l»!Pi ujm* p m mm w							
„Slov. Gospodarju".
rTiM-ramrT-rf.'a < *«urTTmnm firjrn^»* ^T* * r».;;	nm a T»TmrrTiaTmixaJiixaJüamDaa^^
Ck, P, Sušntk;
Božična pravljica.
Od večerjati so, Janez se je ravno muzal od mize v .»tračen kot, da bo laže dremal med rožnim vencem. Mala t!ončka je užigala svečke pri jaslicah, oče pa so snemali «volek In se odmikali, da pobrišejo mati mizo. Potem «o molili.
Ko so oče začeli ravno svoj enakomerni: »ki si ga (Devica veselo rodila«, tedaj je drobno pocinkalo na vrata, lic ti so hoteli vstati, pa so se že odprla.
O, pa ni vstopil deček v lepi beli rdečkasti halji in 4 K-íncem krog glavice: čisto preprost deček v tanki ob-Ifekci in ves prezebel je bil, le ohrazček je bil tako ljubek.
Oče so malo pogledal; m se začudili, potem pa hiteli 4rlje; Janez v svojem kotu je bil že tih, Tončka se je rado fedno ozirala, mati pa so prišli k dečku in mu nekaj šefe tali ter ga peljali k peči.
Samo smehljal se je, da je postalo anali Tončki prisrčno toplo.
Oče so bili -že pri koncu, sunili so Janeza ter se ponižali.
»Kdo pa je?«
«Kdo pa si?« sta hitela oče in mati.
Deček se je samo smehljal in grel premrle ročk*.
»Jaz g« ne poznam«, je rekla mati.
»Bogve, odkod se je pritepel.«
»Tak povej no, čigav da sil«
Deček se je neskončno milo smehljal.
»Pusti gal«
Oče so vzeli časopis, da preštudirajo politiko, mati jo pomivali, Janez si je natlačil čedro ter vzel Mohorjev %ledar, da prešteje nedelje.
Drobna Tončka se je boječe sukala okoli dečka, na-fltodnje pa se je le okorajžila in mu tiho govorila: »Ali te zebe?«
»Glej nfcše jaslicel Ali jih ti rtimaš?« Naslonila s® je k njemu in mu pravila svoje mlado <*iece. Tiho sta čepela pri peči in-sklanjala svoji glavici «írugo k drugI
Tedaj je prikrevsela stara Jera, pražnje oblečena in í Mgnšeno tresko v roki.
»Dober večer vsm Itog daj!«
»Dober večer! Ali že tako zgodaj k polnočni?*
Jera se je otepala in si hukala v ¡nate.
»Koga pa imate tu?«
»Kaj noče povedoti.«
»Mati«, je skočila Tončka, »meni je povedal Božiček
fle.«
»Kaj?« Je zategnila Jera, ki so ji pravili,, da je tretji ítaxski kaplan.
»Kaj?« je Se enkrat hoteta. Tončki je zatemnela vsa radost »Z Bogom si ne delaj norcev, ti pritepenecf« Tako je povedala stroga Jera in zapretila dečku. — Cončki je bilo težko, deček pa se je ljubeznivo smehljal. »Saj je«, je trmala Tončka. Jera se je vsedla za mizo. »Mica, ali že vež, da je BisterrJk tožil ono-le?« »Jej-jej!«
»Najprej 36 ji je z ženinom pokavralo, zdaj bo pa še ftu plačala.«
M i ca je brisala skledo in obraz jI je žarel. »Frev.isoko je letela.«: »Ja—ja«, je zapela Jera.
»Mati«, je spet prišla Tončka. »Pri gospodu je tudi bil.«
»Kdo?« se je obrnila Mica »Om—m«, je z bradk.0 pokazala dečka. »Pri gospodu,« se je prekinila Jera. »Kuharca so mu čaja dali«, je vedela Tončka, »In t*j-<& no Lešah je bil.«
»O, seveda^ tam tisto knapovje!« je zaničevala Jera »Pa Rcžmenova Lojza se je nocoj jokala in pri nji je H»S in ji so'?e brisal.«
Jer» st je zakrohotala, še Janez je posluhnü »Ta Rožmanova,, ima se jokati zakaj.« »Vsaj ne bo več nosila glave tako pokonci.« »Ji bom dala že še pod nos.« »Prav ji je!«
»Kdo pa je ta fantič?« se je spomnil oče In-odložil politiko.
Vsi so se ugledali v dečka; deček pa je stopil po sobi 8n z neskončno milcbo gledal v Tončko. In Se so strmeli vsi v dečka, ki je nosil zarjo na čela in solnca v očkih; riso vedeli, kdaj je zaprl vrata in ko so se vzdramili, ga ai bilo več.
»No —«, je začel oče. »No —«, je mislila Jera
Janez je vstal, mati je sklepala roki, Tončki pa so prišle solze. —--
t Janu3 Gole«:
\
Svetonočni pogovori in njih
posledica.
Pi stričevih.
Za boSčne praznike L 1918 je zbolel naš g. dekan. Naprosil je mene, da bi opravil mesto njega na božični praznik pozno sv. opravilo.
Na dan pred Božičem proti večeru sem stopal mimo stričevih. Teta me je zagledala skozi okno, me povabila v hišo ter prosila, naj ostanem pri njih na sv. noč, ker imam čas in jim bom kratil večer s pripovedovanjem vojnih doživljajev. Ubogal sem ter ostal.
Po kratkem prigrizku je prinesla teta stare, iz lesa izrezljane jaslice in jih ometala, ker so bile močno zaprašene. Stric je privlekel iz lope v sobo smrečja, nabijal sve Že vejice po stenah kota, kamor je pritrdila teta osnažene jaslice. Za zelenjem in jaslicami so prišli na vrsto papirnati vene!, cvetlice, jabolka in orehi. Da bi viseli vsi ti okraski na smrekovih vejicah na obe strani enako, je sedel stric na peč in pove! evsl od tamkaj teti:
»Mica, ta venec sem bolj, ono rožo tja bolj, jabolko spusti bolj na dolgo, oreh je preveč na desno.«
Čez dobro uro so bile jaslice okrašene s kmetskim kinčem, stric je pljunil zadovoljno s peči po tleh, si prižgal čuka in opomnil teto, naj pripravi na mizo kruha in pijače, ker bodo prišli vsak čas sosedje na običajni svetonočni razgovor.
Krog 7. ure zvečer se je začela polniti izba. Prihajali so sosedi, stari in mlajši, ki so se vrnili pred kratkem iz vojne. Akoravno so že hodili leta in leta k stričevim na sv. večer, so hvalili in občudovali tudi letos jaslice, ki so tako lepe in okrašene bogato, kakor pri nobenem drugem gruniarju v fari.
Po pohvali jaslic je zakrožila med zbranimi kupica, sosedje so sedli za mizo, začeli kaditi in politizirati. Ko so uua enkrat opravljena politična razpravljanja, so se lotili možakarji doživljajev s strahovi.
Pomenki o strahovih.
Ko je udarite stricu izza mize na peč v uho beseda: strah, sc je spustil s peči, vtaknil v žep čuka in sedel za mizo. Strica ni zanimala prav nič takratna prevratna politika, nafliuose so mu ~-.e povesti o srečanju s strahovi. Te strašilne kvante, katere je čul iz drugih ust, je pretvarjal po svoje in kramal z njimi pri sosedih ter sorodnikih ob priliki furežev.
Razgovor o strahovih je otvoril tudi to noč stric s par dogodbicami iz lastnega življenja, ki so bile poslušalcem očividno že davno znane. Stari sosed Martiak je bil mnenja naj bi povedal kako o strahovih jaz, ki sem duhovnega stanu in sem bil dolgo na vojski. Izgovaral sem se, da mi ne pade nič na um kaj posebnega, ampak mi je znana iz lastnega doživljaja pred vojno samo ena Moral sem z njo na dan in začel:
Kaplan sem še bil na Remšniku. Z župnikom sva večerjala v zimskem času v kuhinji. Po mojem povratku iz Maribora sva sedela sneženega zimskega večera v kuhi-n i, krog naju dva psa, v zapečku: kuharica,, hlapec in dekla. Naenkrat je počilo nekaj, kakor bi kdo ustrelil, luč je ugasnila pse sta zalajala ter se spustila proti vratom. Nas vse je preletel strah, užgali smo luč, ki je zopet gorela . . . Nikdo ni znal za vzrok, kaj je počilo in zalkaj je ugasnila luč
Drugo jutro po tem dogodku je močno razbijalo po vežinih vrateh. Razbijanje je vzbudilo mene in župnika Obfi sva bila prepričana, da kliče mežnar na spoved in mu Se bodo odprle ženska Udrihanje po vratih je nehalo, žensk« niso šle jdpirat, ker niso slišale prav nič, akorav-on so že luščile v kuhinji koruzo, iz stolpa se je oglasil mrtvaški zvonček. V zakris' iji je povedal nama z župnikom mežnar, da je umrl ob pol šesti uri zjutraj naš dobri sosed — stari Harlak.
Vsi so pritrjevali povesti mojega doživljaja, le Jakopičev Antonič, ki je bil dolgo časa na fronti, je pljunil zaničljivo po tleh s pripombo:
»Kaj boš lagat, jaz sem videl in izkusil v vojski sto-tavžentkrat več strašnega nego vi vsi skupaj, a s strahovi se nisem .srečal, ker jih ni!«
Teta je karala Antoniča, naj ne bo tako neveren, naj si zopet opomore za vero v verne duše, katero je zapravil v vojski.
Antonič se je še naprej zaklinjal, da je strah na sredi votel, krog in krog ga pa nič ni in me pozval, naj povem še kako strašno iz vojske, če jo vem.
Izrvan od bivšega korporab sem povedal še tole:
Ko so me precenili, da sem invalid, ki ni za fronto, sem služboval par mesecev v Gradcu. Iz Gradca sem se vozil okrog po mest h Štajerske, kjer sc bili nastanjeni vojaki in sem tem maševml, pridigoval in jih spovedoval. Prišel sem tudi v Gratwein blizu Gradca. Tamke je opravljal tedaj župnijo nad 70 let stari cistercijenski pater Henrik. Mož je bil visoko naebražen. v mlajših letih vzgoji.elj umor enega tvstri-skega prestolonaslednika Ferd.nanda, a na starost si je želel miru in se dal nastaviti za župnega upravitelja v Gratweinu.
Ko sva sedela s tem starim gospodom zimskega večera po večerji za mizo ter pušila, me je vprašal:
»Vi, ali verjamete v šp ritizmus (klicanje duhov)?« Odgovoril sem, da sem slišal ter čital o tem, sam p« nisem nikdar poskusil, torej tudi nimam prav nobene vere v te coprnije.
Gospod me je pogledal po strani med prezirljivim posmehom, stisnil svinčnik v roko in nekaj čorgal križ-kraž po papirju. Naenkrat mu je padel z roke svinčnik, porinil je papir pred mene in rekel: ,
»Čitajte!«	'S .
Začudeno sem gledal, ko sem bral: »Henrik, poženi duhovna iz farovža, ker je prikrit špijon!«
Starček se mi je spet posmehnil, me potrepol po rami in mi razlagal celo zadevo, češ, jaz sem sedaj, ko mi je drčala roka po papirju, spiritiziral. Danes ni moj dan, me ne ubogajo duhovi, radi tega mi je tudi narekoval v roko in prste nek zli duh zgorajne besede.
Spoštovani mož je nadaljeval pouk o klicanju duhov in mi zaupal tole:
xKo sem prišel pred leti v Grahvein, je spiritiziralo. tukaj vse. Ljudje so se ukvarjali s spiritizmom po cele dneve ter noči. Vsak je skušal zvedeti potom spiritizma. kaj misli o njem na skrivnem njegov sosed, sorodnik !re prijatelj. Gratva nčarti so živeli tedaj med seboj v najhujših sporih ter sovreštvih, ki so se razvila iz tega p roki e-tega spiritiziranja. Moral sem nastopiti z vso silo na priž« niči in v spovednici, da sem prepričal ljudi o kvarljivostž in goljufiji spiritizma, ki je poguba za človeško družbo. Jaz tedaj še nisem verjel v klicanje duhov. Neko nedeljo po pridigi mi je prinesel priprost kmet malo mizico ca treh nogah in me prosil:
»Gospod župnik, shranite Vi ln skrijte nekam tega tronožnega vraga ki mi je priskakljal nocoj na postelj pod odejo. Moja stara tišči cele večere prste na mizico in jo iizprašuje: Kje sem bil, kod sem hodil, s kom sem govoril?«
Vzel sem mizico in kmet je odšel. Začel sem se zanimati za to napravo in sem držal tudi jez prste na mizico. Gotovo sem se ukvarjal s polaganjem prstov v raznih legah na leseno ploščo dobrih 14 dni. šele potem času se je začela gibati ter premikati mizica in jaz sem 6e izvežbal do danes tolikanj v spiritiziranju, da lahko celo.1 pismenim potom izprašujem duhove razne tajnosti. Pokazal vam bi danes še marsikatero skrivnost, a ne morem, KSr ni moi dan. Poklical bom mojo kuharico, ta j« ena najbolj izurjenih spiritistkinj.
Prišla je v sobo gotovo močno nad 70 let stara ba-bura in sedla za dolgo ter široko hrastovo mizo, za katero sva sedela midva
Ženska je zasadila svoj čarovniški pogled v mene i« me vprašala:
»Na kaj želite, da Vam odgovorim?« Stavil sem ji razna vprašanja iz lastne preteklosti. Pri vsakem vprašanju sem dobil resničen, na papir napisan odgovor. Bable me ni videlo do tedaj in tudi jaz nje ne. Gledal sem začudeno v ta meni nerazumljivi žensko-ba-bilonski stolp in g. pater je menil:
»Sedaj verjamete v klicanje duhov?«
Sem skomiznil z ramami in zmajal z glavo. Moja neverjetnost je dražila starega radi tega j« <>dločil kratko:
»Vprašajte, ako nas pride lahko obiskat nocoj kateri h enega sveta?«
Na to vprašanje sem čital odgovor: »Pride ob 10. uri Franjo Pratter, umrl dne 12. februarja 1865.«
Ko sem čital te besede, mi je postalo tesno pri srcu, gospod je opazil mojo z vso silo zadrževano plahost, zasukal pogovor na vsakdanje reči in me silil h kaenju, Otresel sem se že precej neprijetnih utisov špiritizuanja* pa je pogledal pater na uro in rekel: »Aha sedaj je ravno deset!«
O križ božji, kako je nato nekaj streslo mizo, zaropotalo in težka hrastova miza se je pomikala proti meni med ropotom vedno bliže in bliže . . . Vem, da so mi za- ' štrleli po koncu vsi lasje, zavpil sem v nepopisnem strahu, zbral vse še preostale moči, se pognal preko mize proti vratom, skozi duri v mojo sobo kar naravnost pod odejo. Spul nisem celo noč. G. upravitelj me je še vprašal drugo jutro pri odhodu:
»A, sedaj najbrž verjamete ne samo v duhove, ampak tudi v strahove.«
Pokimal sem, podal mu roko, v Gratwein me ni bilo nikoli več!
Tako se je glasil moj drugi doživljaj z duhovi in stra» hovL
Antonič je zopet pljunil in te obregnil: »Kaj vraga boš lagal, ko si si zmislil zgodbo, ali ja pa kje čital!«
Trdoverno teto je postalo pri moji povesti tako strah, da je šla v štiblc molit za verno duše.
K besedi se je glasil stric in nam povedal storjo a Rozinem kolovratu.
Kolovrat.
Vsi ste poznali, je začel stric, našo staro Robo. Služila je pri naši hiši blizu 45 let ter umrla lansko leto» Pridna je bHa in skrbna rajna koza Imela je napako, da
ft predla ob nedeljah in praznikih. Bo3 se Tičala Roea,
tem ji pravil večkrat, ker ne spoštuješ praznika, a vsi opo mini so bili zaman! Roza je smatrala prejo za lahko delo in ga opravljala tudi ob Gospodovih dneh.
Lani je umrlo bable, njen kolovrat smo spravili gor na podstrešje r kot med žitne škrinje. Kmalu po Rozini smrti me j« opozorila moja stara, ki ima bolj tanko spanje, da v noči cvili in klopoče večkrat tako med 11. in 12. uro po podstrešju, kakor bi gonile nevidne moči ne-namazan kolovrat.
Niti verjel nisem skraja tem Micinim kvantam, a me Je vzbudila v noči, slišal sem sam večkrat cvil in ropgt kolovrata . , .
Možje, sanjalo se mi je — ne, videl sem celo v noči pred seboj Rozo, ko je stopila pred mejo postelj in ml pokazala desno roko, na kateri sta bila obžgana palec in kazalec. Rozina prikazen mi je rekla:
»Tona, tolikokrat si me svaril, naj ne predem ob nedeljah in praznikih, a te nisem ubogala. Žugal si mi, da' se bom še vicala radi nespoštovanja Gospodovega dne; flej moja dva prsta, s katerima sem vlekla predivo s ko-5elje — oba sta obžgana!« Po tem razodetju je zginila prikazen ...
»Lagal je Golečev kaplan«, se je oglasil Antonič, »ko nas je farbal s strahovi na Remšniku in s strašilom v Gratvreinu, a trikrat bolj babjeverno si se izmislil ti, Tona!«
Stric je vstrajal pri resničnosti svoje povesti, Anto-nlC nas je zmerjal vse s starimi babami, končal je prepir stari Martjak s predlogom:
»Teta Mica ti je že povedala, da si zgubil vero v verne duše na vojski. Če si res tak Tomaž in junak, pa pojdi nocoj po II. uri na podstrešje in poženi z nogo Rozin kolovrat tako, da bomo slišali njegovo vrtenje tudi mi sem dol v sobo. Ako se upaš, bom dal po pozni maši na Štefanovo za pet litrov kuhanega.«
Martjak je razsodil pametno, tega mnenja smo bih , m. Antonič je še pljunil zaničljivo in nas zagotovil med zastavo lastne duše, da bo sukal ta strašilni kolovrat celo j uro, da bo res tudi zaslužil pet litrov kuhanega.
Razmotrivanja o strahovih in drugem svetu eo bila i s to stavo končana. Možakarji so prijeli za karte ter začeli duraka.
Teta je še vedno molila glasno v štiblcu za verne du-Se; mi smo durakalL
Ob 11. uri je spomnil Martjak Antoniča na podstrešje, kolovrat in 5 litrov kuhanega. Moram že povedati, da Je pobledel naš junak pri tem opominu. Kmalu je zbral prisotnost duha, se odkašljal v zadregi, vstal in dregnil strica, češ:
»Daj mi kič, da bom našel kolovrat« Stric mu je prižgal kuhinjsko leščerbo; Antonič se je armotai pri durih v vežo, čuli smo prve korake po stopnicah na podstrešje . . . Možje »o odložili karte, obrazi so bo jim zresnili, pridržali so sapo, uprli poglede proti du-rim, nastala je v izbi grobna tišina . . .
Antonič je bil že na dJah. Nekaj je še ropotaje raz-meta) in slišali smo: »Aha, tu-le sil«
Nekaj je zacviknito, se zavrtelo . . . Vsi smo slišali, <fa »e suče med cvilenjem stari — Rozin kolovrat . . .
Pogledali smo molče Martjaka, ki je že segal v lep, kakor bi hotei odšteti kar nocoj denar «a 5 litrov kuhanega.	, Po podstrešju se je razlegal lahen ropot kolovrata. Antonič je še zaklical z dil:
»Ste čuli«, odstavil nogo s kolovrata, slišali «mo ie samo počasni — cvik — cvik — a tudi ta je potihnil, —
kolovrat se je ustavil--
Za par trenutkov popotna tišina — —
Nato pa — črep — pok--
Spogledali smo se in vedeli: Antoniču je padla t rok leščerba in se razbila — —
Slišati je bilo še par korakov — glasen tresk — — burni — in Antoničev presunljivi: »Jezus, Marija!«
Kot bi pognal bombo med dede, vstali so na mah prebledelih obrazov — — —
Stric je hušnil prvi v štiblc k moleči teti; drugi pa prt vratih ven na prosto. V izbo je odmevalo hitro škripanje snega; možje so jo kurili vsak proti svo emu domu.
Ostal sem sam kot pribit v izbi. S podstrešja je sto j pal naglih korakov med kletvicami Antonič in jo ubral j skozi le odprta vežna vrata.
Stric in teta sta oba molila na glas s tresočimi glasovi. Zmuznil sem se še jaz v sosedno sobo in se zmotal j v postelj. Spol nisem, ker so mi odganjala spanec ugibanja o Antoničevem: Jezus, Marija in Rozinem kolovratu.
Ko se je zdanilo, sem vstal. Stric in teta sta še spala, izmučena po prestanem strahu. Podal sem se z vžigalicami na dSe. Vse stopnice so bile okrvavljene, 9led krvi je vodila v kot do velike, težke javrove skrinje. Skrinja je bila tudi oštrafotana s krvjo, v kotu za skrinjo je počival ' mirno stari — Rozin kolovrat.
S težavo sem dvignil težki pokrov in pogledal po vrhu skrinje, ki je bila polna pšenice. Prav zgoraj na pšenici
so bili v šteti krvi konci treh Antoničevih prstov---
Zadeva s strašilnim kolovratom mi je postala jasna na mah.
Pri stričevih so se držali one stare vere, da se mora o odpreti na »veto noč žitne skrinje, ker jih blagoslavlja ravno to noč nevidna — nebeška moč. Teta je naročila, da je hlapec odprl težke žitne skrinje in podprl pokrove z deščicami tako, da je bila skrinja odprta za nočni blagoslov na pol Antoniču je zdrknila iz rok leščerba, v temi je tipal okrog, zadel z desnico ob ono deščico, ki je držala pokrov najtežje skrinje, pozabil je izmakniti pravočasno prste in ostali so v skrinji okrvavljeni ter ločeni aa vedno od Sive roke . . .
Po tej ugotovitvi sem Sel maSerat (n »e vrnil k stričevim enkrat popoldne.
Stric in teta sta še bila vsa bleda od straha Pravila
sta mi, da govori že vse po fari, da so raznesli strahovi nevernega Antoniča na drobno kot solnčni prah. Krik: Jezus, Marija» je bul njegov zadnji glas na zemlji.
Razložil sem celo strašilo obema, a ga ni verjel nobeden!
Enkrat na spomlad leta 1919 sem videl Jakopičevega Antoniča, ko je pasel krave na travniku in porinil hitro desnico v žep, ko je zagledal mene. Grdo je gledal, ker sem se mu smejal in ga vprašal, če verjame, v strahove. Pljunil je, ker je čikal in mi dal ta-le odgovor:
»Vi veste, kako je bilo. Ljudje naj govorijo o prekletem kolovratu, kar hočejo. Jaz od zadnje svete noči tudi pravim: Nekaj je in iz mrtvih se ne sme briti norcev.«
Na vprašanje o stavi za 5 litrov kuhanega mi ni odgovoril, ampak mi pomolil pod nos desnico, na kateri manjkajo zgornji deli treh prstov od palca naprej.
Stric in teta pripovedujeta še danes grozno storijo o Rozinem kolovratu, ki je odgriznil na sveto noč 1. 1918 nevernemu Antoniču tri prste na desnici. Po stričevem in tetinem zatrdilu kolovrat ne cvili in se ne vrti več v noči med 11. in 12. uro. Stricu se tudi ne sanja več o Rozinih obžganih prstih, njena duša je našla mir, ker ss še danes pokori za njo na tem svetu neverni korporal — Jakopičev Antonič, ki bo nesel na drugi svet na sv. noč odtrgane in prikrajšane prste! — — —
Matko Krevh.
Dobri ljudje.
Ljudje so se v nedeljo po večernicah naglo razšli, zakaj bilo je mrzlo v cerkvi in bila je sveta bilja.
V zadnji klopi poleg misijonskega križa je še kot zadnja klečala sključena ter zavita v velik črn robec vdova Pavlinka. Zdaj pa zdaj je privzdignila glavo ler si obrisala solze, kajti spominjala se je rajnega moža, ki je še pred letom dni živeL Kdo bi si mislil, da je bil lanski Božič njegov zadnjil Tako naglo ga je vzela smrt, da se niti ona niti otroci niso takoj zavedli pre-bridke resnice: moža, očeta ni več. — Letos pa je sama s svojimi nedoraslimi olroci. O, bilo je hudo v preteklem letu, tako hudo, da si je često zaželela smrti; edino pogled na otroke jo je bodrL in krepil v težkem vdovskem življenju.
Ko so ljudje ob nedeljah že davno zapustili cerkev, molila je še Pavlinka ter prosila Boga, da ji pomaga pri vzgoji otrok in pri težavnem gospodarstvu. In Bog ni preslišal njenih prošenj, ker je videl njeno bridkost, njeno vernost in njeno veliko ljubezen do otrok.
Mrak se je že delal v cerkvi, ko se je dvignila Pavlinka k odhodu. Prej pa je še hotela pogledati v stransko kapelico, kjer so pripravljali lepe jaslice z mogočnim, bogato okrašenim drevesom. V kapelici sprva ni zapazila nikogar; ko pa se je nekoliko ozrla po okolici jaslic, je opazila v klopi bledega dečka, ki je strmel ▼ napol dovršene jaslice.
Kaj neki dela ta deček ob te} uri v cerkvi, j» pomislila ter se mu približala.
»Ali ti tudi pomagaš postavljati jaslice?« ga je nagovorila. Deček jo je pogledal z velikimi očmi ter odvrnil komaj slišno: »Rad bi, pa mi ne pustijo.«
»Zakaj potem zmrzuješ tukaj? Domov pojdi!«
In zopet jo je pogledal z velikimi očmi; tokrat s« bile zalite s solzami.
»Nimam doma.«
»Nimaš doma? Ali je mogoče?«
»Nimam ga, ker so me nagnali.«
»Kdo te je nagnai?«
»Parkličevi.«
Parkličevi? Neverjetnol Radovedna sem nkaj. Toda ne spodobi se govoriti na tem svetem kraju. Pojdi a menoj!« — Deček ji je pogledal v oči. In zdelo se mu je, da je tako dobre oči nekoč ie videl Sledil ji je brez obotavljanja. Prišla sta v zimski polmrak. Pavlinka se je tesneje zavila v črni robec, deček pa je pritisnil culo »a obraz, kakor bi se holel v njej ogreti.
»Ali te zebe«, ga je vprašala Pavlinka.
»Slabo sem oblečen in čevlje imam razstrgane.«
»Bržčas si ušel Parkličevim, ker si tako borno oblečen.«
»O ne, nagnali so me. Mojo boljšo obleko so skrili, da bi je ne vzel seboj, čakal sem v hlevu, da si premislijo, pa se niso. Odšel sem. Kam naj grem v nedeljo? Že od desete maše sem se mudil v cerkvi.«
»Imena mi še nisi povedal, kako se pišeš.«
»Fortunat Kos. Kličejo me pa za Forteja.«
»Zakaj ne greš k sorodnikom?«
»K sorodnikom? O ti so daleč tam gori, kjer so planine in smrekovi gozdovi. Dva dni bi potreboval peš k njim, za vlak nimam denarja, ker mi ga Parkličevi niso dali. Gospodinja je rekla, da bo z zasluženim denarjem poplačana komaj škoda, ki sem jo napravil.«
»Kakšna škoda?«
»Po nesreči sem zlomil vile in stri pri hlevskem oknu šipo.«
»Če v resnici nisi napravil večje škode, so te grdo prikrajšali.«
»Jaz nili nočem tistega denarja; bom si že drugega prislužil.«
»Ali rad delaš?«
»Rad delam, če le ni drlo pretežko. Lenuh jaa nočem biti. Tudi v šolo bi rad šel. Parkličevi so me redko-kedaj pustili v šolo. -zato sem skrivaj čital knjige. Če so me zaleali, so mi odvaeli knjige ler »e natepli.«
! »Ubogi Fortej!« Povlinki se je deček zasmiliL Ze je »orel v njenem srcu za Forteja ugoden sklep.
Korakala sta mimo velike, z rdečo opeko pokrite ! hiše. Fortej se je skril ea Pavlinko, ki se je začudila j njegovemu strahu.
»Čemu se skrivaš?«
»Parkličeva hiša je in bojim se, da bi me opazili«
»Ničesar ti ne morejo, ker so te nagnali.«
»O, vi ne poznate gospodinje. Huda je ko čarovnica in preklinja, da je strah. Kadar jo je pograbila jeza, sem bil navadno tepen, kregan pa zmiraj.«
»Parklička da je taka, tega nisem vedela, ko pa * j drži v cerkvi tako sveto in pobožno.«
»Od jeze, ker sem ubogal gospodarja, ne pa nje, | mi ni hotela dati koruznih žgancev za zajterk; psu jih je dala.«
»Če je vse res, kar si mi pripovedoval, potem si bil revež.«
»Hvala Rogu, da so me nagnali! Drugod mi bo bolje.«
»Kje drugod?«
»Pri vas. Vi ste tako dobri in prijazni, «aj me ne boste nagnali?«
»Imam sama otroke. Kaj bom s teboj?« Pa se je koj pokesala svojih besed, ko je pogledala dečku v oči, ki so se zalile s solzami. »Eh, kar z menoj pojdi! Bomo le videli kako in kaj.« Nehote ga je pobožala po bledem
obrazu.--Tako sta korakala pogovarjajoč se, skozi
zimsko pokrajino tja gori do Pavlinovega doma. Fortej je na tihem ugibal, kakšen bi utegnil biti ta dom. PaT-linkina zunanjost je bila priprosta, toda nikakor ne ubožna.
»Sam Bog ve, kaj je s to dobro ženkico«, mislil si je Fortej, ker je pač nezavedno slutil, da je korakal poleg matere, ki je bila v svoji ljubezni ravno tako velik» ko njegova.
Že se je ovijal mrak gozdov in osojnih travnikov, ko sta korakala proti Pavlinovemu domu. Fortej je gledal radovedno na vse strani, ker mu je bilo vse tuje; le na gričku, zarašenem z visokimi topoli, je zapazil imovilo hišo z obširnim gospodarskim poslopjem. Kakor da mu je sapa zastala, je vprašal Pavlinko: »Ali je tam vaš dom?«
»Naša koča je«, dejala je smehljaje Pavlinka.
»O, to ni koča! To je grajščina«, vzkliknil je Fortej.
»Naš dom je in bo tudi tvoj, če boš priden.« Prijel je Pavlinko za roko s tako silo, da je osupnila.
»Tam je vaš dom? — In vi ste lako prijazni z menoj ubogim dečkom? Ne, jaz grem rajši drugam.« Ih bi bil nemara šel, če bi ga ne bila pridržala Pavlinka.
»Revček«, mu je rekla mehko, kam hočeš nocoj? Z menoj pojdeš, da'ne zmrzneš v tej zimi. Drugod te morda ne bi sprejeli, ker si tako slabo oblečen, domov pa imaš predaleč. Ali imaš še starše?«
Fortej je odkimal.
»Ali sta ti oba umrla?«
»Mama so mi umrli pred tremi leti —
»In oče?« Fortej se je ozrl v stran ter trd« odgovori*
»še živijo, a jaz jih ie maram.«
»Zakaj ne?«
»Ker so pozabili na mojo mamo ter se vdrugtó oženili.«
»Kaj je to hudega, saj imaš sedaj mačeho.« Pat-linka je hotela dečka nekoliko podražiti, a on ji je odgovoril odločno:
»Seveda jo imam, pa kakšno! Sram ms je take mačehe.«
»Ali si zaradi mačehe odšel od doma?«
»Lahko bi bil ostal pri stricu, ki me ima rad. Ker pa bi se rad kaj naučil, sem rajši šel po svet«. Za službo pri Parkliču je zvedel stric v časniku. Čeravno mi je bilo pri Parkličevih hudo, me je bilo vendar prevefc sram očetove ženilve, da bi šel domov; saj je tudi strie hud na očeta.«
»Mamo si gotovo rad imel.« Fortej se je ozrl t Pavlinko. Njegov pogled je povedal dovolj jasno, kake otroško udano je ljubil Fortej svojo mamo. In to je potrdilo Pavlinko še bolj v sklepu, da obdrži zapuščenega dečka.
Približala sta se domu. V družinski hiši je bih» temno, ker se je vsa družina zbrala v kuhinji ob toplem ognjišču, pričakujoč matere. Ko sta stopila v kuhinjo, ju je sprejelo najprej vprašanje otrok, zakaj se je mama tako dolgo zamudila; ko pa so zagledali Forteja, so za nekaj hipov obmolknili v radovednosti, kde je ta bledi deček in kaj hoče pri njih.
»Vsedi se Fortej«, ukazala mu je Pavlinka. Vi drogi pa ga ne glejte, kakor bi še nikoli ne videli tujega človeka!« — In v resnici ga je za silo poznal le Albin-ček, ki ga je videl tupatam v šoli; drugi so ga ogledo-r vali radovedno. Pavle, najstarejši, je gledal Forteja po strani, kakor se spodobi za najstarejšega pri hiši. Živo se je zanimala zanj Polonica, ki je bila dobrega srca te» se ji je vsak revtž smilil. Albinček se je začel koj pogovarjati s Fortejem, le Milica ga je opazovala s svojimi temnimi očmi od daleč. Fortej se je njenega pogleda skoro ustrašil, vendar se je potolažil s pregovorom; kdor hudo gleda, dobro misli. Pavlinka mu je postregla s pogačo rekoč: »Na pogače za južino! Na večerjo počakaj! Z Albinčkom se lahko pogovarjata, vi trije pa pojdite v sobo. Rada bi z vami nekaj govorila.« In odšli so vsi štirje na posvetovanje, od katerega je bil» odvisna usoda Fortejeva.
»Otroci«, izpregovorila je Pavlinka, ko so bili sami v sobi, »tega dečka sem našla v cerkvi vsega premra-ženega. Zasmilil se mi je, zato sem mu rekla, naj gre a menoj. Parkličevi, pri katerih je služil, so ga nagnali brez denarja, brea tople obleke, brez celega obuvala — danes, v tej zimi, ko je sveta bilja in bo uecoj svetí večer.«	,
r
m
»Grdobe neusmiljene!« vskliknlfa je Polonlca ogorčeno. »Bog jim odpusti greh, ne sodimo! — Veste kaj i&trofi?« Njen glas je postal žalosten. »Ob lanskem Bo-žču so še živeli naš ata. Letos smo sami. Gotovo jih bo veselilo v nebesih, če se za obletnico zadnjega skupnega Božiča usmilimo revnega dečka ter ga vzamemo za •svojega. Prepričana sem, da je Fortej priden, samo nekoliko zanemarjen dečko. Kaj porečete k mojemu predlogu?«
Pavlek je pokimal resno, kakor se spodobi za bodočega gospodarja.
»Pa naj ostane, če bo priden!«
»Grdo in neodpuslljivo bi bilo od nas, če bi ga nagnali kakor tisti prevzetni Parkličevi«, dokazovala je Poloriica.
»In ti, Milica«, vprašala je Pavlinka hčerko. Mi-iica se ji je približala, poljubila jo na lice ter rekla ko-aaaj slišno:
»Zaradi spomina na očeta — ga vzamemo za svojega.« Ganjena do solz je povzela Pavlinka:
»Storili bomo dobro delo in božje Dete nas bo blagoslovilo. Sedaj pa pojdimo povedat Forteju, da je maš.« — Albinček in Fortej sta med tem poslala ne le dobra znanca, temveč celo prijatelja. Povedala sta si sazne skrivnosti; Albinček mu je celo razkazal nekaj dragocenosti, kakor žogo, nož in še marsikaj lepega. Ko se je vrnila Pavlinka z otroci, je poklicala Forteja fred se.
»Upam, da ni laži v tvojih očeh in v tvojih ustih, aato ti verjamem, kar si mi danes povedal. Vse to je snene in moje otroke napotilo, da te vzamemo nocoj za svojega — seveda — če boš priden.« — Fortej se ni koj savedal pomena Pavlinkinih besedi; a ko je videl v očeh ■rseh, tudi v onih temnih, usmiljenje in ljubezen, je prijel Pavlinko za roko, jo poljubil ter rekel ihteč: »O saj bom priden, samo če smem ostati pri vas!«
Albinček je poskočil, prijel Forteja za roko ter za-klical: »Živijo Fortej, naš si!«
Kakor bi plaval duh rajnega Pavlina nad vsemi ter jih blagoslovaljal: vsi so čutili tiho srečo in blaže-oost v svojih dušah. Najsrečnejši med njimi je bil For-nej in 2 njim se je veselila v nebesih njegova mamica, feer je našel njen otrok drugo mamo — pri dobrih tljudeh.
O, bil je tisti sveti večer res poln božjega blagoslova za vse, najbolj pa za Forteja, za katerega se je pričelo novo življenje. Ni bil zapostavljen ali zaničevan Lakor pri Parkličevih. Vsi so ga radi meli, ker si je prizadeval biti priden, in niso delali razlike med seboj in ened Fortejem. Še več. Ko sta Fortej in Albinček do-
iiolnila dvanajsto leto, poslali so ju v šole. Tudi pri šo-anju ni čutil Fortej nikoli razlike.
Dosegel je svoj smoter. Dosegel ga je po dobroti JPavlinovih ljudi, predvsem tiste skrivnostne, pa kakor «olnčni žarek dobre Milice.
Fortej še obiskuje Pavlinov dom. Pa četudi so ti «iftiski radi službe redki, Pavlinovih ljudi se spominja «veslo in z veliko hvaležnostjo, zlasti na sveti večer, feo se sklanja nad živim božjim Detetom s prisrčno prošnjo: »Božje Dete — blagoslovi Pavlinove — moje
dobrotnike!«
fanuš Goleč.

tdL
¿iJt-A:
Usodtpolna zaroka.
Pod rajno Avstrijo smo bili kaplani v Dravski do-ttini vsega pomilovanja ter sočutja vredne pare. Na lElemšniku na primer sem dobival mesečnih 50 kron. Od tega zaslužka sem plačal za hrano 30 kron, za postrežbo 10 kron, ostalo je torej meni za razne izdatke, «bleko ter obuvalo 10 kron. Bil sem prisiljen, se ozreti «a kakim postranskim zaslužkom, ker sicer bi bil mora! krasti ali beračiti, a obeh teh dveh obrti niti ne bi Ibil mogel izvrcšvali na Remšniku, ki je bil že tedaj pre-«bog za tatu in prosjaka.
Na lahko živeti od tuje la&tnine ter prosjačiti «abogajime, ni bilo mogoče, moral sem misliti poleg 4ušepaslirskega poklica na kako drugo opravilo. Kot remšniški kaplan sem mnogo slikal ter popravljal stare svetniške kipe in oltarje. S postranskim zaslužkom pleskarja sem izhajal vsaj za silo!
Tako bolj v trdo jesen L 1912 sem se pogodil z župnikom iz Dravske doline, da mu bom prenovil veliki ollar.
V istem času, ko sem bil jaz zaposlen s pozlatar-«kim delom pri oitarju, je popravljal in uglaševal iz-delovalelj godal orgije. Ta strokovnjak je bil zagrizen socijaldemokrat rn je hranil tudi meni delo po šesti uri. Po »fajeramtu«, kakor se je izražal moj tovariš, sva krenila v krčmo, kjer sem poslušal pokorno ter brez ugovora socialdemokratski evangelij o prolelarskih pravicah in nebesih.
Za le moje sestanke z graditeljem orgelj je zvedel temoSnji g. nadučilelj, ki je opravljal poleg šolniko-vanja službo organista. Očital mi je resno, da socialdemokratski nauki niso zame in naj hodim rajši z njim v gostilno k Pepci in Ančki, socijalista naj pustim na miru.
Gospod nadučilelj, ki je bil šaljivec ter hudomuš-aež, me je potegnil odslej z oltarja že proti pol šest' uri, da nisem padel v roke socijalistu.
Zaroka.
Necega večera sva zopel zavila s starim šolnikom k Pepci in Ančki. Prijatelj je bil takrat izvanredno razigrane volje, je tleskal z rokama po kolenah in se sine-jjal, češ:
»Hec je le na tem ljubem svetul Veš, stara Špielja, 8d ima 75 let, je pokopala ie dva moža, se namerava se-
daj možiti v tretje. Polegniva babnica, da se jej bo smejala cela fara, morda jo sreča pamet in bo ostala vd#-vica.«
Tako je govoril šolnik in mi šepetal svoj načrt polglasno na uho, da ga nisla culi sestri krčmarici. Prikimal sem prigovarjanju, gospod je napisal par vrstic in jih oddal Pepci, naj jih izroči nevesti Špiclji, ki je bivala nekaj sLreljajev proč od krčme.
Nisva čakala dolgo na odgovor. Odprla so se vrata, vstopila je po zatrdilu nadučitelja 75 let stara nevesta — stara Špielja. Premikala se je na dolgih nogah, kre-tala s kratkim gornjim životom, bila še primeroma za starko prikupljivega obraza, glavo pa ovito s svilenim »šalom«, ki jej je zakrival čisto bele lase. Kazil jo je le visoko potegnjen — slarikav glas, ki mi je dražil uho, kakor bi moral poslušati pilenje tanke žage.
Nadučltelj in Špielja sta se pozdravila iskreno kot stara pobralima; mene je lovariš predstavil kot v trgovski stroki izvežbanega in bogatejše neveste željnega strokovnjaka, kateremu se šele odpirata življenje in — bogastvo.
Po običajnem prvem pozdravu in predstavi smo sedli. Špielja je naročila liter vina in zložila svoje dolge noge pod slol, ravno nasproti gospodu šolniku,
Začel je pogovor špicljin pobratim in brenknil po izmenjanih frazah o zdravju na strune tretje ženilve, katere je ubirala ledaj najina gostiteljica. Postal je čisto resnega mnenja, da je njen tretji zaročenec veliko prestar, ne bo imela nič od njega, še preživela ga bo, ker je bolehav in tudi vdovec.
špielja je pritrjevala s prikimavanjem prijateljevim pomislekom in ošvigavala tako po strani z zvedavimi pogledi mene, ki sem sedel z desnico podprte glave na drugem koncu mize, kakor bi me ne zanimali njuni pogovori. Moral sem prijati stari po zunanjosti, ker mi je mežikala z očmi, že parkrat zinila, da bi me nagovorila, a jo je zmotil vedno ter prekinil kakor mešetar zgovorni šolnik.
Trkali in pili smo na friško zdravje in med tem opravilom se je zamudil moj spremljevalec z jezikom toliko, da mu je utegnila izmakniti besedo nevesta Špielja, ki me je vprašala v ženski radovednosti:
»Kaj pa Vi mladi gospod, se nič ne zanimate za ženski spol?«
Mesto mene je odgovoril šolnik na dolgo, da sem prišel k njemu na obisk baš radi tega, da začnem trgovino v tem kraju in se oženim.
špicljo je uščipnil črv radovednosti še bolj v živo, zasadila je v mene svoj pogled, pomaknila svoj stol bliže, se me dotaknila na rahlo z roko in menila: »Mlad ste še, gospod, lahko boste dobili petično nevesto.«
Na to pripombo je pljusknil šolnik kar na sredino tolmuna, pobožal Špicljo rahlo po licu in jej prigovarjal:
»Erna, Erna, sem ti že povedal, da si pokopala dva stara moža in boš preživela še tretjega, ako ne boš po-sluhnila mene, ki sem ti star prijatelj, da — pobratim. Ti si vzemi mladega moža, ki bo za delo in bo stregel on tebi, ne pa ti njemu. Udovec je vsak siten, zdaj ga zbada ter ščiplje lu, zdaj tam. S takim sitnežem nimajo uboge žene nikdar miru, o kakem veselju niti ne govorim.
Šolnik je poplaknil svoj nasvet iz polne kupice, niti nasmehniti se mi ni utegnil, že se ga je oprijela nevesta z vprašanjem:
»čuj, Jabok, kje naj dobim »mlajšega«? »O, si ti presnelo kratkovidna«, je odgovarjal prijatelj, »kaj misliš, da sem poslal po tebe radi tega, da bom govoril s teboj o starih dedih, ki so za pod grudo in ne za pred ollar! Kot star prijatelj in pobratim sem ti kar pripeljal seboj mlado čednega moža, ki te bo nosil na rokah, samo, če ga vzameš«. Od začudenja in presenečenja je zinila Špielja na široko, se bližala s stolom vred še bližje meni in izvrisnila radostno vprašanje: »Jakob, prijatelj, ali misliš resno?« »Sina in hčer sem oženil, pa bi bril norce iz po-bratimke. Nocoj napravimo, pa bol Z ono starino, ki bi rad pobral denar in tebe, bom razdrl že jaz!«
Špielja je sedela čisto tik mene, me božala s pogfc-di in čakala v nestrpnosti na moj pokin ali odkin.
Ta položaj je zapazil starešina, me sunil pod mizo z nogo, mi potrenil z očesom ter me takorekoč prisilil k lažipriznanju:
»Gospa Erna, jaz sem pripravljen, saj gospod nadučilelj vas je povabil na sestanek na mojo prošnjo.«
Pogodil sem staro v živo. Krog vratu me je objela in mi pošepnila zagotovilo ljubezni: »Oh, kako te imam rada!«
Nadučitelj je naročil liter kuhanega za zaroko, prigrizek in čisto za na konec punč.
Na prijateljev predlog sem se moral bratiti z zaročenko, ki se ni ganila celi večer niti za trenutek od mene.
Šolnik je govoril napitnico za napitnico, pel, juckal, kakor bi bil mojih let, in ne že dobrih 60.
Med obilno pijačo mrzlo in kuhano, okusnim prigrizkom, napilnicami, petjem ter šalami smo določili in sklenili, da poseliva jutri z g. nadučiteljem zaročenko na njenem domu, kjer bomo uredili v očigled poroki črno na belem moje in nevestine medsebojne denarne zadeve.
Obhajali smo zaroko do polnoči. Špielja se je zahvalila za dejansko hvaležnost šolniku med solzami in plačala celo ceho.
Vlogi ženina in starešine sva igrala tako dobro, da se stari avši niti sanjalo ni, da gre za šalo in ne za isti no.
Pri slovesu sva še prosila od smeha pokajoči Pepco in Ančko, naj bosta tiho vsaj nekaj dni In adij« Spiclja,
f W me je še enkrat objela krog vratu, predne sva ae t«** čila v zaročni noči
Po zaroki.
Na povratku se je smejal šolnik, da ga je začel mučiti radi preobilice radosti kašelj. KašljajoČega sem ; ostavil na cesti in odbrzel v župnišče k počitku.
Spal sem dobro in niti sanjalo se mi ni o nevesti.
Iz spanja me je prebudil špicljin visokopotegnjeni glas, ki je kričavo in kregajoče razdiral snočejšnjo za-\ roko pred župnikom. Psovala je starega šolnika z oslom, mene pa zmerjala s falolom in prisegala obračun z
! obema pred sodiščem v Mariboru.
Župnik je miril pobesnelo babnico, češ, da je vse nedolžna šala, kaleri pristoja smeh, ne pa jeza ter obračun pred sodnim stolom! Za tolažilnp besede je moral požreti še on, da ni nič boljši kakor midva potepuha in odšla je!
Župnik se je smejal celi šaloigri, da so mu zalivale solze oči in mi odločno zatrjeval, da prismojena babnica ne bo tožila, ker se ji bo poleglo prvo razburjenje. Istega mnenja je bil tudi šolnik in odmahal sem po končanem delu čisto pomirjen na Remšnik. O, ti liki morje globoka ženska maščevalnosti Kake tri tedne po razdrti zaroki sem prejel od mariborskega sodišča obvestilo, da sem pozvan na obračun radi pregreška zoper varnost časti.
Sedaj sem jo imel to lažizaroko, ki mi je obetala zaročni prstan iz ust sodnika. Remšniški pravdarji in marnberški žandarji, ki so imeli večkrat posla s kazenskimi paragrafi, so mi zagotavljali, da bom oproščen in bo imela babura poleg sramote in posmeha it —. stroške.
Od sodišča določenega predpoldne sva se srečala z mojim starešinom — šolnikom pred vhodom v mariborsko sodno palačo, kjer sva iskala po hodnikih sobno številko 15.
Točno ob pol 10. uri je pozval zapisnikar naju oba obtoženca v razpravno dvorano št. 15. Špielja m nje® zastopnik, eden od najbolj zagrizenih mariborskih nem-škutarskih advokatov, sla že sedela vsak na svojem prostoru.	'
Poleg sodnika, zapisnikarja, naju obeh obtožencev, odvetnika ter Špiclje je sedel v posebni klopi še en gospod, ki je imel pred seboj papir in držal svinčnik v roki. že bolj star sodnik, nemškega prepričanja, nam je naznanil pred začetkom razprave, da je prečital akt ovadbe, a se še lahko poravnamo na ta ali oni način.
Midva s šolnikom bi se bila pobotala pod vsakimi pogoji, celo Špicljin zastopnik je bil za poravnavo s preklicom v listih, a varana zaročenka je zahtevala za naju oba sodnijsko pravomočno kazen in žigosanje obeh smešiteljev in žaljivcev v iMarburger Zeitung«.
S poravnavo ni bilo torej nič in sodnik je pričel s smehljajočim čitanjem obtožnice razpravo. Mene se je dollžilo pregreška zoper varnost časti, ker sem izpostavil gospo Erno Špicelj v javnem lokalu smešenju s tem, da sem hlinil zaročenca in mi je ona verjela, ker sem zatajil svoj stan ter poklic s civilno obleko. G. nadučitelj se je pregrešil zoper varnost časti, ker je tekom razgovora pri Pepci in Ančki ter pred slovesom iz gostilne po zaroki očital Erni Špicelj, da je stara škatlja s 75 leti, ki pravzaprav ne zasluži tako mladega moža. Uradno potrjeni krstni list gospe Erne Špicelj svedočl, da je stara še le 72 let in ne 75, kakor jo je hotel obtoženec vedoma zasmehovati v javnem lokalu.
Razprava je bila kratka, ker sva priznala obdolženca dejanje in se zagovarjala brez advokata, češ, da. gre za nedolžno šalo. Sodnik je še vprašal tožiteljico, ali je vedela, da bi jaz znal biti kaplan, špielja je pogledala mene skesanega obtoženca kačje sovražno in odgovorila:
»Gospod sodnik, tale gospod se mi je zde! skraja premlad za trgovca, a ¿a bi bil duhovnik, o tem se mi niti sanjalo ni, dokler ga nista že ono noč razkrinkali Pepca ter Ančka.«
Sodnik je vzel v roke one črne bukve, kjer so Zabeležene sodne nagrade za pregreške zoper varnost časti. Nekaj je listal po knjigi, obrnil prvo stran, mak čital, si pokril sodno kapo, naju pozval, naj vstaneva i» odmeril meni v imenu že rajnega Veličanstva 20 kron kazni in plačilo stroškov; g. nadučitelja je oprostil, ker očitek preveč na visoko vzete starosti ni žaljiv in torej j tudi ne kaxnjiv.
Sodnik me je še vprašal, če se bom pritožiL Bil sem tako zmeden, da sem mesto pokimal — odkimal in zapadel kazni.
špielja naju je hotela še ozmerjati po razglasu obsodbe, a jo je iztiščal pri durih njen zagovornik. Oni» tedaj meni neznani gospod v klopi, se mi je smejal prt odhodu in videl sem, da je popisal o obtožnici in poteku razprave kar celo polo.
Šolnik je bil vesel, ker je odfrčal brez kazni in mi je obljubi!, da ho plačal on polovico kazni ter stroškov, kar je tudi storil.
Kaj je to 20 kron radi dobro posrečene šale; mojo zaroko je prinesla »Marburgerica« kar v celih stolpcih. • na dolgo in pod debelo tiskanim zaglavjem: »Mlad ka-| plan in stara nevesta«.
Ne vem: komu se je smejala javnost bolj: meni ali j — maščevalni Špiclji.
Pozabil sem na sodno kazen, pozabil na objavo moje prve in zadnje zaroke v časniku, prismolila mi je radi ; nedolžne šale roka usode še tretji udarec pokore.
Ko so prejeli gospodje pri škofiji naznanilo moje ' obsodbe in čitali o moji nedovoljeni zaroki v »Mar-burgerici«, so me pozvali v Maribor na odgovor.
Rajni prošt me je žehtal. Že tudi blagopokojni goi-spod stolni dekan se je pri proštovem poduku za moje poboljšanje v bodočnosti lako smejal, da niti zabeležili
ul mogel, da obžalujem, kar sem zakrivil in da v prihodnje ne bom več zbijal ter uganjal šal, ki ne pri- ; fciojajo duhovniku ter kratijo ugled celotnemu sU.iu.
Z resnim ukorom od strani stanovskih predstojnikov je bila moja zaroka pokopana.
Radi tega, ker me je držala krog vratu tedaj 22 let starega — 72 letna Eraa Spicelj, ker se je tolmačil ta <i>jem za zaroko, sem bil kaznovan od posvetne gosposke, prišel v časopis in Še pred duhovnimi predstojniki sem moral obljubiti poboljšanje; Lo sem imel pred Bogom, ki sodi drugače nego posvetna in duhovna oblast — popolen odpustek! ta razlika med krivičnimi razsodbami ter ukori tu na tem grešnem svetu in med nagrado, ki jo pravzaprav zaslužiš v slučaju, kakor je bil la moj, pred sodnim stolom na onem svetu, me tolaži ie danes; a kljub temu tolažilu se ne bom zaročil nikdar več! Že komaj par ur trajajočo zaroko mi je ogrenila 72 letna izvoljenka Erna Špicelj: kako bi šele hilo z menoj, če bi se bil kedaj poročil!
Dvojno življenje.
(Odlomek)
Ni 6e dolgo, ko je živel v teh krajih velik skopuh. Srečo je imel in svoje srce, pa mu je rastel kup 6am od ,ebe v zadovoljstvu in bogastvu.
P« mu je hodilo nekaj navsikriž, ko je prišel k nJemu sel sv. Petra in mu naznanil, da je njegova smrt določena na Vseh svetnikov dan črez sedem let Prestrašil se je hipoma čudnega sporočila, nato se je pa iznajdljivo za- ; smejal:
»Tisoč tem Jih že prekanil bom pa še tebe, eveti Peter!«
Prav v istem kraju pa je živel mladenič-posestnik, dober mladenič skozinskoiz, čeprav je bil vefck zapravljive«. Denar mu Je kar ginil v roki. Po gozdu in polju, cesti ¡n hišah, vsepovsod ga je izgubljal.
Pomoči je iskal pri skopuhu in bankir mu je posojal denar za oderuške obresti. A čim večkrat je prihajal k njemu, tem težje mu ga je posojal, dočim je mladenič tem ležje zapravljal težko izposojeni denar. Zopet se je nepo-tll k njemu in tedaj je bil skoro prepričan, da ga skopuh odbije. A metil se je o starem grešniku in se začudil, ko mu je prijazno in sladko dejal:
»Denar dobiš, obresti ne plačaš, a dal mi boš polovico svojega življenja.«
Mladenič je bil dober s starcem, nI veliko pomirjal «i je privolil
»Pismo« sta delala pod križem s prisego na sr. večer. Skopuh je prisegal, mislil na fantovo prisego, posestvo j Jn na leta, ki si jih bo kupil
»Trideset jih bo najmanj polovic®, ej, še sedemlntri- j deset let bom dekl svoje zlato!«	j
Fant pa je oddajal prav rad polovico svojega življe- j nja, pa ne tistega, o katerem je mislil skopuh. Notar jo j razumel fantovo prisego in ker ji skopuh ni ugovarjal, je 1 bila kupčija sklenjena.
Velik hrup so zagnali drugI dan na vasi. Mladenič <pe je stal pod lipo in vpil:
»Rojaki, vesel sem, vesel, kot Se nikoli- Veselite ee t mano!«
Vaščani so se krohotali:
»Pravi, da je vesel, pa se smeje!«
In drugi dan je jokal
»Žalosten sem, prijatelji, žalosten! Utolažite mojo talostf*
»Bedak«, so vpili ljudje, »žalosten je, pa joče!«
In tretji dan jim je klical:
»Bratje, od vrzite polovico življenja! Živeli bomo v «ju!«
Tedaj mu je priletelo par kamnov tik mimo ušes in •traSen krik je nastal
»Cigan, potepenec! Malo imamo življenja, pa ga nem hoče še polovico ukrasti! — Ub'"jte lopova!«
Nihče ne ve, keko se je rešil mladenič in kam Je izginil. Pravi o, da je še dolgo živel in da so ga vsepovsod preganjali. O njegovi smrti ne ve nihče ničesar.
Skopuh je ugrabil njegovo posestvo in na Vseh svetnikov dan črez sedem let pa je umrl od lakote na vrečah i «lata.	T. J. |
ienul Goleč;
JUbsfna 30-!efnica.
Dne 27. novembra in dne 1. decembra je m mulo 30 let, odkar se je zgodil v okolici trga Vransko štirikratni «mor, ki je pretresel in razburil celo štajersko javnost. Dne 13. aprila 1. 1927 bo zatonilo 30 let, ko je bil obešen v Celju štirikratni roparski morilec Pavel Ferme.
Kdo je bil Pavel F en ne?
Pavel Ferme se je rodil dne 24. januarja 1866 v vasi Jelenik, župnija št. Gotard ob štajersko-kran skd meji. Oče in mati sta mu bila Matevž in Elizabeta, ki sta bivala v bajti Matevževega brata v Jeleniku. Pri Fermetovih se je reklo po domače pri Gornjem Brv^-ju. Zakonska Matevž in Elizabeta Ferme sta imela osem otrok, od katerih sta dočakala moško starost le morilec Pavel dn sestra Ana.
Pavel je dovršil Vudsko šolo v §t. Gotardu, nato je služil okrog po Čemšeniku in Št. Goterdu kot pastir pri raznih gospodarjih. Ko je bil star 16 let, se je preselil s starši vred na Štajersko, ker je bila kočura, v kateri »o bivali do teduj, prodana.
Po preselitvi ns Štajersko se le potikal Pavel pr> okolici Vranskega v shižbi dninarja, hlapca, pomagal je žgdJi I
nekaj časa oglje in bS Je tudi enkrat uslužben pri nekem mlina
V	raznih službah se je razvil iz fanta v srednje velikega moža, krepke postave, rjavih brk pod nosonv, le zobe Je imel slabe.	i
Pri delu ni bil priden. Rad se je družil z bolj sumljivimi osebami, a e sodiščem ni imel opravka, dokler ni postal roparski morilec, j	i
Iz njegovega življenja se še omenja, da je imel dve ljubici: od njega umorjeno Heleno Floranc in neko M&zzom, ki je dala neposredni povod za Pavlove umore.
Ferme se je namreč zaljubil v Mazzonijevo in jo hotel poročiti. Ko je prosil za roko izvoljenke, ga je njen oč« zavrnil, češ, kaj bo dekle s teboj, ko nimaš nobenega premoženja. Tudi ljubica mu je obljubila zakonsko zvezo le pod pogojem,, da si pridobi za skupno življenje potreb- , nega denarja.
S poštenim delom kot dninar in hlapec si Pavel ni mogel prislužiti od izvoljenke zahtevanega denarja in radi tega je začel misliti na hitro obogatitev potom ropa. Ljubico si je hotel prikleniti na se za vsako ceno, denar je moral imeti, v svoji duševni omejenosti je skoval načrt: stegniti roko nasilnim potom po premoženju tedaj v okolici Vranskega po mnenju javnosti premožnih ljudi.
Fermetov prvi umor.
V	Trojanah pri Vranskem je živela tedaj družina Novak (po domače Urankar). O gospodarju Vinku Novak je j bilo znano, da je dobil 400 goldinarjev posojila, da bi si popravil po potresu leta 1895 hišo in gospodarska po- j slcpja.
V	noči 27. novembra sta legla Vinko in Marija Novak k počitku v sobo, ki je bila ločena od izbe, v kateri so že spali njuni otroci. Predno sta zaspala, sta še nekaj časa kramljala med seboj. Kar naenkrat so se odprla vrata spalnice in pred postelj je stopila temna postava, j ki je suval« z nečem proti zglavju. Neznanec je usmerjal sunke proti oni strani kjer je ležal gospodar. Žena je ' skočila vsa preplašena s postelje in se zagnala v napadalca, ki jo je udaril močno po desnem očesu. Hrabra ženska ni zgubila zavesti ampak se je lotila tolovaja z j obema rokama in ga skušala poriniti skozi duri. Močni j ropar je Marijo parkrai ranil z nožem v hrbet, a ni pod- i legla. Napadena in napadalec sta se ruvala precej časa, ' predno se je mož zavedel toliko,, da se je dvignil s po- ] stelje in hotel prihiteti ženi na pomoč. Komaj je stopil s i postelje na tla, se je zgrudil radi poškodb, katere mu je ; prizadje! tolovaj pri prvih zamahih z nožem.
Kljub temu, da je slišala z vsemi močmi se boreča žena^ kako je padel od smrtnih ran onemogli mož po tleh, ni odnehala v boju, ampak se ji je posrečilo, da je šztiščaLa neznanca skozi duri in jih tudi zaklenila. Nato je prižgala luč in zagledala, sama ranjena, svojega moža na tleh v krvi in v zadnjih izdihljajih. V nepopisnem trepetu za življenje ljubljenega moža je spet odklenila vrata spat- j niče in hotela poklicati na pomoč. Komaj je odprla duri, £e se je zagnal tolovaj proti njej, jo hotel zabosti v prsa, na srečo je zadel nož samo Marijin robec. Junaška žena ; ni omahnila, ponovno se je zakadila v roparja in ga za- i grabila z« roko, v kateri je držal nož. Začela se Je zopet ' borba med obema. Zena je bila v obrambi tako spretna, i da se je umaknil hudoba za stol in izza stola je podstavil j Junakinji nogo ter jo zbil na tla. Po tleh padli je pokleknil j na prsa in jo obdeloval z dolgim nožem po rokah ter po i glavi. Ker je bila popolna tema, je ni zadel kljub večkrat- | nim zamahljajem smrtno. Ta obupni boj na življenje in , smrt je trajal precej minut Ženska je tolkla z nogami, i bila okrog z rokami in ropot ter trušč je zbudil otroke, ki i so spali v sosedni sobi. Iz spanja prebujena deca je za- i gnala krik, tolovaj se je zbal, spustil mater ter pobegnil, j
Napad na oba Novaka se j» izvršil ob 11. url ponoči, i Ropar je pustil na tleh en gumb, na dvorišču sled stopal, i ker je bil tedaj sneg. Pred napadom je splezal na slivo pred hišo in iz slive se je pognal skozi okno na hodn.k pred spalnico.
Vinko Novak je obležal mrtev, žena Marija je bila večkrat zabodena, a nobena rana ni bila smrtno nevarna. Tolovaj ni ime! časa, da bi bil oropal Novakove.
Orožništvo je preiskalo koj drugo jutro slučaj, vzelo »eboj gumb napadalcev in premerilo natančno odtise roparjevih stopal v snegu. Marija je še opisala osebnost tolovaja, kolikor ga je otipala v borbi, ker pri popolni nočni temi ga ni videla, pač pa ga je opraskala do krvi na več mestih.
Drugi Fermetov trikratni umor.
Zan-darmerija je preiskovala umor pri Urankerjevih; Ferme je kovat načrt, kako bi se polastil tujega denarja, da ga poroči ljubica, kje drugod, ker mu je rop izpodletel pri Novaku.
V	Ločicah pri Vranskem in sicer bolj ne samem je prebival mlinar Martin Trofl. Ni imel žene in ne otrok, ampak gospodinjila mu je svoječasna Fermetova ljubica Helena Florjane. Pri Troflovih je bi! za pastirja še tudi Helenin 141etni sinko Toenaiž.
Trofl je bil msTi daleč naokoli kot varčen, skrben in marljiv gospodar, ki je hran J pod palcem precej gotovega denarja.
Fenrnetir so bile dobro zna?-1 premoženjske razmere mlinarja Troiia, ker je delal pri njem večkrat po cele dneve.
V	nedeljo 1. decembbra 1895. ob 8. uri zjutraj se je mudi stari Trofl na kratkem obisku pri sosedi Ceciliji Blatnik. Od nje se je vrnil v svoj in!:n in od tedaj ga ni videl nikdo več živega.
Ob 10. uri predp Idne je stopila Blatniea k Trcflo-vim, da bi govorila z Martinovo gospodinjo. Našla je vrt»- . ta Mprta. Drugič je b'la Blatniea pri mlinu ob 4. uri popoldne, a zopet ie bilo vse zaprto, vse tiho. Sporočila je tvojemu m^žu, da ni doh. 'a pri Troflcvih že drugič niko» j
gar doma, a vrata so zaprta na mlinti in hlevu Blatnik j« takoj sumil da gre za zločm, ni šel sam k Trofhi, ampak je obvestil o sumljivi zadevi žandarje na Vranskem.
Orožniki so prišli, odprli s silo mlin ter hlev in našU vse tri prebivalce — ubite. V sobi sta ležala na tleh * mlaki krvi s preklenima glavama ml.nar Martin Trofl in njegova gospodinja Helena Florjane. Poleg ubitih je po« čivalo morilno orodje — krvava sekira. Razen sekire je še visela v sobi umora na klinu c krvjo oštrafotana mošk* suknja. Morilcu in roparju je postalo po izvršenem zločt* nu oči vidno vroče, ker se je slekel obesil suknjo na klin in se lotil nato iztikanj« za Troflovim denarjem. Ko ste bila Martin in Helena mrtva in denar izropam, je ostavi tolovaj mlin ter ga zaklenila seboj. Stopil je še v hle» in naletel v listnjaku na 14ietnega Heleninega sinka Tomaža. Ker je pustil sekiro v mlinu, je fantka tako dolge pestil z rokami za vrat, da se je reva zadušil
Pavla Fermeta so videle razne osebe na dan zločina krog 9. ure predpoldne v bližini Troflovih. Po roparskem umoru je še pil v gostilni nekje v bližini Troflovih, profi navadi plačal in pravil krčmarju, da je v zadnjem časa zaslužil lepo ter obilno.
Zandarmeriji je bilo takoj jasno, da gre pri Novaku in Troflovih za ejpga in istega zločinca.
Štirikratni roparski umor je razburil grozno celo Vransko okolico. Oblasti so poslale na Vransko 21 orožnikov in posebnega sodnika, ki je preiskoval grozne zločine ne licu mesta.
Po knofu, stopinjah v snegu, krvavi sekiri in suknji se izsledili orožniki in preiskovalni sodnik kmalu krivca » osebi Pavla Fermeta. Ko so ga prijeli 4. decembra 1895k so našli pri njem 55 gld. 70 kr. Fermetova sestra Ana je izpovedala takoj po bratovi aretaciji, da je krvava sekira njegova last. On sam ni tajil, da je suknja, ki so jo naši v sobi pri Troflu, njegova, a jo je pozabil pri mil-narjevih en dan poprej, ko je bil tamkaj na dnini.
Vse štiri zločine je tajil Ferme odločno takoj po aretaciji, v zaporu in še pod vislicami.
Iz Vranskega so prepeljali Fermeta v celjske zapore.
Obsodba in usmrtitev.
V	preiskovalnem zaporu v Celju je bil Ferme od 4IL decembra 1895 do 31. marca 1896, ko je prišel pred poroto. Kakor sem že omenil, je zločinec tajil bedasto trdovratno zločine in se izgovarjal pri vsakem zaslišanju — drugače.
Pri porotni obravnavi 31. marca 1896 so nastopit razne priče, ki so morilcu natanko dokazale krivdo.
Vdova Novak je lopova spoznala pri razpravi in me pokazala, kje in kod ga je opraskala v oni obupni borbi Brazgotine po Fermetovem obrazu in po rokah so se ujemale natanko z izpovedjo Novakove.	. x '
Porotn.ki so obsodili zločinca po kratki razpravi enoglasno na smrt na vešalih.
Celjski odvetnik, rajni g. dr. Ivan Dečko, ki je zagovarjal Fermeta, je vložil proti obsodbi priziy, ki je bil pa zavrnjen.
Ker ni šlo s pritožbo, je začel obsojenec hlinitl duševno jrnedenost in neodgovornost za svoja dejanja.
Poslali so ga rz Celja na opazovanje ▼ umobolnico r» Studence pri Ljubljani Tamošnji zdravniki so ga poslal hitro nazaj in z nj.m tudi spričevalo, da je poosebljene hudoba, ki je izvršila grozne zločine pri čisto zdravi pameti ter polni odgovornosti
Ko se je vrnil Ferme iz Ljublnne nazaj v celjske zapore, ga je obiskala lastna mati. Pravila mu je, da ga ljubica Mazzoni ne mara več in se mu celo posmiha. Prosi!t ga je, naj prizna zločine, ki so itaik dokazani in naj umrje spravljen z Bogom. Tudi lastni materi je zloba trmoglavo zatrjeval, da je nedolžen dn bo moral na ve sala za hudodelstva drugih.
Rajni avstrijski cesar Franc Jožef je potrdil Ferme tovo smrtno obsodbo 10. aprila 1897. Cesarjeva potrdile* se glasi: »Njegovo Veličanstvo je blagovolilo naročiti, sr slučaju Ferme se naj postopa po zakonu.« To potrdile obsodbe je brez cesarjevega podpisa.
Dne 12. aprila 1897 je naznanil celjski sodni dva«? Fermetu, da bo obešen drugi dan zjutraj. Ko so ga vprašali, če je razumel naznanilo smrti, je pokimal.
Zadnjo noč je zadostil krščanski dolžnosti, se spove-dal in bil obhajan. Ko so ga peljali na morišče, se je obnašal bojazljivo, zatrjeval svojo nedolžnost, klical na pomoč Jožefa in Marijo.
Obešanje je trajalo 5 minut in ga je izvršil dunajski rabelj Karol Sellinger, ki je prejel za svoj posel 110 gld-
S
V	»Slovenskem Gospodarju« smo že objavili življe-" nje in zločinsko delovanje na Slovenskem Štajerskem zna nih tolovajev Guzaja in Krivca^ Letos beležimo zločine Pavla Fermeta, ki je bil pooseblena zloba in bojazljiv ec.
Guzaja in Krivca je natiral na kriva pota spor z roko pravice. Ta dva nista ubijala ter ropala iz pohlepa po človeški krvi in premoženju, ampak sta se branila v slučaju zasledovanja ter kradla in ropala, da sta se preživljala in si ustvarjala s tujo lastnino med priprosto revn;m ljudstvom prijotele, ki so ju ščitili ter prikrivali oblastem.
Rcperski morilec Pavel Ferme je ubil na najbolj baV-kansVi način štiri osebe iz živalsko divjega pohlepa po denarju in spolnem uživanju.
Guzaj in Krivec živita in bosta živela v pravljicah med narodrm; Fermeta je narod pljunil v pozab nos t rad» skrajno surovih roparskih umorov, za koje so edino plačilo — vešalai
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SRBCNO IN VESELO NOVO LETO
želita cenj. naročnikom !n čitateljem »Slov. Gospodirja«
uredništvo in upiavništvo.