalinska u. 4. Lovske puške flobert puške, browofri>2e, pištole za strašenje psov, samokrese, to-piče. zaloza lovskih hi ribiškab potrebščin ter umetailm ogt-m F. K. Kaiser, puškar, LJubljana. Selenburgova ulica 6. Objava. Cenjeni javnosti vljudno sporočam, da je moja, nad 40 let obstoječa tvrdka, protokolirana pod imenom Kune Avgust, trgovina z mešanim blagom prenehala poslovati z 31. decembrom 1927 ter da več ta ne obstoja. 1396 Črnomelj. 30. julija 1928. □□□□□□□□□□□□□□nnaanr ne ordinira do 2. septembra SS33mmmmmumrn■■■■■■■■ Pianino skoro nov, in LUKSUS AVTO -•Citroen«, prodam. — Kdo. povt aprava »SI. Naroda«. Na dobro hrano sprejmem dve gospodični. Naslov v upravi lista. 1399 Za razredne izpite pripravlja prof. Arnejc, Erjavčeva ulica 4. 1394 Prazno, čisto sobo, v sredini mesta s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, išče gospod do IS. avgusta. Pismene ponudbe pod »Bled« na upravo »Slov. Naroda«/1391. Stanovanje l sob m pritikbn iščem za takoj, ^isment ponudbe na upravo »Slov 1375 Naroda« pod »Tako 1376«. Mafcuiaturni papir kg a Din 4'- 9rodaia «j^ra** -.$*ov Naroda.' ■« s * % • - vseh vrst, črtne in avto-tip1je, izdeluje po pred* ložen1h risbah. pero piši h in slikah ZA NAVADEN tisk ali za finejso izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkraj. Sem času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA I O. Z. SV P.tra mu t* Urejuje; Josip £u paučić. — Z* cNaiodno cinkarno*; Fran Jezcr&ck. Zrn upiavo io laseratni dej lista. Oton Chnstot. — Vsi « Ljubljani. 74 3329 93