Leto IV., štev. 84 Il lili i if I? fi i f V Llubftanf, torek one tO. aprila f92d Foftefaa parSa^rsna. Posamezna siev. Man« 1*90 01» Miat« ob 4 gfutf I. Stan« mesečno 12-50 Din ra inozemstvo 25-— „ aeobverao Oglasi po tarifa. Uredništvo: Wkloétóera cesta ét 18/L Telefon it 72, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnl&tvo« Ljubljana. Prešerno« nI. št M. Telet fttSa Podružnice: Maribor. Barvarska aLi, Tek«. 22. Celle, Aleksandrova » Sačon pri pošta, čekov, zavodu štev. 11.842. RADIKALSKE PONUDBE DEMO Beograd, 9. aprila, d. V Beogradu vlada tudi danes na pravoslavni Velikonočni pomdeljek politična tišina. Listi niso izšli, mnogi političarji se nahajajo izven prestolnice. Z veliko napetostjo se pričakujejo dogodki tedna, ki bo odločilen za nadaljni razvoj cele situacije. Dne 12. t. m se sestane demokratski klub. Izvršiti bo imel predvsem svoje konstituiranje. Kot najrevnejši predsedniški kandidat se smatra posl. Kosta Timotijevič. Nato bo v klubu pričela politična debata, ki bo trajala, kakor se predvideva, do dne 14. aprila. Ni dvoma, da bo klnb že imel tudi priliko, zavzeti stališče napram raznim projektom za razplet sedanje krize. Od strani radikalcev sicer še ni nobenega oficijelnega predloga, ker so demokratski voditelji dosedaj odklanjali vsak službeni razgovor z ra- Ljubljana, 9. aprila. fs Beograda prihaja poročilo za poročilom, da je vodstvo radikalske stranke začelo na vse načine vabiti demokrate na sodelovanje. Trdi se, da ponujajo radikali demokratom ono razmerje portfeljev, ki je obstojalo pred 16. decembrom 1922. Predlaga se jim, da e« po kratkem delovnem programu razpusti narodna skupščina in ee a tem izzove nova odločitev naroda. Ni nobenega dvoma, da je v glav-aem reanična vest, da radikalci iščejo pomoč demokratov. Volitve niso izpadle neugodno za radikale kot stranko, neugodno pa za državo, ker so oja-eene izšle separatistične struje. Kolikor se je okrepila radikalska stranka, ravno toliko so zrastli federalisti. V tem pa je jasen neuspeh cele volilne akcije. Demokratje so lani pritiskali na to, rta skupščina reši še nekaj nujnih zakonov. med njimi uradniški in invalidski zakon. A radikali niso hoteli. S tem so separatistom zelo olajšali delo. Prignali so jim na tisoče ljudi, M niso protidržavnega mišljenja, a so svojemu obupu in nezadovoljstvu dali duška v tej neprimerni obliki. Še večja pa je krivda radikalov, ako ♦s premotri volilni boj. Proti komu pa je vlada naperila svojo akcijo? Ali ni jasno. da so Hribarji in Zupaniči vodili boj le proti demokratom? Nje so preganjali, uradnike demokratskega mišljenja, ©dstavljali in uničevali. Pri f«m jim je vsa radikalna stranka šla m roko. Zdaj vsi taje, a krivi so vsi enako. Ob tem nezaslišanem boju zoper norice državne ideje v Sloveniji se je federalistična akcija ve&elo razvijala naprej. Tako je bilo tudi v Banovini in v Dalmaciji, da ne govorimo o nečuve-vem boju v Vojvodini in Južni Srbiji. Cela radikalska akcija ee je iztrošila zoper demokrate. Zato ie zelo presenetljivo, da so zdaj naenkrat demokrati zopet na vrsti. Zo-j-e se jih na pomoč. češ. da je država L' opasnem stanju. Ali nismo tega vedeli že v decembru 1922? Danes je dano priznanje, da je vsa borba bila malo-vreden eksperiment in igra z državo. Demokrati si ne moremo kaj, da bi fte ugotovili pred vso javnostjo, da je bila Paši deva samoradikalska vlada z vsem svojim bojem zoper demokrate najnasUnejša epizoda v naši zgodovini po oevobojenju. Položaj je danes mnogo slabši nego jS bil v decembru 1922. Vse politične in gospodarske razmere so se odtlej napele. Nae boli seveda nezasluženo naraščanje klerjkalizma, poleg tega pa kolosalno dviganje cen za vse življen-ske potrebščine od decembra do daajs. Škraja se najn ni hotelo verjeti; da-ues pa, ko se že štiri mesece udiramo in utapljamo v dnevno rastočih eenah, je vsakdo na jasnem, da je radikalska metoda finančne politike bila morda jibčnejša od prejšnje, ki saj e tem nikakor ne bo razrešena vseh očitkov, a g. aprila. ji Danes ob 10. uri do-je brez dvoma po vsem 6vojem efektu poldne se je vršila v kvlrinalski kralje- Odločilni teden v Beogradu KRATOM. . KAKŠEN BO RAZPLET KRIZE. - ODLOČILNI DNEVI ČETRTEK. SOBOTA, NEDELJA, PON- DELJEK. mogla nemoteno od raznih" desperad-nih političnih gesel pristopiti sistematičnemu delu v vseh panogah zakonodaje. Dne 14. t. m. se sestane radikalski klub. Pašič upa, da bo svojim ljudem že mogel predložiti v odobritev konkretne predloge. Dne 18. aprila ob 9. dopoldne se vrši prva seja nove narodne skupščine. Ni mnogo izgledov, da bi do takrat bila situacija že razčiščena. Zato je verjetno, da bo Pašič dan popreje, t. j. 15. aprila podal demisijo, nakar bi na skupščinski seji 16. aprila starostni predsednik prečital le naznanilo o ostavki vlade in bi se seje do sestave nove vlade odgodile. Danes pa se raznaša tudi govorica, da bo skušaj Pašič še tekom tega tedna doseči sporazum z demokrati, ker ima namen, da se že na prvem sestanku parlamenta proglasi njegov razpust in dikaii. toda javna tajnost je. da name- razpis novih volitev, ki bi se potem ravajo radikali ponuditi demokratom obnovitev koalicije na takozvani decembrski bazi. V informiranih političnih krogih se zatrjuje, da je pristanek demokratov na takozvano poslovno koalicijo toliko kolikor izključen. Zato se lansira projekt, da bi se obe stranki združili v volilno koalicijo. Nova koalicijska vlada naj bi izvedla najnujnejši delovni program (uradniško, invalidsko vprašanje) potem pa takoj šla v nove volitve pod devizo koncentracije vseh državotvornih elementov. Kralj se je preko praznikov ponovno dal natančno informirati o celokupnem položaju in trdi se, da je krona odločena apelirati na vse državi zveste nacijonalne elemente, da se združijo v naporu, zasifrurati državi trdno parlamentarno večino, ki bi vršile v začetku ali sredi julija. Računa se. da se bodo prve skupščinske seje udeležile vse stranke, razven radideveev. Po vesteh iz Zagreba. si je Radič uredil taktiko tako, da bo poslal v Beograd svoje pomožne čete, klerikalce in spahovce, sam pa ostane s svojo stranko doma. Fo> malna odločitev pade v tem oziru na velikem zboru Radičeve HRSS, ki je sklican za 15. aprila v Zagreb. Danes dopoldne ob 11. so se sestali v predsedništvu vlade v Beogradu se mudeči ministri, ki so razpravljali o predlogih, katere naj gosp. Pašič stavi demokratom. Iz južne Srbije so dospele vesti o novem močnem gibanju komitašev ter je vlada sklepala o korakih. ki jih bo treba napraviti, da se to gibanje pravočasno zaduši Pogafanja za reparacijski sporazum med zavezniki LOUCKEURJEV USPEH V LONDONU. — PARALELNA AKCIJA SO-CIALISTIČNIH STRANK, Pariz, 9. aprila. L Loucheur je po svojem prihoda k Londona v Fariz takoj posetil Poincareja in MiUeranda. To dej- RAZPRAVE V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. Londoa, 9. aprila, j. Danes je bila prs* stvo spričuje, da ie bila njegova misija seja spodnje zbornice po velikonočaii v Londonu res oficielna. Čeprav so vse j praznikih. Na vlado je bilo stavljeni! oficiozne izjave silno rezervirane, je j več vprašanj o vsebini ki pomenu rai vendar skoraj gotovo, da se je Lou- govorov angleških ministrov z Louchem cheurju posrečilo odstraniti nasprotja, ki jem. Bonar Law, ki je že popoloouu so se v zadnjem času pojavljala v ved no večji meri med Francijo in Anglijo. Pridobil je angleško vlado, da bo podpirala Francijo, ako ta nastopi z novim, umernejšim reparacijskim načrtom. V kratkem se nameravajo sestati vsi zavezniki. Baj& se na tem sestanku sestavi medzavezniški načrt za rešitev vpra šanja reparacij. Rim, 9. aprila, s. Pariške Testi o novem reparacijskem načrtu zaveznikov se razlagajo v tukajšnjih političnih krogih v tem smislu, da se reparacijski problem okreval, je odgovoril, da so ti razgow. ri imeli k splošen značaj. Na vprašanje liberalnega poslanca, a?' ,ie v lastnem imem ali v imeno vkdc podal izjavo, da se je Anglija odlofefl? za aktivnejšo politiko v ruhrskem vprs šanju, je Bonar Law odgovori da se * tem sploh ni razpravljalo. Angleška socialistična stranka bo rs. paraeijski načrt antantnih socialiste -proučila na svoji seji v sredo. IZ PORUHRJA. Curih, 9. aprila. L Pogreb trinajstih približuje končnoveljavni razjasnitvi Tu- I ^^ ' ne^kih delavcev, ki bfT« d, potovanje Jasparja v Milan m Lou- bj] ^ ^ v Mboto_ se ^ pretožI potovanje Jasparja cbeurja v London se smatrata za znak. da se zavezniki pogajajo o tem novem načrtu. SOCIALISTIČNO POSREDOVANJE Berlin, 9. aprila, s. Poslanec Vincenc na torek zjutraj. Isto uro, ko se bodo * Essenu vršile pogrebne svečanosti bo v Berlinu pod predsedstvom predsednika Nemčije imel žalno sejo Reichstag in pe vsem mestu bodo na uro pogreba zve- Aureo 1, ki se je pred kakimi desetimi nili mrtvaški zvonovi dnevi pogajal kot zastopnik socialistov zavezniških držav v Berlinu z nemškimi socialnimi demokrati o reparacijskem Francozi so mestu Eesen naložili gkv bo 105 milijonov mark zatadi umora frar coskega vojaka Schmidta. Obravnav* Madžarska prizadevanja za zhližanje z Malo anianfo MADŽARSKI LISTI POTRJUJEJO VESTI O OBISKU GROFA BETH-LENA V PRAGI IN BEOGRADU. Budimpešta, 9. aprila, j. Po izjavah ministra Daruvaryja, da ie Madžarska pripravljena pogajati se glede rešitve vseh nerešenih vprašanj s Češkoslovaško in ostalimi državami Male antante, se pričakuje v kratkem naznanilo o oticiel-nem obisku min. predsednika grofa Be-thlena v Pragi tn Beogradu. Sedaj se čaka le še na tozadevni odgovor iz obeh prestolic, ki bo prejkone ugoden. Budimpešta, 9. aprila, s. Priprave za izpremembo zunanjepolitičnega prava Madžarske se nadaljujejo. Ze več dni objavljajo listi, ki so v zvezi z zunanjim ministrstvom, izjave, iz katerih se da sklepati, da so poizkusi za zbližanje Madžarske z Malo antanto, dobili že konkretne forme. Po teh izjavah je pričakovati, da se v kratkem uradno naznani, da bo ministrski predsednik grof Bethlen v najkrajšem času posetil Prago in Beograd. Poroka ^rineezinje ¿elands ves narod oškodovala za milijarde Danes tudi tisti, ki so se prej jezili nad protidraginjskim bojem, vidijo, da so njegove pogreške, ki jih nihče ne more tajiti, vendarle malenkost proti celokupni koristi, ki jo ima narod, če se taustavj valovanje, zlasti padanje vrednosti denarja. Nočemo tu razisko-vati detajlov: efekt je tu na celi črti Minus v vsakem gospodarstvu. Škoda, ki zadeva vse brez izjeme. Tudi v tem oziru prihaja spoznanje radikalcev zelo kasmo, da ne rečemo prekasno. S to politiko so separatizmu segli pod rar me ravno tako, kakor s preganjanjem demokratov. Ob teh razmerah in tej zavoienosti položaja je .čisto človeško, da nobenega demokrata ne veseli da bi za-l.justil opozicijsko stališče. Preveč !<0 demokrati nosili odgovornosti za tuje grehe, da bi jim bilo prijetno •nova podati se na mejdan. Je res, da demokrat v opoziciji ni v tako lahkem Moža ju kakor n. pr. klerikalec. Klerikalci* so bili nad dve leti v vladi in danes očitno zataje, kar so tam delali. I^-®ekrati so imeli mnogo mauj be-aede v Sloveniji kakor klerikalci, kajti na čelu pokrajinske uprave je bil njihov eksponent le nekaj mesecev, sicer pa ves'g^ Brejc in Hribar. Vendar je javnost v svoji kratkovidnosti obrnila puščice dosledno na demokrat« in ko eo se dniri izstreljali so še radikalci snatrali za potrebno, da vržejo poleno onim. ki so se ves čas požrtvovalno trudili popravljati državni voz. Demokrati ra#0 ljudje, ki se boje odgovornosti. kedar j0 treba prevzeti. V najtežjih razmerah so vedno stavili interes države nad interes svoje stranki». Tako je nekaj povsem naravnega, da orav t.eraelSto rvroučuieTo vora- vi palači civilna in cerkvena poroka najstarejše hčerke italijanskega kralja prin-cesinje Jolande z grofom Calvijem. Za poročne svečanosti so 6e že dalj časa vršiie obširne priprave in princesinja je dobivala z vseh delov Italije dragocena poročna darila. V soboto sta kralj in kraljica priredila svečan sprejem, pri katerem je bil sprejet najprej ves diplomatski zbor s francoskim poslanikom PSame^ac izgnan is etatije Rim, 9. aprila. 1. Na zahtevo beograjske vlade, naj se ji izroči ali izže-ne bivši črnogorski ministrski predsednik Plamenac. ki venomer intrigira in propagira vstajo zoper jugoslovansko vlado v Črni gori, je v četrtek rimska vlada odredila, naj se Plamenac izžene iz Italije. V soboto so Pla-menaca trije karabinijerji pospremili v Napolj, odkoder potuje sedaj v New York. Milan, 9. aprila, j. Po uradnih ve- vprašanju fn o ruhrski akciji, je v «LTSre j zoper ravnatelja essenske Kruppove tvor Nouvelle» objavil socialistični reparacij-; niče se bo začela ta teden v Werdenu. ski načrt ter izjaviL da more po dobijo- Ker se v zasedenem ozemlju s strani nih informacijah potrditi da je velika j Nemcev ne pojavljajo vež v taki meri večina nemških industrijalcev danes pri- akti sabotaže, so Francozi dovolili da pravljena, nuditi močna jamstva, ki so 1 smejo biti po mestih ljudje še do 9. na pač vredna, da se proučijo. Dosedaj je j mesto do 6. ure na cesti. V Mannheumi prišel do utemeljenega prepričanja, da so zasedbene oblasti zaplenile na pošti ___£l___f. J. S. n» »ot «tiliinv/in m n r l- Iri CA nil a i« R^rlin, je nemška vlada že sedaj pripravljena pogajati se z zavezniškimi vladami, da se Joseže faktični in končnoveljavni sporazum v reparacijskem vprašanju. tri milijarde mark, ki so bile iz Berlina poslane za mannheimsko filijalko Reichs-banke. — ;— V ostalem je položaj neizpremenjen. Turški odgovor izročen zaveznikom TURŠKA VLADA IZRAŽA UPANJE NA SPORAZUM IN PRISTAJA NA OBNOVO POGAJANJ. nje turške vlade, da hočeio zavezniki še enkrat razpravljati o vprašaniu turške Barrerom na čelu, ki je čestital novopo- 1 steh iz Rima je bil Plamenac izgnan ročencema. Kralj je poslal rimskemu žu- j iz Italije iz vzrokov javne varnosti in panu 100.000 lir za mestne uboge. Danes je bilo vse mesto slavnostno okrašeno, posebno pa še kraljeva pela-ča na Kvirinalu. Cerkvena poroka se je vršila v Capella Paolina na Kvirinalu, izvršil jo je dvorni kaplan. Takoj nato se je vršila civilna poroka, katero je izvršil ministrski predsednik Mussolini s senatnim predsednikom Tittonijem, ki je fungiral kot kronski notar krone. Nekaj minut po dvanajstih je bila ceremonija končana. Popoldne sta se po slavnostnem obedu pri kralju odpeljala novoporočenca s posebnim vlakom v San Rosore, kjer sta bila slovesno sprejeta, nakar sta se v avtomobilu podala na kraljev grad v Racconigiju, odkoder odpotujeta čez 14 dni v Calvijev grad Pinerollo. sanje, ali je škoda, ki bi jo v slučaju vstopa v vlado imela stranka, visoko odtehtana s koristmi, ki bi jih v tem slučaju imela država. 0 tem bo imel odločati poslanski klub demokratske stranke. Mnenja s« bodo križala, taktični pogledi se bodo borili med sabo. Zopet enkrat bodo pogledi vse države obrnjeni v dvorano, kjer bodo zborovali poslanci iugoslovensko demokracije. ¡ne na prošnjo Jugoslavije, ki sploh ni prosila za to. ilamaia madžarskih falisfov Budimpešta, 9. aprila, id. Vodia madžarskih fašistov Štefan Friedrich, ki se je bil podal pred tedni na pompozno naznanjeno propagandno potovanje v Italijo in Turčijo, da Izvede pobratimstvo z italijanskimi fašisti In Kemalovimi naci-Jonalisti se Je vrnil precej neopaženo nazaj v Budimpešto. Napram novinarjem, ki so hoteli izvedeti podrobnosti o njegovem potovanju, }e bil zelo rezerviran. Le uredniku lista »A Reggel» je re-signirano izjavil, da v Rimu ni mogel dobiti zagotovil, da bo Italija dosledno podpirala madžarske težnje. Z Mussolinijem se «nI ime! prilike se sestati*. Glede Fric-drichovega sestanka s Kemal pašo, v katerem so svoj čas zmagoslavno poročal! madžarski nacionalistični listi, potem pa nenadoma utihnili, pa tudi «A Reggeb ne ve povedati ničesar konkretnega. Opoziciionalni listi izražajo zato sumnjo, da Friedrich tudi s Kemalom ci govoril, kakor ne z Mussolinijem. (Olcj o tem tudi naše poročilo v rubriki «Po svetu-.) Pariz, 9- aprila. L Včeraj je bil izročen članom medzavezniške komisije v Carigradu odgovor angorske vlade na zadnjo zavezniško noto. Nota vsebuje nekatere pridržke gospodarskega in finančnega značaja, v splošnem pa je pisana v prijaznem tonu in predlaga začetek konference y Lausanne za 20. t. meseca. Carigrad, 9- aprila s. V odgovoru zaveznikom izraža turška vlada svoje zadovoljstvo nad tem, da so zavezniki pripravljeni razpravljati o gotovih točkah turških protlpredlogov, ki ne vsebujejo nobenih bistvenih, za zaveznike nesprejemljivih izprememb. Turška vlada je zadovoljna tudi vsled tega, da sprejmejo zaveznik novo besedilo pogodbe In da priznavajo reciprociteto v postopanju z Inozemci. Nota izraža dalje preseneče- uprave in sodišč, Id se je, kakor je izgledalo, že smatralo za rešeno. Končne pripominja turška vlada, da bi izločitev; gospodarskih določb iz razprave pospešila sklep miru. kljub temu pa sprejme razpravo omenjenih vprašanj kot podlago za mednarodna pogajanja. Izmet paša zopet vodja turške delegacije. London, 9. aprila d. Po poročilih iz Angore bo vodil tudi novo turško delegacijo na obnovljeni lausannski konferenci Izmet paša. V londonskih krogih to dejstvo z zadovoljstvom beležijo, ker Je pokazal Izmet paša že pri dosedanjih pogajanjih mnogo umevanja za zavezniško stališče in iskreno željo za dosege miru. fizgon menihov iz Ru-munife Dunaj, 9. aprila, s. «Reichspost» Javlja iz Kološvara: Na seji zbornice dne 31. marca se Je sprejel od senata že apro-birani zakonski načrt s katerim se vsem duhovnim kongregacijam izvzemši grško-pravoslavnim In grško-uniiatskim prepo-eduje naseljevanje in delovanje na ozem- Borza dne 9. api. Zagreb, devize: Dunal 0.14075 — 0.14175, Berlin 0.475 — 0.477, Budimpešta 230 — 2.325. Bukarešta 46 — 47.50. Milan 494 — 495, London 466 — 46$. Newyork ček 98.75 — 99.50, Pariz 650 — 660, Praga 298.50 — 299.50, Švica 1832.50 — 1840, Varšava 0.23 — 0.235, _____ _ ______ valute: dolar 97.50 — 98, lire 487.50 — Iju romunske države. Š tem se ustavi 1489• e,ekti: 7 odst. investicijsko posojilo dosedanje delovanje cisteriancev, mino-ritov, frančiškanov, kapucinov, usmiljenih bratov, šolskih sester in uršulink. ŠKOD O VE TVORNICE USTANOVE PODRUŽNICO V JUGOSLAVIJI? Praga, 9. aprila, j. Kakor javlja «Češke Slovo», nameravajo Škodove tvorni-ce ustanoviti v Jugoslaviji svojo podružnico. V ta namen se vrše že pogajanja za nakup nekaterih premozokopov. DELOVNI PROGRAM ČEŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 9. aprila J. Jutri prične pomladansko zasedanje parlamenta, čigar delovni program ie zelo bogat. Rešiti mora novi zakon o socialnem zavarovanju, zakon o varstvu najemnikov, tiskovni zakon, devizni red, zakon za varstvo valut itd ARETACIJA BIVŠEGA BOLGARSKEGA VOJNEGA MINISTRA. Sofija, 9 aprila, j. Bivši vojni min! 69.50 — 70, Kranjsko deželno posojilo 85, Liublj. kreditna 230 — 240, Slavensfci 109, Praštodiona 1022.50 — 1027.50, Slovenska eskomptna 159, Trb. premogo-kopna 750 — 775. Beograjska borza is novosadska blagovna borza ste bili radi velikonočnih praznikov zaprti. Curih: Berlin 0.0258, London 25.45. Newyork 545.50. Pariz 36.75, Milan 27.1(3 Praga 16.30, Budimpešta 0.125, Beograd 5.45, Sofija 4.15, Varšava 0.0125, Dima-: 0.007650, avstr. krone 0.0077. Dunaj, devize: Beograd 707.50 --709.50, Berlin 3.35 — 3.65, Budimpešto 15.55 — 15.65, London 331.300 — 331.9C. Milan 3528 — 3531, Newyork 71.065 -71.215. Pariz 4778 — 4790, Praga 2135 — 2131, Sofija 544.50 — 545.50. Varšava L61 — 1.71, Curih 13.020 — 13.050, valnte: dolarji 70.740 — 71.040, lev« 52? — 527. marke 3.20 — 3.50, funti 329.60C — 330.600, franc. franki 4719 — 4749, lire 3494 _ 3509, dinarji 702.50 — 706.50 poljske marke 1.41 — 1.71, leji 325 — ster Tomov je bil na podlagi proti njemu : 327. žvic. franki 12.93ft — 12.990, češi:« izdane obtožb« aretiran 'krone 2108 — 2118. mad ž. krene 1-3.90 Pred petimi let! Pred petimi leti, za velikonočne praznike leta 1918. je poslal vrhovni poveljnik 6rbske vojske, poznejši naš kralj Aleksander, naslednji pozdrav Nvoji vojaki na solunski fronti: «Junaki! Svetle praznike Kristovega vstajenja smo dočakali tudi letos sredi krivih vojnih dogodkov. Na zapadu, na lepih poljih Francije, naši odlični zavezniki Francozi. Angleži. Ameri-kanci in Belgijci lomijo s svojimi čvrstimi utrdbami najboljše sovražne sile in čakajo momenta, da gredo naprej in sovražnike končno uničijo. Ti gigantski boji v Franciji, združeni s herojskimi napori našimi in na-r«ih zaveznikov na macedonski fronti bodo ustvarili naše narodno ujedinje-nje. prinesli bodo pravico in svobodo našemu troimenemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev in celemu človeškemu rodu. Veliki cilji zahtevajo velike napore, velike žrtve in vztrajnost do konca. V tem se zrcalijo vrline naroda in njegova pravica do življenja, kak Dr mio mi to neštetokrat dokazali pred celim svetom. Mi se ne borimo samo '¿a nas, temveč tudi za naše otroke, ca naše potomce, za bodoča pokole-r)ja. Za nje prenašamo in bomo prenašali do konca vse potrebne žrtve, 7:akor se je tudi Krist žrtvoval za iloveškl rod. Bodite prepričani, da te naše žrtve ne bodo zastonj. Z božjo pomočjo nam one prinesejo vstajenje naše lej>e domovine in ujedinjenje z ostalimi našimi dičnimi brati Jugoslovani. V tem imenu vas pozdravljam, ponosni junaki, s Hristos Voskrese. Aleksander.» ne kolesaril švigal!" po mesta ior napovedovali v okolici prihod Orjunašev. Tudi so se zbirale gruče., katere le pa orož-ništvo pridno razganjalo. Skrajna predrznost nemškutarjev pa le, da so po odhodu Orjunašev trgovcu A. Plntarju razbili šipe s težkimi kamni. * V pondeljek zjutraj so klerikalci in nemčurjl uddežniki poboja v Slovenski Bistrici, na povratku Iz Slov. Bistrice okolo 600 m nižje od postaje Poljčane napadli osebni vlak, ki pelje o polnoči iz Maribora in s katerim so se vračali Or-junaši. Vlak se je moral ustaviti, ker so nemčurski in klerikalni napadalci, ki sc kričali: «Fui Orjuna» in podobno, streljali proti njemu. Ko se je vlak ustavil, so napadalci že zginili v temi. Na vagonih se je potem ugotovilo okoli 30 strelov. Krvava sobota v Slovenski Bistrci Trije težko ranjeni v bolnici. — Za-zrizenost nemškutarjev. — Hujskanje klerikalcev. Maribor, 9. aprila. Poročilo «Jutra», da so klerikalci poleg drugih pristašev mobilizirali tudi Nemce in nemškutarje ie najboljše potrdila nahujskana drulial sama še v usodni noči od sobote na nedeljo s svojimi izpadi po odhodu Orjunašev. Klerikalci so »icer pozvali pristaše iz vse okolice, celo iz Poljčan so jih pripeljali tri vozove, vendar pa so že zvečer dobili v njihovi armadi, ki je štela par sto ljudi, ttitooč nemškutarji in Nemci. Izzivanja in psovke, ki so letele na Orjunaše, so bile po večini nemške po večini seveda v znanih spodnieštajerskih nemških spa-kedrankah. Tudi streljali so največ Nemci in nemškutarji, od domačih kmečkih tantov so imeli nekateri nože. Parkral je bila situacija prav kritična, ker je mesto slabo razsvetljeno, krogle pa so kar frčale križen, po zraku. Pravo jedro proti-tiacijonalnega elementa pa se je pokazalo po odhodu Orjunašev iz mesta. Ko se je namreč čutila renegatska druhal. varno, je napadla krog polnoči trgovino klerikalnega veljaka Slovenca Alojzija Pin-terja, ki je bil prejšnji tnescc na zahtevo klerikalcev imenovan gerentom slovenje-bistriškega okrajnega zastopa, razbili so mu vse šipe na hiši in trgovini. Današnja «Straža», ki prinaša članek najostudnej-Sih psovk o Orjunaših in neresnično zavito poročilo o dogodkih v Slovenski Bistrici, trdi, da so Orjunaši vrgli bombo in ne omenja niti z besedico napada na Pinterjevo hišo, čeprav je g. Pinter odbornik v mnogih klerikalnih društvih in korporacijah. Včeraj je poslalo okrajno glavarstvo v Slovensko Bistrico vladnega tajnika g. Mufačka, da na licu mesta preišče dogodke. Od ranjenih so doslej v Mariboru v bolnici trije, ki so se pripeljali v nedeljo z automobilom g. Attemsa iz Slov. Bistrice. Najtežjo rano ima 21 letni Lune-žik, kmečki sin iz slovenjebistriške okolice, ki je ranjen na nogo v levo stegno. Nadalje sta v mariborski bolnici 291etni čevljarski pomočnik Ivan Soršak, ki ima več drobcev v levi nogi in 421etnl kovač Anton Podplatnik, ranjen od bombnih drobcev v desno stran oprsja. Slednji Je tako zagrizen renegat, da v nedeljo v bolnici sploh ni hotel razumeti slovenski. Šele danes se Je spomnil slovenskega po-koljcnja in govoril v materinščini. Vsi trije pa so izven vsake nevarnosti. Govorica, da je eden ranjencev umrl, torej ne odgovarja resnici. Oblasti so seveda zopet energično na delu pri iskanju krivcev... Pri nedeljskem klerikalnem shodu v Mariboru sta na primer dva Orjunaša ugovarjala huj-skajočim govorom klerikalnih poslancev, pa ju Je policija takoj pograbila In oddala sodišču, češ da sta mcdklicatelja gotovo sokriva spopada v Slovenski Bistrici ... Slov. Bistrica, 9. aprila. Včeraj se Je lu mudi! v svrho poizvedb glede občnega zbora «Orjune» vladni tajnik okr. glavarstva v Mariboru Mulaček. Bomba, ki je eksplodirala v veži hotela Neuhold Je težko ranila Soršaka Ivana iz Vrliloga in Podplatnika Antona, kovača pri Verniku Iz Kovače vasi in Lunežnika Lipe-ta iz Kovače vasi. Lahko ranjeni so Pe-čovnik Alojz» iz Smartna in neki Justl-nek. Kakor se Je zvedelo Je napadalce organiziral znani izzivač, župan Ferdinand Vernik iz Kovače vasi. SIcer bo še preiskava vse natančno dognala. Da se Je napad na Orjunaše organiziral Je Jasno, ker to no prihodu Orjunašev iz Liublla- Mussclini o pogajanjih z Jugoslavijo Rim, 7. aprila. Včeraj v petek popoldne je Mussolini na seji ministrskega svete izčrpno poročal o pogajanjih z Jugoslavijo, Avstrijo in Poljsko. O pogajanjih z Jugœlavijo v 0|»atiji je izvajal: «Paritetna komisija, ki se je po določbah santamargheritskih konvencij sestala v Opatiji 1. marca, je začela svoje delo z obravnavanjem izpraznitve Sušaka, ki se je tri dni potem tudi izvršila. Pri tej priliki se je komisija zahvalila italijanskim zasedbe-nim četam za njihovo viteško zadržanje za časa okupacije. Potem je komisija razpravljala o provizorni uredbi o tranzitu in prometu mod Reko in Sušakom. ki bo veljala za dva meseca. Organizirala je tudi mejni promet med Kastvom in obmejnim ozemljem. Jugoslovanska delegacija je takoj po izpraznitvi Sušaka najavila svojo rezervo. češ. da izpraznitev ni v skladu s konvencijami ker sta ostala Baroš in Delta zasedena po Italijanih. Zoper to trditev je postavila italijanska delegacija ugotovitev, da je Italija dobesedno zadostila določbam konvencij. ki govore samo o izpraznitvi Sušaka. Potem je italijanska delegacija predložila načrt konzorcija reškega pristanišča, ki bi obstojal iz zastopa i kov vseh treh zainteresiranih držav. Ta načrt predvideva za reško pristanišče mednaroden značaj in dopušča možnost posebnih privilegijev in posebnih jamstev za vsako izmed udeleženih držav, kakor bi to zahteval prosti razvoj prometa. Zoper ta načrt je jugoslovanska delegacija zopet priglasila rezervo v obliki svojega načrta. i>o katerem bi bila Baroš in Delta izključena od enote reškega pristanišča in bi prirwlala pod suvereno upravo Jugoslavije. Italijanska delegacija je formalno izjavila, da ne more sprejeti načrta, ki bi rušil enotnost reškega pristanišča in tako škodil reški državi. Italijanska delegacija je nato predložila modifikacijo svojega načrta, ki je po možnosti upošteval tudi jugoslovanske protizahteve, vendar do sporazuma ni prišlo. Seje so se dne 14. marca odgodile :n se bodo v kratkem zopet pričele.» Potem je poročal Mussolini o obisku poljskega zunanjega ministra SUrzyn-skega in avstrijskega kancelarja Scilla. Glede rimskih pogajanj za trgovinsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo je iziavil M-issolini. da ta pogajanja ugodno napredujejo in da se je posebno glede tarif že ugotovilo s[>orazjmljcnje, glede ostalih vprašanj pa jugoslovanska delegacija ravno sedaj čaka na uove instrukcije iz Beograda. _ SL8 zago&vfja Jugo6fovaMfli$ khrfc, da je slovensko ljudstvo voljno vrtra-jati v boju za te svoje zahteve do skrajnosti in da se ne plaši nobenih žrtev pri dosegi teh svojih zahtev. — 2.) Zbor pozdravlja blok Slovencev in Hrvatov kot parlamentarno zvezo.» — Na zboru so govorili od predsedni-štva dr. Leskovar, poslan «i Vesenjak, Pušenjak in Zebot, ki je napadal najbolj Orjuno. nadalje poslanci Davorin Kranjc, Falefi iz Slivnice in Bezja-nič ter Geza Stifter evangelist iz Prekmurja. ter železničar Fran Laješ. + «Intervencija krone.» Pod tem naslovom priobčuje «Politika» v evoji velikonočni številki dolg članek, v katerem predlaga, da vzame rešitev krize v svoje roke krona na ta način, da pokliče voditelje revizijonističnih strank na posvetovanje, na katerem naj bi se sporazumeli. Svoj članek zaključuje «Politika»: «Tudi mi smo za to. da ee pristopi reviziji, ali z omejitvijo, da ostane, dokler se ne izvede revizija, v veljavi sedanja ustava. Nahajamo se na zgodovinskem razpotju. Po kateri poti bomo šli. je odvisno od vseh nas. ali odvisno je to tudi od krone.» ■+■ Radlčeve spletke. «Pravda» poroča. da so najnovejše Radičeve izjave razumljene v vseh političnih krogih kot nadaljevanje spletk, s pomočjo katerih misli v Beogradu razbiti vsa grupiranja, celo posamezne stranke. Sedaj Radič mnogo računa s tem. da vnovič razdvoji radikalno, demokratsko in zemljoradniško stranko. V zvezi s temi spletkami je vest iz Zagreba, da se bo bivši ban Tomljenovič ponovno pogajal z Radičem in ga dovede] v 6tik z gosp. Davidovičem. Celjsko mestno gledališče. parlamentu inton sprejet, ker kaže Sreda, 11.: «Operni večer». Pojejo Oa-, t<*upna češkoslovaška Javnost velik in- teres za telesno vzgojo svoje mladine. Tombola Sokola II. v Llubllani opozarja, da Je 15. april, ko se bo vršila velika tombola na Kongresnem trge, pred durmi. Tablice (po 2-50 Din) se že prodajajo. Cena ie malenkostna posebna z ozlrom na lepe, dragocene dobitke. Ne zamudite sijajne prilike, ker tedaj se bo dobilo za 10 kron elegantno pohlštvc. Kupite pa hitro. ni zagrebškega gledališča. Abonma. • Gostovanje Hane Pirkove v Ljubljani Gdč. Hana Pirkova. gostuje na ljubljanski operi še danes v naslovni vlogi «Tosce». Pri tej predstavi poje vlogo Cavaradossija g. Šimenc, vlogo Scarpi-je g. Balaban in vlogo cerkovnika g. Zupan. Red A. Gostovanje Marije Vere v ljubljanski drami. Ga, Marija Vera nastopi prihodnjo soboto, nedeljo in pondeljek v naslovni vlogi Ibsenove drame «Hedde , Gabler». Sobotna predstava se VTŠi za i. 0bini 2bor šišenskega šahovskega red B, nedeljska za izven to pondeljko- ikiaba- k1 se ie vršiI 21- marca- 'e otvo" va za red C. Abonenti ostalih redov so nl predsednik S- Zdravko Koren in po-to gostovanje že imeli. zdravil navzoča zastopnika bratskega Gdč. Zdenka Zikova v Pragi Naša j !jobl!a"sJces?> k]uba? Pleničarja in 1 Zupančiča. Po kratkem predsednikovem, in blagajniškem poročilu g. Šah operna pevka je na povabilo ravnatelj- stï-a Varfvi rfivaHla ^ Pra/r! t, fobnii tajniškem stva Narod, divadla v Pragi v tekoči sezoni že drugič gostovala minuli teden. Kot iiarenka v «Prodani nevesti» je io-la velik uspeh ter kot «Tosea» ogromno Svetica je poročal klubov prvak g. Va-lentinčič o obeh klubovih turnirjih. Pri ^ volltvi novega oJocra so bili izvoljeni navdušenje.''' BilTje~^ešt^okrafklicani ^^ g?sp0?iej „ Prednik Zdravko pred zastor. Kakor čujemo, se češki kro- ?°ren, podpredsednik Leo Kraner, tajnik gi trudijo, da bi pridobili gdč. Zikovo za Janko Kogovšek blagajnik Anton Sve- češkoslo vaško opero, a da je že podpisala pogodbo za slovensko opero v Ljubljani. Josip Križaj težko oboleL Zagreb- j tle, odbornik Valentinčič, namestnik Ivan Kristan, Glavač in Očko ter preglednika računov Žarko Boltavzer In Arhar Franjo. Novemu odboru se poveri ška «Riječ» poroča, da je naš rojak. na,oga- da lzdela Predl°s za tzpremem-operni basist Josip Križa, na velikono«- j1,0 krovih pravO in ga predloži potem no nedeljo težko obolel: ima pljučnico izrednemu občnemu zboru. Enkratni pri-(pneumonia lobaris) ter je nemogoče ugi- j spevek za ustanovne člane se zviša na ..... __' 1 AA fl. M Vi A V ■ « . — U:1 M4 rt /A /V,M. Politične helBftrc -f Med dvema stoloma. Mesto v Beograd je romal dr Korošec po volitvah k Radiču v Zagreb. S tem se je v Beogradu onemogočil in uničil vse upe in nade svojih volilcev. Včeraj pa poroča «Slovenec», da je imel podpredsednik HRSS dr. Maček dne 22. marca v Poljčanah nekak ustanovni občni zbor Radičeve stranke. «Slovenec» radi tega ozlovoljen piše, da je stvar političnega okusa, če smatra gosp. Radič čas. ko je ž njim SLS v dogovoru, kot primeren za organizacijo svoje stranke v Sloveniji. — Videti je. da bo ostal dr. Korošec med dvema stoloma. Enega si je izj>odne-sel sam, drugega pa mu žaga njegov zaveznik Radič. -f Resolucije s klerikalnega shoda v Mariboru. Na nedeljskem «manifes-tacijskem» zborovanju, ki se je vršilo v zelo skromnem obsegu v dvorani gostilne «Gambrinus», so bile sprejete sledeče resolucije: «1.) Zbor SLS mariborskega okrožja z dne S. aprila v Mariboru naroča izvoljenim poslancem SLS, da pod nooenim pogojem ne odnehajo od zahteve po gospodarski zakonodaji Slovenije in da odklonijo sodelovanje v vsaki vladi, ki ne bi dala zadostnega jamstva za izginitev te zahteve. Zahtevamo, da vlada takoj ukrene potrebno, da odstrani grozečo gosjiodarsko propast, ki grozi slovenskemu ljudstvu, in da zboljša naravnost neznosni položaj vseh delovnih slojev, posebej državnih nameščencev in železničarjev, ki [>o«taja vsled nebrižnosti vlade tako kritičen, da ogroža objcktlvnœt in nepristra-nost naše državne uprave in s tem tudi avtoriteto državnih oblastL Zbor Po svetu — Štefan Friedrich in Kemal-paša. «Pester Lloyd» prinaša poročilo turškega lista cSadaj Hak», kl izhaja v Smirnl, o bivanju Štefana Friedricha v Turčiji. Friedrich Je sporočil uredniku lista «Sa-daj Hak», da je voditelj madžarske na-cijonalistične stranke in da Je dospel v Turčijo kot zastopnik madžarskega naroda, da poseti Kemal-pašo. Nato Je izjavil, da je madžarski narod poklonil Kemal-paši meč z dijamanti in da mu Je bilo darilo odposlano po posebnem kurirju, članu turškega poslaništva v Budimpešti. Friedrich pa se je silno začudil, ko Je naenkrat doznal, da turška vlada ne vč ničesar o tem meču in da ga Kemal-paša sploh ni prejel. Friedrich ie tudi Izjavil, da Je prosil za razgovor s Kemal-pašo, da pa že štiri dni čaka za-manj za odgovor. cZastopnik madžarskega naroda» le torej doživel polom v Italiji in v Turčiji. — Denar Iz aluminija t Avstriji. Z Dunaja poročajo, da bo avstrijska republika v najkrajšem času začela kovati denar iz aluminija. Najmanjši denar bo stokronski novec. Avstrijski finančni krogi se bavljo tudi z uvedbo nove računske enote, ki bo imela za 500 ali za 1000 sedaniih avstrliskih kron posebno označbo. Nove papirnate bankovce namerava Avstrija izdati po amerikanskern vzorcu in tudi v takem formatu. — Svetovna razstava v Milanu. Iz Milana poročajo, da se Je italijanski ministrski predsednik Mussolini ob priliki svojega bivanja v Milanu sestal z milanskim županom in z nJim razpravljal o gospodarskem položaju Italije. Ob tej priliki ¡e bilo sklenjeno, da se priredi leta 1928. v Milanu veliko svetovno razstavo. ki bo trajala od 24. maja do 14. novembra. — Nekaj številk o komunistični Rusiii. Avtentično informirani finski listi prinašaio sledeče številke iz sovjetske Rusije: Prvega marca letos Je bilo v Rusiji 818.193 organiziranih komunistov. med njimi 410.413 aktivnih članov, 117.924 kandidatov ter 189.839 članov mladinskega naraščaja. Zen Je bilo organiziranih 30.434. Komunistična stranka ie po razredni pripadnosti razdeljena takole: 44.4 odst. njenih pristašev Je delavcev. 26.7 odst. kmetov, 22.2 odst. uradnikov, ostali poklici so v stranki zastopan! s 6.7 odst. Ta račun ie sestav ijen za celo sovjetsko Rusijo izvzemši republiko Daljnega vzhoda. bati, kdaj pevec zopet nastopi. Zato se je morala premiera Debossyjeve opere «Pelcas in Melisanda» odložiti na nedoločen čas. Gostovanje švedske pevke g. Sward- ne šahovske igre. strCmove v Zagrebu. Znana švedska pev-ka gospa Walborga Swardstromova, ki ! je pela v naših krajih že pred več leti, je j te dni gostovala v zagrebški operi. Na- i stopila je v Puccinijevi «Madame Butter- \ fly». Listi ocenjujejo njen nastop za na^ stop srednje vrste in vrednosti. XIV. intimni večer Hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu se je vršil 6. apri. la. Na njem sta odlična pevca g. Maja de Strozzi ter g. Bela Pecič proslavila svoj petdeseti skupni nastop. Pela sta «Nove popijevke» g. Petra Kon.ioviča, s katerimi sta po soglasni sodbi kritikov dosegla velik in iskren uspeh. F. M. Dostojevskega «Selo Stepančl-kovo» na odru. Nekateri člani Hudožest- 100 Din. Na zboru je bilo med drugim sklenjeno, prirejati zopet teoretične večere in skrbeti po možnosti tudi za močan in idealen naraščaj lepe, res idea> Razmere na južnem 5-so!©« dvoru v Zagrebu Zagrebški listi objavljajo alarmantne vesti o nevzdržni situaciji na južnem kolodvoru. «Jutranji list» od 7. aprila piše že o «obustavitvi prometa» ter pravi: ¿Zagrebška postaja južne železnice spada med najvažnejše prometne centre r celi državi In namesto da na tej postaji promet tako funkcionira, kakor je «reba, se stalno ukinja promet, kar ima težke posledice za naše ekonomsko življenje. Razen tega so potniki izloženi raznim nevarnostim. Pa zakaj? Postaja ima SO činov nikov; od teh Jih je danes bolnih 17 in ti so prometniki In danes se p venega teatra iz Moskve so priredili za : pripetilo, da opravljajo službo na tej po-oder Dostojevskega novelo «Selo Stepan- staji razni nadomestniki iz cele Slovenije čikovo». Dramatizirano delo so igTali za ; ki nimajo niti pojma o prometu na, te; velikonočne praznike v Berlinu. Režijo ; postaji. Postaja je že danes pranatrpana ie vodil Masalitinov, glavno vlogo je po- ^ ravno isto tudi druge dovozne proge, dal znani Hudožestvenik Pavlov. Nemška najbolj pa Zidani most-Zagreb in to baš _____:___«.T, ____ , r»_____ t TI_____ \7.— U kritika z uprizoritvijo ni bila zadovoljna, dasi hvali posamezne scene in nekatere izvrstno odigrane vloge. Sokolsivo Iz Jug. Sokol. Saveza. Starešinstvo J. S. S. Je na svoji prvi seji razdelilo referate tako kakor v prejšnji dobi, in sicer I. tajnik dr. Fux, IL tajnik Bajželj, blagajnik Kaizelj, prosveta: dr. Murnik, dr. Hadži in Gangl, manjšinski odsek Slajpah. organizacija Cobal in pred Zagrebškim Zborom. Vse t« je samo zaradi tega. ker direkcija ne zna reda napraviti. Njeni oboleli činovniki so zboleli cd — gladn! Nekaj neverjetnega! 17 činovnikov leži gladnih in čakajj na svojo usodo. — Pred 1. so ti uradniki še nekako izhajali ker so Imeli znižano ceno v kolodvorski restavraciji, ker je bila restavraterka po dogovoru obvezana dajati hrano po nižji ceni uslužbencem. Po 1. aprilu jim je pa restavraterka hrano tako povišala, da so drugod pc? Zagrebu boljše cene. Ker ni več znižanihj cen, direkcija pa bogve iz katerega raz- Frosvefa LJublianska drama. Torek, 10.: »Sirota Anka», spevoigra. Pevski zbori malih Slovenk. Prireditev «Splošnega ženskega društva». — Začetek ob pol šesti popoldne. Izv. Sreda, 11.: «Otok in Struga». C. Četrtek, 12.: «Othello». D. Petek, 13.: «Idijot». A. Sobota. 14.: «Hedda Gabler». Gostule Marija Vera. B. Nedelja, 15.: ob 15. «Ugrabljene Sabln-ke» Izv. Ob 20.: «Hedda Gabler». Gostuje Marija Vera. Izv. Pondeljek, 16.: «Hedda Gabler». Gostuje Marija Vera. C. Lhiblianska ooera. Torek, 10.: «Tosca». Gostuje gdč. Hana Pirkova. A. Sreda, 11.: «Janko in Metka». B. Četrtek. 12.: «Rigoletto». E. Petek, 13.: «Plesni večer». Izv. Sobota, 14.: «Carostrelec». C. Nedelja, 15.: «Janko in Metka». Izv. Mariborsko gledališče. Torek, 10.: «Kovarstvo in ljubezen». A. Sreda, 11.: «Skrjančkov gaj». C in kuponi. Četrtek. 12.: «Velika noč». B. starešinstva se vrše vsak pondeljek ob 8. uri zvečer. — Prvi zvezek spominske knjige o I. jugoslovenskem vsesokolskcm zletu je dotiskan in se začne razpošiljati te dni. Kdor si še ni naročil te bogato ilustrirane knjige, naj pohiti, da ne pride prepozno, ker je naklada majhna. — Poslanica Sokoistvu in resolucija sprejeta na glavni skupščini v Beogradu, sta razposlani br. društvom, kjer iih dobi članstvo. Dolžnost vsakega Sokola je, da letak dobro prečita in se ravna po njegovi vsebini. Sokolska akademija v Mariboru, ki se je vršila snočl ob lepi udeležbi v veliki dvorani Narodnega doma, je pokazala krasen uspeh zimskega delovanja mladih Sokolov in Sokolic. Sicer te za akademije čas po zimi, vendar se Je naša sokolska mladina topot tako sijajno izkazala, da se Ji mora ta zakasnelost odpustiti. Večer Je otvoril šele pred dvema mescema sestavljeni sokolski orkester, ki pa je pod vodstvom brata Šu-šteršiča kliub temu nudil v «Samostanskih mlinih» In «Ruskih odmevih» izreden užitek ter obenem sijajni dokaz, kako mnogo zamore energija tudi v kratkem času. Ves spored je bil res na višini akademije, ki Jo zahteva čast Sokola. Člani kot članice so nastopili tako v težkih kompliciranih prostih vajah, kot tudi na orodju s toliko sigurnostjo In eleganco, da Jim Je Izbrano občinstvo od točke do točke burno ploskalo. Posebno krasne so bile vaje članic s šer-pami in nastop «devetorice», res cvet Slajpah, stat stika: Svaigar, gospodar-1, ■ • -„ . rJ -ti . ... c , r-, los-a ne more braniti svoje unovnike, se-stvo: Deu m Turk, uredništvo Sok. Glas-, , .,. . . . ., . . x-x j . j » u daj činovniki dejansko gladnjejo m ne-nika: Ambrož,č zdravstvo: dr. Ambro- d ^ y Qd svo- zič, arhiv: Marolt in Trd,nova. - Seje ^ ^ ffiore> ziveti komaj v _ po- stelji, za težje naporno delo pa niso sposobni. To vprašanje prehrane bi se moralo rešiti hitro in radikalno v interesu me?ta in države. Naš že itak slab promet trpi sedaj zaradi pomanjkanja strokovnih prometnih moči. Kam to vodi?> Iz dopisov, ki smo jih prejeli v tej zadevi razvidimo, da je kriv vsega spor med restavraterko in direkcijo južne železnice. Po smrti tamkajšnjega restavraterja je direkcija napravila novo pogodbo z vdovo. V to pogodbo so pa pozabili sprejeti točko o popustih južnim železničarjem. Sedaj je direkcija odpovedala vdovi pogodbo ter naj bi prevzel že novi reetav-rater restavracijo. Vdova pa ue priznava odpovedi ter je kot represalijo odpove dala nradništvu abonentsko hrano. Uredništvo je zaman prosilo za intervencijo uprave. Kon^o se je javilo naenkrat toliko uradnikov bolnih, da se je v noči od 5l na 6. moral kolodvor — zapreti. Direkcija si je skušala pomagati s sub-stitutL Po progi je uvedla 24urno službo, za kar mora plačevati vsakemu uradniku po 25 Din dnevne doklade, nado-mestnikom v Zagrebu pa plačuje po 30 Din. Uprava je mogla stvar mnogo cenejše urediti, če bi bila takoj po odpovedi abonenta plačala za približno 30 do 40 ljudi po 9.25 Din razlike v abonentskih cenah. V železničarskih krogih v zadn.*® času narašča nezadovoljstvo proti uprav, Južne železnice. Zagrebški sl"*aj je vzbu dil mnogo ogorčenja ne le med neposred- HUIUI III uaoiup i W vrvi .Vili Ulll\J£\J — , . mladine, zdrav duh v krepkih, harmonič- no prizadetimi uslužbenci vse& Katego-no razvitih telesih! Telovadbo in godbo rij, temveč med celokupnim osobjem. Juz pa sta še spopolnlla z lepimi koncertni- na železnica je nedavno trdna, da nuna nič opraviti z radijskim, obljubam,, b bi naj bile podorle kandidaturo manbor-«ke-a Nachtigalla. Vendar se sedaj trdovratno vzdržuje vest, da so bile Nach-tigallove obljube glede naknadnega pia-čifa za devetdnevno rezistenco promptno honorirane. Dobro, nič nc rečemo in če so delavci res dobili naknadno plačilo, jim bo to gotovo vsakdo privoščil. Toda Obligatna telesna vzgoja na Ce- [fem b> ? ^ Pra7 gotovo našlo v škoslovaškem. Iz Prage nam poročajo: Magajnah še nekaj denara, s katenm da pripravlja češkoslovaško ministrstvo I bi se dale uredit, neznosne razmere, v za narodno zdravje in telesno vzgojo za- ^atenh žm zlasti urad m.Uvo v Zakonski načrt, ki uvaja telesno vzgojo na : K ki vri, tam, ločeno od svojA rouuin. vseh ljudskih in srednjih šelah kot obli- J "«orno službo. _ gateu predmet. Zakonski predlog bo .v l — mi točkami g. Ašlč In gdč. Mezgečeva, ki Je, kakor tudi njena spremljevalka gdč. Suličeva, sprejela od staroste dr. Semeca velik šopek cvetlic. Morala Je seveda še dvakrat dodati. Višek zadiv-IJenJa pa so Izzvali ob koncu posrečeni marmornati kipi 18 krepkih telovadcev prve vrste. Le krepko naprej po tej poti! Domače vesfi * Zvestoba za zvestobo. Dne 13. aprila 1918 so položili jugoslovanski in češki poslanci, zbrani v Mestni hiši v Pragi, slavnostno prisego, s katero so se zakleli, da bodo vztrajno in složno nadaljevali boj za popolno politično osvoboditev češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda izpod avstrijskega iga. Na ta pomembni dan je bila prvič izrečena krilatica «Zvestoba za zvestobo», geslo, ki je od-rihdob vodilo češke in naše državnike pri njih delu za osamosvojitev in tesno zbližanje obeh narodov na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Jugoslovansko - češkoslovaška figa proslavi petletnico tega zgodovinsko važnega dogodka z akademijo, ki ?e bo vršila v soboto, dne 14. aprila 1923 v dvorani Kazine. * Spomin na judenburške žrtve. Odbor za prevoz v Judenburgu 1. 1918. po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pešpolka in odbor za postavitev nagrobnega spomenika vsem, ki so padli za našo svobodo, prosi vse one. ki hranijo posebno zanimive spomine na dogodke tistih dni v Juden-burgu, Radgoni in Muhrau, da blagovolijo te spomine popisati in poslati imenovanemu odboru. Tako bi bili zlasti zanimivi spomini očividcev poteka uporov v Judenburgu, Radgoni iti Muhrau. osebni spomini na ustreljene žrtve, na njih zadnje dni itd. Posebno dobrodošli bi bili tudi spomini dogodkov v Kotoru. Pulju in Codroj-pi. zlasti ako ee tičejo ob teh prilikah ustreljenih in justificiranih oseb jugoslovanske narodnosti. Jugoslovanske dobrovoljce prosimo za popise dogodkov na solunski fronti in v Dobrudži, v koliko so ti dogodki v zvezi z junaško smrtjo posameznega slovenskega dobrovoljca. Tudi osebni spomini o življenju in razpoloženju teh junakov vobče v dobrovoljskih legijah morejo dvigniti in poglobiti spomin na padle norce za našo svobodo. Odbor prosi ^a omenjene opise in podpise do dne 24. ajirila 1923 na naslov: Dr. Tone Jamar. Ljubljana. Prešernova ulica 5. * Ljubljana na novib tisočakih. Kakor poročajo iz Beograda, bo Narodna banka spravila jutri v promet nove hankovce po 1000 dinarjev. Na prvi rtrani novib bankovcev, na levi. predstavlja največja slika sv. Jurija na konju ki ubija zmaja. Druga slika predstavlja Gračanico na Kosovem. Poleg Gračanice se nahaja akvarel — glava Karagjorgja, Nad njo je beli orel; zgoraj, v sredini, desno in okoli akvarela vejice raznovrstnega sadja. Na naličju je naslikan orač s plugom in voli. Levo nad akvarelom leži Sarajevo, desno na vrhu Ljubljana, pod Ljubljano Zagreb, v sredi Beograd v okviru mladik. Čim pridejo novi tisočaki v promet, se ustavi cirkulacija starih lOOOdinarskih bankovcev. Novi bankovci so tehnično dovršeno izdelani. * Demonstracija pred nredništvom «Edinosti» v Trstu. Baje radi razža-ijenja italijanske zastave v Biogradu v Dalmaciji, o čemur pa niti italijanski listi sami ne vedo ničesar povedati, je priredil v soboto, pozno zvečer oddelek italijanskih fašistov protestno demonstracijo pred tiskarno «Edinosti» v Trstu, v ulici sv. Frančiška 20. Med demonstracijo so fašisti razbili okna tiskarne in skušali vdreti v poslopje. predvsem v uredništvo, kar pa je preprečila policija. Fašisti so se nato po svojem junaštvu odstranili, ne da bi se jim kai zgodilo. * Vaška tragedija. V okolici Zenice se je odigrala te dni krvava tragedija. v kateri se zrcali spor vaške časti in velike ljubosumnosti. Stražniki so srečali na ulici seljaka Marka Jožica s krvavim nožem v roki. Obstal ie pred stražniki ter jim povedal, da je s tem nožem umoril svojo ženo in da je ravno na potu, da se javi oblasti. Jozič dela v rudokopu, a žena je bila l>ogosto sama doma. Stopila je v prepovedano razmerje s seljakom Ibrovi-čem. Jozič. ki je o tean slišal, spočetka tega ni hotel verjeti, ko pa se je o dejstvu sam prepričal, je sklenil, da se maščuje. Žena mu je vse priznala in ga prosila odpuščanja, a on ji je v svoji maščevalnosti zasadil nož v prsa. Misleč, da je žena mrtva, se je prijavil oblasti. Izročen je bil okrožnemu sodišču v Travniku. Njegova žena Kata je sicer težko ranjena, vendar ni izključeno, da zopet ozdravi. * Diplomatska vest. Dosedanji bolgarski poslanik na našem dvoru Kotita Todorov je premeščen v Moskvo kot šef bolgarske uradne misije. Todorov je že odpotoval v Sofijo. * Boljševiška propaganda genera's Komisarova. Znani ruski general Komisar, ki je bil radi boljševiške Propagande izgnan iz naše države, je ustanovil sedaj v Sofiii boljševiško centralo za Balkan in sklical za 10. m- konferenco, na kateri se bo razpravljalo o organiziranju centrale in ospešni boljševiški propagandi po balkanskih državah. * Spomenik Runjaninn. Profesor ttmetniške akademije v Zagrebu gosp. Robert Frangeš - Mihanovič je pred kratkim izgotovil poprsje Josipa Ru-njanina. skladatelja znane naše himne «Lepa naša domovina». Poprsje. ki je izgotovljeno v naravni velikosti, se rlije v bron ter bo postavljeno na Runjaninovem grobu v Novem Sadu, m sicer na kamnitem podstavku. iz- delanem po načrtu arhitekta Podgorskega. * Sanatorij za gkrofnlozno d eco. Ministrstvo za socijalno politiko je odobrilo načrt in proračun za gradbo sanatorija za škrofulozne otroke Sanatorij. katerega stroški so preračunani na tri milijone dinarjev, bo zgrajen v Koviljači, v najzdravejšem in od zdravniških izvedencev priporočenem kraju. Urejen ho za 150 otrok in opremljen z najmodernejšimi napravami za zdravljenje tuberkuloze. * Zelezničarski dom v Osijeko. Minister saobračaja je dovolil inženjer-ski &ekciji državnih železnic v Osije-ku kredit v znesku 1 milijona dinarjev za zgradbo poslopja, v katerem naj bi žeiezn^rske rodbine dobile primerna stanovanja. 7. gradnjo železni-čarekega doma se prične že tekom meseca aprila. * Ukinjenje Generalnega izseljeni-škega komisarijata v Zagrebu. Lani je bil osnovan na podlagi zakona o izseljevanju generalni komisarijat v Zagrebu. Letos je minister Peric ukinil Isseljeniški odsek pri ministrstvu Bocijalne politike v Beogradu, češ, da ga ni treba. Mora se priznati, da je komisarijat v danih razmerah dobro deloval. Čez noč pa je radikalni g. Perié spremenil stališče. Enostavno je ukinil komisarijat, njegovi posli naj se prenesejo na — izseljeniški odsek. ki ga je pred tremi meseci isti minister ukinil. Pred dobrim tednom se je pojavil v «Tribuni» pamflet zoper komisarijat in, kdor pozna razmere, vé, da je to običajno dogovorjena pot za take eksperimente. To je zopet eden izmed korakov za ukinjenje ministrstva za socijalno politiko, ki je v programu gosp. Pašiča * Reški režim proti avtonomistom. Policijski agenti na Reki so izvršili prošli teden hišno preiskavo pri reških uradnikih Andrionu in Codria-su, ki sta pristaša bivšega predsednika Zanelle. Kvestura je zaplenila nekoliko brošur in spomenic avtonomistič-ne stranke. Uradnika sta bila izročena sodišču, ker sta baje zagrešila prestopek proti varnosti države, katero branijo Depoli. O&soinack in podobni tipi. * Izpremembe v državni službi. Imenovani so: carinik ljubljanske carinarnice Slavomir Jurkovič za pisarja 8. razreda pri generalni direkciji carin; kemik Dušan Kostič za kemika 4. razreda v Ljubljani; Zivorad Purič za carinik» 8. razreda v Mariboru; Ivan Bukovec za carinika 2. razreda v Radgoni: Mirko Mi usi-o-vič za revizorja 3. razreda v Celju. Premeščeni so: carinik Nikola Gjorgjevič iz Rakeka v Beograd, Fran Miklavič iz Železnikov v Maribor, Rok Pak iz Bohinjske Bistrice v Celje in Stanko Klemene iz Ljubljane v Gornji Cmurek. Revizor Josip Kroupal je stalno upokojen. Računska oficialka pri odseku za kmetijstvo v Ljubljani Angela Podgornik-Vad-nal je podala ostavko na državno službo. * Osebna vest. V Celju je stopil na lastno prošnjo v pokoj g. Fr. Esel, bivši začasni vodja mestne dekliške osnovne šole. V dobi najhujših persekucij je živel in deloval nad dvajset let kot neustrašen narodni učitelj v Vojniku, v trgu, ki je bil zagrizeno nemškutarsko gnezdo. S svojim tihim delovanjem v šoli je rešil marsikaterega otroka našemu narodu. Želimo narodnemu šolniku, da bi vžival pokoj še dolgo vrsto let. Vpoko-jen je nadalje Ferd. Wolf, učitelj na mestni dekliški osnovni šoli v Celju. Od preobrata ga je kot Nemca prevzela na-rodna vlada, a se do danes ni naučil našega jezika. Inšpektor Vajda v Celju. Inšpektor v prosvetnem ministrstvu, bivši ravnatelj ptujske gimnazije, g. Fran Vajda, se je na inšpekcijskem potovanju mudil t« dni v Celju, kjer je dal svojim stanovskim tovarišem zanimiva pojasnila v materialnem in organizatoričnem oziru srednješolskega vprašanja. * Črne koze v Splita. Splitu se je te dni pripetil slučaj črnih koz. Umrl je trileten otročič. Oče umrlega otroka se je pred kratkim vrnil iz Zagreba v Pplit in je brezdvomno infekcija zanesena iz Zagreba. Potniki, ki posečajo Zagreb, naj bodo previdni! * Umrl je včeraj v Celju gosp. Jakob J a n i č v starosti 78 let. Janič je bil posestnik znanega Kapunovega gradu na Miklavškem hribu. Svoječasno je bil trgovec v Žalcu. — V Rožni dolini pri Ljubljani je v nedeljo popoldne umrla v starosti 64 let ga. Uršula K r a u e. Pogreb bo danes ob 17. uri iz Rožne doline št. 223 na pokopališče na Viču. Blag jim spomin! * Občn! zbor pokojninskega zavoda v Ljubljani se je vršil v nedeljo ob številni udeležbi delegatov. Po izvršenih volitvah v načelstvo in razsodišče je podal dr. S a g a d i n poročilo sosveta. Inž. Suklje je v imenu delodajalcev ugo- • f oiBor feMfeji Indtvi <9tw> v LJubljani so bili na zadnjem občnem zboru izvoljani naslednji goepodje in dv me: Predsednik Dražil Ivan, podpredsednik: Fratina Ludovik, tajnik: Roš Boris, blagajnik: Baraga Ludovik; odborniki: Bogataj Maks. Smerkolj Alojz, Skrem Milan. Logar Ludovik, Jeršin Ludovik; namestniki: Hubad Josip. Harmel Gustav Vlah Joško: zastavonoša: Zamljen Ivan; revizorji: Micculinič Rudolf, Martelanc Hinko; namestniki: Bogataj Viktor. Ženski odbor: načelnica: Jezeršek Anica, od-bornica: Steržaj Julči, odbor, namestnica: OstrovTšnik StefL • Okrevališče «Jadran», ki je ima Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani na otoku Rabu, se bo v kratkem izročilo prometu. Kakor hitro se od-dasta razpisani službi ekonoma in bolniškega strežnika, bo mogoče v okrevališče poslati prve bolnike. • V službo jugoslovanske carinarne gotovo ne spada celjski carinik, ki je, kakor nam poročajo iz Celja, v nedeljo povzročal prave škandale na celjskem kolodvoru, kjer je bil totalno pijan. Isti gospod je drugače hud german, ki osten-tativno švabčari po ulici in baje tudi v uradu. • Značilen dogodek se je odigral včeraj v ljubljanskih Strojnih tovarnah in livarnah. V poslovne prostore inž. Heller ja so prišli trije gospodje, ki so se legitimirali kot člani Orjune in prosili inže-njerja za pojasnilo, kaj je z očitki, ki jih iznaša proti njemu delavstvo tovarne. Inž. Heller namreč tudi kot nastavljenec slovenskega podjetja ni mogel krotiti svoje nemške žilice, ampak je neprestano izzival slovenske nameščence, jih šikaniral in za najmanjšo malenkost odpuščal. Ker vsi protesti niso zalegli, so se obrnili delavci na pomoč do Orjune, ki je zato poslala omenjene tri člane, da se informirajo, kako in kaj. Inž. Heller pa delegaciji ni hotel dati nikakih pojasnil in je osorno odklonil tudi delavske zahteve. Prišlo je do prerekanja in rezultat je bil, da so Orjunaši ob splošnem odobravanju delavstva obračunali z osornlm Nemcem in ga odstranili iz tovarne. • Versko gibanje v LJubljani v zadnjih štirih letih. Od leta 1918—1922 je izstopilo v Ljubljani iz rimsko-katoliške vere 227, iz srbsko- in rusko-pravoslavne 14. iz evangeljske 12, iz izraelitske 6 in iz drugih konfesij 2 osebi. Prestopilo je v istem času v rimsko-katoliško vero 22, v pravoslavno 154. v evangeljsko 24, v židovsko 5 in v druge konfesije 2 osebi in sicer ena v gTško-katoliško in ena v islamitsko vero. V letu 1918 in takoj po razpadu avstro-ogrske monarhije nI nihče prijavil izstopa, ki so se pričeli šele leta 1919 in dosegli višek leta 1921, ko je iz katoliške cerkve izstopilo 142 oseb. • Lepa manifestacija bratske ljubavl. Poročajo nam: Na pokopališču v Šoštanju se je prošli petek izvršila ginljiva manifestacija bratske ljubavi ob grobu vojaškega kapetana Pante Popoviča, rodom s Cetinja v Cmi gori. Razen mno. gobrojnega meščanstva obojega spola so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti tudi šoštanjski Sokoli, na čelu jim starosta br. Kurnik ter tamkajšnje pevsko društvo z načelnikom Tajnikom. Sokol je položil krasen venec na grob brata z daljnjega juga, starosta br. Kurnik pa je spregovoril pokojniku v slovo, za-vršujoč s slovesno obljubo, da šoštanjski Sokoli ne bodo pozabili groba, ki je danes sprejel zemeljske ostanke južnega brata, kakor tudi ne pozabijo grobov dveh bratov Slovencev, ki sta na koroški fronti žrtvovala svoje mlado življenje za skupno domovino Jugoslavijo. Slovo brata staroste je vse navzoče globoko ganilo, zlasti pa navzoče ožje rojake pokojnega kapetana, ki je med brati Slovenci legel k večnemu počitku. • Še o požarn v Celju. Poročali smo že o velikem požaru v poslopju trgovca Ivana Ravniharja v Celju. Dasiravno se je požrtvovalni intervenciji požarne bram be in vojaštvu posrečilo omejiti ogenj do prvega nadstropja in rešiti večino predmetov, je škoda vendarle ogromna, ki ne bo krita z zavarovalnino. Vsied mokrote je uničen celi strop, ki se bo moral podreti. Le trgovski lokali v pritličju so ostali popolnoma intaktni. V so. boto in nedeljo se je zbirala na. l;raju nesreče veiika množica celjskega In okoliškega p.ebivalstva ter je živahno debatirala r vzroku nesreče, ki je še nepojasnjen. Ako bi bilo vreme vetrovno, bi gotovo zapadli požaru tudi sosednji objekti. V tem slučaju bi bila posledica požara za mesto naravnost katastrofalna, ; ker se nahajajo v bližini večja skladišča, i v katerih bi našel ogenj dovolj netiva. • Splošna stavka mestnih uslužbencev | v Beogradu. Beograjski mestni uslužben- : ci so proglasili včeraj splošno stavko, | ker jim mestna uprava ni dovolila 70 % mezdnega poviška. V stavki so pometači .vrtnarji, grobarji, mestni vozniki in usluž benci v občinskih tržnicah. V znamenje solidarnosti so stopili v stavko tudi | uslužbenci vodovoda, plinarne in elektrarne. • Porodnišnica v Mariboru. .Akcija za * mrttn rfoön v^fôî tifaoontBL ^Tie ÍBVaíé fit ôSra. oSeíJe ÉroSIfauá Sremskih Karlov cih je dne 4. aprila 18-letni mladenič Mato Uljan v hipni blaznosti zaklal svojo mater in njenega očeta. Nesrečnega mladeniča bo izročili opazovalnici. * Nočni pretep na mariborskem kolodvora. Na nedeljsko slavnost so mariborski gasilci povabili tudi vse nemčursko požarne brambe iz spodnještajerskih gnezd. Zvečer je stala gruča takih ognje-gascev (nemčurjev), ki eo prišli iz Konjic, na kolodvoru, kjer so čakali na vlak in udrihali po Slovencih, ki so baje preprečili slavno6t. Par slovenskih fantov je to zmerjanje nekaj časa poslušalo mimo, ko pa so «Fajerverovci» menili, da bodo tem «Orjunašem» že pokazali, eta se gruči naenkrat spoprijeli In v hipu so bili konjiški nemčurji v blatu na tleh. Policija jo končala prepir. To kaže, kakšen duh vlada v nemških organizacijah in kako Nemci organizirajo svo je ljudi za vsako «nedolžno» veselico, da se poveča efekt nemške prireditve. * Tragičen konec izprijenega človeka. V Gorjanah v kozjanskem okraju je prebival neki Kelhar, ki je bil na jako slabem glasu. Zaradi velike surovosti se ga je bala cela okolica. Dne 22. marca 1923 je postavljal posestnik Frano Novak v svojem vinogradu kole. Vinograd je kupil od Ane Kelhar, medtem ko je bil njen mož, s katerim je živela v zelo nesrečnem zakonu, v zaporu. Ko se je mož vrnil domov, s prodajo ni bil zadovoljen in je le iskal prilike, da bi se maščeval. Da bi Novaku nagajal, je Kelhar postavljene kole nasproti zopet izruval. Vsled tega sta se oba nasprotnika sprla. Zvečer je šel Novak k županu Skerbecu, vzel tam brez vednosti domačih puško, ki je bila nabasana samo s smodnikom. S to je šel prihodnji dan v vinograd. Ko ga je Kelhar zopet napadel, je Novak na pet korakov izprožil, da bi nasilneža prestrašil. Dosegel je baš nasprotno: komaj je utekel razjarjenemu Kelharju. Nato si je Novak preekrbel oetre naboje in je ustrelil Kelharja. ko ga je ta ponovno napadel, v prsa, drugič pa v hrbet. Dne 2. aprila je umrl Kelhar v bolnici v Krškem. Novak pa se bo mora! zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem, dasi je ves okraj vedel, da se je hotel le rešiti nevarnega nasilneža. * Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik «KARO»-čevljev, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina Si Ko. z znamko «Peko» so naj-boliši in najceneiši. Zahtevajte Jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št 20 !n Aleksandrova cesta št 1. varjal predloženemu računu, zlasti za- to prepotrebno stavbo je prišla končno računavanju vrednostnih papirjev, in je čez mrtvo točko ter napravila važen ko-kritiziral investicije v stavbenih podjet- j rak naprej. Pred par dnevi se je vršil jih zavoda in predrago upravo. Odgovar- , komisijonelni ogled zemljišča, ki je bilo jal mu je g. L o v š i n. ki je zavračal nje- dosedaj last kaznilnice in brez katerega gove očitke glede investicij in slabega bi bilo projektirano povečanje bolnice gospodarstva, dočim Sta gg. predsednik nemogoče. Po prizadevanju sanitetnega Vedernjak in dr. 2 i r o v n i k pojas- šefa dr. Katičiča se je posrečilo pridobi-nila stavbeno akcijo zavoda in oškodo- ti bolnici obširno zemljišče, tako da je vanje rentnikov. ki pa ga ni zakrivil za- sedaj ustanovitev nameravanih objektov vod. Po končani denati, v katero so po- na sedanjem prostoru bolnice izvedljiva, segli še gg. dr. '.Vindischer, Kralj, dr. Pri tej priliki se je dosegel tudi popoln Zirovnik. Donadini in inž. Suklje. je bi- sporazum vseh fiktorjev glede napeljala sprejeta resolucija, da se Imenuje do- : ve skupne kanalizacije v bolnici in kaz- , sebna revizijska komisiia-. ! nilnici. Nedelja v Mariboru Maribor, 9. aprila. Včerajšnja nedelja je nudila Mariborčanom vrste presenečenj in grenkega razočaranja. Po veselem in svečanem sobotnem gledališkem večeru nas je zjutraj sprejelo dolgočasno deževje, v katerem so vedno gostije padale bele snežinke in tako predvsem uničile nade in smele načrte planincem, mnogo bolj pa še tisočerim mariborskim izletnikom, ki se skromno zadovoljijo z nedeljskim popoldanskim izletom. Močne armade teh godrnja-čev so potem najprej pomnožile gasilce, pravilno «Feuerwehr, katerim so prepovedali «Ausmarsch mit der Au-toturbinenspritze». Prav kislo so 6e držali tudi najmlajši Jugoslovenčki, ki so hoteli izrabiti Belo nedeljo za cvetlični dan «FerijaJnega saveza». Tužno in mrko so gledali dečki za tisočaki, ki plavajo z blatno vodo narasle Drave. Še huje je bilo damam in damicam. ki so že ves teden s potenciranim spomlad-j nim hrepenenjem čakale ob novih toa-' letah — ne zelene pomladi, ampak promenadnega koncerta v tukajšnjem parku, pardon. ne koncerta, ampak promenade — in že dopoldne bi imela j tudi železničarska godba muzicirati na 'Trgu svobode pred nevesto brizgalno — a vse. prav vse je pogoltnilo nenasitno nebo, ki si je drznilo s prav mefistovsko škodoželjnostjo sipati mokre kosminke in odurno nadležni do finese tanki dežek celo na Gam-brinov vrt, kjer bi naj avtonomistično ljudstvo na veličastni manifestaciji klicalo hosano novo pečenim z v ¿ličarjem ubogega naroda kateri se je moral potem «v ogromnih masah zbrati le v dvoranici gostilne ... Če pa bi bil dobri Bog dal solnca. bi, ja — bi imeli mašo in ljudski tabor na Glavnem trgu. — O ljubi bi. bi, bi! Pa tudi popoldne lx>žji lijak ni od-jenjal: niti nogometnikov se ni usmilil. Očividno ni hotel privoščiti zmagoslavja ne Celjanom, ne Mariborčanom. In tako smo se popoldne zagnetli v biografe, gledališče in še Marijine dru-žabnice so se ob orlovski muziki krepko zabavale v Narodnem domu; nekaj jih je sedelo v dvorani, druge pa so ploskali ob stra.nl. Nekdaj je bilo v Narodnem domu drugače ob nedeljah popoldne. Pri Halbwidlu je zborovala kovinarska zadruga, doslej v slovenskih rokah. Ker pa se je ta dan že vse ski-salo, so tudi kovinarji izvolili za spremembo nemškega predsednika in ad maiorem dei glbriam na predlog slovenskega urarja izvolili še zagrizenega Tevtona Dadieua v podpredsed-» stvo. No, kisanja še ni bilo konec. Nebo se je še bolj pooblačilo. Policija, ki je ves dan mirila nosilce dežnikov, je naenkrat zaslutila «pripravljenost» teh preklicanih Orjunašev in — odpadel nam je še zadnji up veselja — Tanzabend der Feuerwehr bei Götz. V morju črnih misli, polnih bomb in roparskih napadov sem krenil v tea ter in besno ploskal — ne gostovanj]; Sowilskega, kar so opravili drugi ampak našemu Harastoviču. ki je ve-ledoetojno in z neskončnim umevanjem reprezeatiral vse vidno oko postave.., a. r. VREMENSKA IZPREMEMBA. Krasnim pomladanskim solnčnim dnem v preteklem tednu je sledila v nedeljo skoro po vsej naši državi močna vre menska izprememba, ki sicer ni prišla nepričakovano. V Ljubljani in na Gorenjskem je pritisnil že v nedeljo na vse zgodaj mraz, nakar je pričelo kmalu sne žitu Po ostalih delih Slovenije in tudi na Hrvatskem je dopoldne deževalo in je pričel padati sneg šele popoldne, ozi roma zvečer. Hribi in brda »o pobeljeni povsod s svežim snegom. Včeraj je med deževjem naletava1 sneg. Nagla izprememba vremena bo občutno oškodovala zlasti sadno drevje. Po poročilih iz raznih inozemskih mest je sklepati, da je nastopila vremenska izprememba po vsej srednji Evropi. Po nekod' so nastali celo snežni viharji. • V soboto so poznavalci vremena že vedeli: Dolgotrajna doba lepega vreme na je končana. Barometer pada, jug piha, marsikoga trga po kosteh. Planincem, ki so letos zelo aktivni, so od marsikatere strani svetovali, naj ostanejo vsaj topot raje doma. Naši planinci pa so svojim športnim in nesportnim tova rišem odgovarjali, da ne bodo gledali waterpola na igrišču «Ilirije» in da, si gs raje sami prirede na gorah. Sli so in imeli so srečo. V gorah je v noči od soboti na nedeljo padlo 30 do 50 cm še dovolj suhega snega in smučarji so izdatno pri šli na svoj račun tudi še tokrat. V legah nižje od 1500 m pa je sneg južen, do 90" metrov ga je le še par cm in je seveda neraben. Nižje 900 m je padal pomešar z dežjem in je izdatno odpravil sušo, k' je postajala že občutna. Tako je tokra* z vremenom zadovoljna večina slavneg: občinstva, kar je vsekakor vredno, da s< registrira, ker so takšni slučaji redki. VLOM V TRGOVINO CERNAK 6 KOMP. V LJUBLJANE V soboto ponoči so vlomile!, ki se menda čutijo v Ljubljani jako varne, poskusili po kratkem oddihu zopet svojo srečo. Topot pa so imeli hudo smolo, kajti oblasti so jim prišle prei, kakor so mislili, na sled in jim prikrajšale urce veselja in sladkega počitka po «trt<-dapolnem delu». Na Kongresnem trgu št. 14 ima tvrdk;? Cernak & Komp. na dvorišču svoie skladišče, kjer je veliko Jako pripravnega blaga za razne zlikovce. V noči od sobote na nedeljo so vlomilci s ponarejenimi ključi odprli vežna vrata, razbil na dvorišču okno in poskakali nato v pisarno, ki se nahaja poles skladišča. Zanimala jih Je predvsem blagajnica, v kateri so slutili precej denarja. Vlomilci so imeli s seboj vse potrebne aparate ir so prišli kmalu do plena. V blagajni je bilo okoli 130.000 K denarja, ki je zginil seveda takoj v žepe svedrovcev. Da bi šlo delo bolie Izpod rok, so se vlomilci pošteno poslužili tudi raznih opojnih pijač, sardin, keksov in čokolade, saj j t bilo vsega bogato na razpolago. Trgovec Cernak, ki je opazil vlom šele v nedeljo dopoldne, je obvestil takoj o dogodku policijo in Ji dal za poizvedovanje na razpolago zanimiv materija! Opazil je namreč, da so vlomilci rabili tudi njegovo orodje, iz česar je bilo mc-goče sklepati, da je bil pri vlomu tudi kak domač uslužbenec. In ni se zmoti! Med aretirand, k! so se v nedeljo dopoldne mirno zabavali v kavarni «Slon>. je bil tudi neki njegov hiapec, ki je prec 14 dnevi izstopil iz službe, hodil pa šc vedno spat na prejšnje mesto. Policija ie dognala, da imajo tički še razne sokrivce in drži zato zaenkrat Imena šc tajno. Ni izključeno, da so aretirani nt-pridipravi v zvezi tudi z zadnjim vlc-raom v bolniško blagajno, kjer pa so sc temellito opekli. Lastnik in izdaiatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Vremensko poročilo Linhljina. 9 «nrila 1923 Liuhliana 30« m n*d moriera ! Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine m ra j Ljubljana . 7. 7ô7'2 1-8 sev. zap. sneg H-J Ljubljana . 14. 7554 4-0 hrezTetra dež — Ljubljana . 21. 751 8 4 Ž iug. tap. — '¿asrreb . . 7. 766-7 50 ■er. rzh. 50 1 Beograd 7. ;&K-7 40 5-0 I unaj , . 7. 758-6 40 jug. vzh. oblačno 16-0 fraga . . 7. 759-8 20 vzhod dež 10 .uomost. . 7. 7&P2 o-o brezvetra oblačuo 8-J V '-d ubijam barometer niijl, temner. nižia. Solne« Tïhaja ob 524. sa ha i» ob 18-4S IL Zevacot „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman XXXV. Njegovo vteočanstvo vojvoda anžovinski. Drugi dan je aretacija maršala Ornana vzbudila v mestu in na deželi največjo pozornost in ponekod vznemirjenje. Velika množica piemičev je povsem odkrito izjavljala svojo nevoljo Kraljica sama je pohitela v Louvre, da -.« prepriča, ali ta nenadni udar groma morda ne pomeni strašne nevihte zanjo samo. V Louvru je našla tudi vojvoda anžovinskegra, kraljevega brata. Klel je in obljubljal, da bo že poskrbel, da bodo maršala zopet izpustili. Med drugimi sj mogel zapaziti v Louvru tudi grofa de Chalaisa, nervoznega, in plemiča Louvignyja, bledega. Markiz de La Valette je očito kazal, da je v skr beh, Bcruteville in Beuvron 6ta se pojavila. vedno še v starem svojem na-sprotstvu. In veliki prior iz rodu Bour-boncev je tekal od gTuSe do gruče in se skrbno razgovarjal z vsemi ter zbi ra.1 podatkov. Cezar de Vendôme pa je ostal hladen, kakor se je vedno kazal, v resnici pa je skrbno pazil, da vidi, odkod prav za prav vl&če nova sapa. Na dvoru si to pot lahko zapazil tudi štiri nove anžovinske plemiče, ki jih je hotel vojvoda Anžovinski predstaviti svojemu kraljevskemu bratu, namreč srospode Cheversa, Liverdana, Fon-sraillesa in Bussiera. Samo kneginje de Coode ni bilo ta dan na dvor. nje. zaradi katere je mar šal Ornano bil stavil življenje in svobodo na kocKo, in je svobodo že izgubil . . . Kralj je v svojih sobanah dobro slišal oddaljeno mrmranje vse te množice, ki se je bila tukaj zbrala v njegovih' predsobah. Vojvoda Anžovinski vstopi sedaj k njemu, boteč mu predstaviti svoje štiri anžovinske plemiče. Toda v zasebnem salonu, ki leži pred kraljevim kabinetom, najde kraljico. Ta hip 6e odpro vrata kraljevega kabineta. Iz njega stopi tajnik pečata d'Aligre. Ves besen plane Gaston k njemu in glasno vpraša: «Ste li vi dali zapreti mojega ubogega Ornana?» Ta hip se pojavi kralj na pragu svojega kabineta. Na drugi strani salona, na nasprotnih vratih, pa se pojavi kardinal de Richelieu, ki je prišel pov6em neopaženo. Gaston ne vidi niti kralja niti kardinala, in vpije nad d'Aligre-jam: «Govorite, odgovorite torej, ali ste bili vi ali ne?» «Monsinjor, zamrmra tajnik d'Aligre, dovoljujem si zatrditi Vašemu kraljevskemu visočanstvu, da nimam niti najmanjšega posla s to mučno zadevo.. » «Gospod d'Aigre!» se oglasi ta čas suhoten in rezek glas ... «vi niste več tajnik državnega pečata! Odpuščeni ste!» «Monsinjor . . .» zamrmra odpuščeni tajnik in se obrne k Richelieu, ki se približuje. «Odidite iz Praiza tekom dveh dni in se podajte na svoja posestva na Rivieri!» ' «Torej tu «Ne. pri vseh hudičih!» zagrmi Ludvik Xm. ves iz sebe. «V Val de Grace je bilo zadnji čas preveč oseb na — obisku. V Louvru ostanete, sroapa! Podajte se v svoje 6obane, katerih ne boste zapustili brez mojega ukaza!» «Zbogom, sire!» ga prekine ponosna Španjolka. «Odhajam, da ne bom slišala nadaljnjih nevrednih besed. Toda Evropa se bo čudila, kadar izve, kako si upajo na francoskem dvoru ravnati s hčerko avstrijskega doma!» Predno je mogel Ludvik NOT. odgovoriti na to nepričakovano in neprikrito grožnjo, je Ana Avstrijska že zapustila torišče. Gaston trepeta ves, Ludvik Xm. pa razburjeno koraka po sobi gor in dol in s svojim mečkom pritolkova ob pete svojih škornjev. «Naj vstope goapod kardinal!» ukaže na to dvignjenim glasom. Potem se obrne k bratu: «Sedaj k najinim poslom, brat!» «Sire ...» se oglasi Richelieu, ki je vçtorpil na prvi poziv, in takoi s prvim pogledam ugotovil, v kakšnem duševnem stanju se nahajata kralj in njegov brat . . . «sire. prosim dovoljenja. da vprašam njegovo kraljevsko visočanetvo. s čim sem zaslužil njegovo nenaklonjenost!» «Priznavam, da sesn prišel v Louvre poln jeze proti vam!» nravi Gaston. «In. ej . . .» nadaljuje pri značilni kretnji kraljeve roke. «in ne zaradi vašega Ornana. sire!» «Sijajno!» zamrmra Richelieu med zobmi. — Kajti besedica «vašetra Ornana» je bila zares sijajna, mojstrska, v mojstrstvu podlosti in necironosti. «Dobro torej!» godrnja kralj, že na pol potolažen zaradi nenadejanega tega bratovega umika, «povejte torej, kaj je bil pravi vzrok vaše velike jeze! v «Sire.» pravi Gaston, «bil sem razžaljen. pa še nisem maščevan. Jaz. vaš brat, sin kralja Henrika IV., še nisem dobil tistega zadoščenja, do katerega ima pravico zadnji pariški meščan!» Ludvik XIII. postrani pogleda Richa-lieua ki si grize ustnice. «Da sem znal. da je bil maršal Ornano aretiran zaradi državnih poslov in iz držvne potrebe, bil bi ga sam prvi prijel. Vsekakor pa bi se bil dovolj pazno vzdrževal, in nikdar ne bi bil pokazal svojega srda nad tem činom!. Saj razume vale veličanstvo, da je to bila Ie pretveza -¿a mojo jezo!» «Naj bi se vaše visočanetvo izvolilo jasneje izraziti!» vpraša Richelieu. «Da, brate, pojasni! Prepričan sem. da se motiš, vsaj kolikor se tiče na-1 šega dragega kardinala tukaj!» «Videli boste, are! Je li res. kardinal. da sem v dveh različnih slučajih izrazil napram vam svojo pritožbo proti nekemu mojstru borenja, z ime- ft I Nagrütina Idaaa. Kalin p edapjC daje z*S* „B ERSO gtaal E3p«tnlk»T ia ^BERSON" ¿sol potrato?T VcBk« obljcbljecosi kaier« uim • oaii gcsU cap state!, kakor t ¿i «nnd$»tpaS dala sam je fini, da za najba i*e odgovori aa genije vjraianje rsspišemo sledeče nagrad t; 1. nagrada........2000 Dinara 2. nagrada........tSiSC Diccra 3. nagrada•••••••• SCO Hlsara 30 nagrad........p« Dinars SO P?«rad ........ po 5C Dinaia Odgavtri se z ečso caznako isera b !»ins circsi MStyateUa nastavljajo d» 15. »prta L L ca ms'otj BERSS54 KsuSu d. d. 2agrei> Vrtnar Irg «et. 7. Odgavere kode pmsdll tita ¡srp reklamaft strokovnjaka?, a Imena aagrsjamb M bodo naznanit» t ¿nemška. SERSGN Kau'.uk <£. <1. XiS«&) Vftoonov trg ?. nom Trencavel? Ta človek je s tvojimi besedami, svojimi kretnjami in svojimi čini proti mezd učinil zloči; razžaljenja veličanstva, ker Je dobre vedel, kdo sem jaz!» «Za boga. kardinal, je 11 to tetina?» klikne kralj. «Res je, sire. Vzel sem na znan ? upravičeni pritožbi, o kojih govori nj* gov<> visočan«tvo.» «Toda Trencavel do danee še r,i kaznovan!» vzklikr.e Gaston. «Sire,» pravi Richelieu kralju, veliki mojster policije je 5e zdavnaj prejel svoja navodila in ukaze. Če Trei. ca vel do danes še vedno ni aretirar.. se je zgodilo le zato. ker je vrag \v zaleže za deset drugih!» «No. vidiš. Gaston. da se kardinal briga tudi za tvoje zadeve!» pravi kralj pomirjena «Tako . . .» pravi Gaston, kakor da še vedno ne veruje. «Potem se zahvaljujem gospodu kardinalu . . .» «Monsinjor . . .» nadaljuje Richelieu s finim nasmeškom, «če bi vi bili včeraj zvečer prisotni v ulici Courteau. .> «V uilci Courteau?» strahotna vpraša Gaston. «Da. monsinjor . . . haš v tej ulici! Saj veste. kje. je. No. potem bj bili pač naSteli osem ali devet mrtvecev in še več ko toliko ranjencev. Vse to .ie bilo delo tega prokletega Trencavel:?, katerega so moti strs ^rikd hoteli prijeti.» «■Ej. ej.» klikne kralj radoveden, «torej je pa res vrag in zaleže za deset. ta možakar, kakor ste rekli!» «Opasen je zares. Toda vkljub tema pade v moje roke. Je li vaše vieo-čanstvo zadovoljno?» vpraša kardinal. «Podajva si roke!» klikne Gaston, ki se hlini. kakor da jo povsem zado voljen s tem odgovorom. «Nisem vedel za te podrohnosti. Za boga . . . vašimi stražnikom se .je to zgodilo! . . . Vesel sem nad tem, kar sem izvedel, zlasti ker imam tako priliko, da van izkažem veliko uslugo . . » «Kakšno uslugo izkažeš kardinalu?» vpraša kralj dobre volje. «Sire. štirje plemiči mojega doma so rešili življenje kardinalovemu bratu. kardinalu Alojziju de Richelieu... To so bili štirje anžovinski plemiči, neustrašeni in iz dobrega starega rodu, junaki, ki so čuvali nad življenjem kardinalovim, in zato sem jim obljubil, da jih predstavim vašemu veličanstvu. = Trboveljski premog in drva « ; stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, Ljubljana, Kralja Feira trg 8. — Tel. 220. • Jä. Velika Izbira s«,HI A. Šinkovic nas!. K. Soss ! LJUBLJANA, Mestni trg 19. ; LOKOMOBIL z 90 do 120 konjskih sil, stabilni ali napol stabilni, želimo kupiti. 577 Ponudbe z označbo sestave, letnice zgradbe in dosedanje uporabe naj se naslovijo na: Prvo hrvatsko štedionico v Zagrebu, industrijski oddelek. Obveščam slavno občinstvo, da kuoujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. Martin Oramč 597 Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje žtei. 29. L Poizkusite svojo srečo! jB Izžrebanje V. razreda 5. kola državne razredne loterije traja od 7. dO 30. maja t. 1. v tem razreda se ima izžrebati 40.000 številk (od vsega 100.000) z dobitkom Din 14,820.000. Razen premije Din 600.000 so še dobitki po: 400.000, 200.000, 150.000, 100.000, 80.000, 70.000, 60.000, 80.000, in v večjem številu po 30.000, 20.000 dinarjev itd. Cena srečkam za V. razred 5. kola je nastopna: 1 cela srečka s poštnino . . Din 242*— »/» srečke „ . . , 122'— V4 srečke „ , . . „ 62'— Kdor želi udeležiti se tega poglavitnega žrebanja, naj' takoj pošlje denar po poštni nakaznici, z oznako točnega naslova, da si pravočasno osigura srečko. Po prejemu denarja takoj pošljem srečke. Državne razredne loterije ovlasčeni prodajalec ALEKSANDER R. PAVLOV1Č BEOGRAD — Jakšičeva 15. Priporočamo knjigo p Dr. Jos. Tičar. Mesljive bolezni. | Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami jj-Cena s poštnino vred 16 Din 50 p. Naroča se pri Tiskcini zadrugi ¥ Ljubljani, PrešernoTa ulica 54. | _ ____K ir BPedini Ljubljane, | obstoječe iz 4 velikih svetlih sob.! kuhinje, predsobe, shramba itd., za veo let neodpovealjivo. Zmožni re- j flektantje naj pošljejo svoje ponudbe ; pod šifro „STANOVANJE" na: Anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 585 Naprodaj je hiša v Ljubljani, Poljanska cesta št IS,[i trinadstropna, z vrtom. Več se poizve 11 y pisarni odvetnika drja D. Alajarona j v Ljubljani, Miklošičeva cesta št IS. | vsčfa množina starega časopisnega papirja po znižani ceni. Poizve se v upravi „Jutra". išče boljši dobro situirani gospod proti dobri plači. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Dobra plača''. PRISTNI tirolski ra tportna obleke, solidno in trpežno blago pri wrdtri 59/V1 H. fi L imni UubUans, Me?tRi Ira 10. 695 SlliC Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in mancem, da je naša izkreno ljabljena soproga, teta, gospa Uršula Ivana Kranc danes popoldne v 64. leta »voje starosti po dolgi in mukepolni bolerni, previdsna s tolažili sv. vere, preminula. Pogreb nepozabne se vrši dne 10. aprila 1.1. ob 5. nn popoldne iz hiie žalosti v Rožni dolini št. 223 na pokopališče na Viču. ROŽNA DOLINA, dne S. aprila 1923. Viktor Kranc Viktor Jeločnik, Lojze Kotar soprog. nečaka. luniui .-. ■ . TT™ šle .¿r, jf. !?■-«• • ' Priloga „Jutru" št. 84, dne 10. aprila 192$. Politični odmevi Volilna reforma v Italiji Trst, 7. aprila. Vprašanje volilne reforme Je zopet stopilo v ospredje. Veliki fašistovskl svet v Rimu le določil glavna načela, na katerih naj bi slonel novi volitai red. Mnenja o preuredbi volilnega reda so Ma precej deljena, a v glavnem so se pojavile tri stroje, ki so tudi stopile v širšo javnost in v njej iskale zaslombe za svoje načrte. Boj se je razvil zlasti med zastopnikom večinskega načela, Blanchfjem, in pobornikom enoposlan-skega volilnega okraja, Parinaccijem. Tretja struja z Bastianinijem na čelu je zastopala mnenje, da naj se volilna reforma splch odgodi na poznejše čase. Massolini sam je v tem vprašanju hotel ostat! popolnoma ob strani in izreči svojo odločilno besedo šele potem, ko se ooložaj dovoli razjasni. Bianchiiev načrt predvideva uredbo Večinskega načela. Ohrani na] se proporc, ali v znatno skrčeni obliki, in volilna okrožja naj se razširijo. Kandidatske liste štejejo samo tri četrtine števila poslancev dotičnega okrožja in lista, ki doseže relativno večino glasov, je izvoljena v celoti. Ostala četrtina mandatov se razdeli proporcijonalno med ostale liste. S tem načinom se hoče zagotoviti zbornici močna homogena večina, a obenem dati manjšinam prilika, da tudi sodelujejo v državni zakonodaji in upravi. Bianchi je mnenja, da ie za manjšine ta način ugodnejši kot dosedanji, ker jim zajamčuje eno četrtino mandatov, dočim je po dosedanjem volilnem redu mogoče, da manjšine dobe veliko manjše zastopstvo. Po Farinaccijevcm načrtu naj bi se popolnoma odpravil propcrčtii sistem in uvedel zopet stari volilni red, po katerem naj bi vsak volilni okraj volil enega poslanca. Temu načrtu se očita, da se ne ozira ca pravi značaj fašizma, ki sicer zelo npošteva individualnost, pa vendar sloni na širokih socijalnih plasteh in ima namen zediniti vse raznovrstne sile vseh razredov in vseh pokrajin Italije. Niti fa-Sistovska stranka niti država sama nista še toliko dozoreli v politični zavesti, da bi se zastopnik vsakega posameznega okraja mogel smatrati za tolmača točne in jasne politične volje splošnosti, temveč le posebnih krajevnih in osebnih koristi dotičnega okraja. Končno bi se pa popolna opustitev proporca nikakor ne strinjala s potrebo kar najširšega skup-aega delovanja vseh sil v prid države. Zanimivi so razlogi, s katerimi utemeljujejo pristaši odgoditve volilne reforme svoj predlog. Poudarjajo, da bi nove volitve, ki naj bi se morda vršile tudi šele meseca novembra in naj bi bil volilni način kakršenkoli, pomenjale za fašistov-sko vlado in stranko zelo nevaren skok v temo. Prvi meseci fašistovske vladavine da so morali ustvariti brezkončno nezadovoljstvo. Uradniška reforma, izpraznitev prenapolnjenih uradov, odprava amejevalnih odredb v stanovanjskem vprašanju, obustava neštevilnih sinekur, razpust kraljevih stražnikov, odpust železničarjev, prepustitev nekaterih državnih podjetij zasebni industriji: vsi ti varčevalni ukrepi so, kar se ne da tajiti, zbudili nezadovoljstvo, razočaranje, hva-lisanje prejšnjih časov, kar bi vsekakor imelo svoj odziv v volilnih žarah. In kaj bi bilo potem, če bi Mussolinijeva vlada pri novih volitvah ostala v manjšini? Morala bi se umakniti nefašistovski vladi. AH bi ta nova vlada mogla izvršiti potem tisto obnovo države, ki bi je ne bila mogla izvršiti fašistovska vlada z vso svojo polno močjo? Kaj naj M potem storil Mussolini? AH naj bi tvegal nov državni prevrat? Ali naj bi se razpustila novoizvoljena zbornica in bi se Montecitorij res Izpremenil v taborišče fa-šistovskih četašev? Mogoče; toda stvar bi bila zelo nevarna, ker bi takega prevrata ne izvršila več vsa dežela proti parlamentu, temveč ena sama stranka proti deželi. To bi pa Imelo težke posledice na znotraj ta zunaj. AH če bi trdi dobil Mussoiml majhno večino, bi ne mogel več računati na polno moč in bi ne mogel izvršiti svojega programa, ker bi se njegove moči izčrpale v bolu z močno opozicijo. A končno, naj bi tudi fašistovska stranka izšla Iz novih volitev z veliko večino, naj bi prišlo v novo zbornico kakih S50 ali 400 fašistov, bi bila taka zbornica le ovira vladi, ker fašizem ni parlamentarizem in bi kot večina v zbornici zapadel istim zmotam, katere je doslej pobijal pri drugih strankah. S takimi razlogi je Bastianinl nastopil proti novim volitvam, dokler ni popolnoma izveden program, ki si ga je začrtala fašjstpvska vlada. Odsek za volilno reformo se Je izjavil samo o načinu, kako naj se Izpremeni dosedanji volilni red, da bi bolje odgovarjal namenom fašistovske vlade in stranke. Odsek je enoglasno odobril Bl-anehijev načrt in sklenil, da ga predloži v razpravo in odobritev prihodnjemu velikemu fašistovskemu svetu. Ker ta načrt odgovarja v svojem bistvu mnenju ministrskega sveta In velikega fašistovskega sveta, je toliko kot gotovo, da bo načrt odobren tudi na teh dveh najvišjih mestih. Nove volitve v Italiji se bodo torej vršile — kdaj, je seveda še popolnoma negotovo — po volilnem redu, ki bo dajal listi z relativno večino tri četrtine, vsem ostalim listam pa eno četrtino proporcionalno razdeljenih mandatov. A. Ekar. Bela knjiga o MaH antanti 6. t. m. je češkoslovaško zunanje ministrstvo publiciralo drugI zvezek diploma-tičnih dokumentov med čsL republiko, jugoslovansko in romunsko kraljevino. Knjiga obsega 79 spisov In 6 prilog. V teh dokumentih je naslikan razvoj pogajanj med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumunijo za sklenitev Male antante. Uvod v «Belo knjigo , pregledno in izčrpno informira javnost o smereh in namerah Male antante. Temelji skupnemu delu med Jugoslovani, Rumimi in Čehc-slovaki datirajo — pravi pisec — že izza predvojne dobe. Stotisoči duš teh narodov so ječaH pod Avstroogrsko, tlačeni od nemške-madžarske manjšine. Ta pritisk jih je usmeril r.a njihov nacijonalno-politični cilj ter jim pokazal pot do tozadevnega programa. Za svetovne Vojne se je skupnost življenjskih koristi Jugoslovanov, Čehoslo-vakov in Rumunov pokazala v jasni nedvoumni luči. Pripadniki vseh treh narodov so enotno nastopali proti donavski monarhiji, borili so se ramo ob rami na strani zaveznikov za osvoboditev izpod avstroogrskega jarma, za združitev s krvnimi brati ter za ustanovitev samostojnih narodnih držav. Zlasti v Dobrudži, kjer so se jugoslovanski in češkoslovaški dobrovoljci borili ob strani romunske armade, je borba dobila izrazito obeležje. Borci za jugoslovansko edinstvo in češkoslovaško državno samostojnost so delali v sporazumu z vodilnimi činitelji kraljevine Srbije in kraljevine Rumunije. Os vsega gibanja pa je bila ideja popolne osvoboditve malih srednjeevropskih 22T0Ž0V tepod tujčeve Zt (Josego tega cflja so se vršile manifestacije doma ta v Inozemstvu, na kongresu podjarmil eni h narodov v Kijevu I. 1917, v Rimu ta Washtagtonu L 1918. ter v Pragi leta 1918. Ko so se narodne države ustanovile, se Je pokazala potreba, da se novi srednjeevropski sistem izkaže sposobnega za življenje. Treba Je bilo poglobiti zlasti gospodarsko delo. treba je bilo dokazati, da so nove države temelji miru v Evropi. Dve tendenci sta ogrožali ta prizadevanja: Madžarska teorija o integriteti dežel krone sv. Štefana in restavracijske namere Habsburžanov. Nasprotstvo do teh dveh tendenc je dobilo končno formulacijo v obrambnih konvencijah med Jugoslavijo, Rumunijo ta Češkoslovaško. Razume se, da se skupno delo Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške ni moglo omejiti zgolj na defenzivno zvezo proti omenjenim nevarnostim. Novi sistem se Je moral utrditi ter Izpopolniti na eni strani potom sporazuma Male antante s sosednimi državami, predvsem z Italijo, Poljsko in Avstrijo, po drugI strani pa z dogovori glede financ ta gospodarstva v splošnem. «Bela knjiga» dokazuje torej popolno upravičenost obstoja Male antante. Njen boj m samo boj za stanje na podlagi klavzul različnih mirovnih pogodb, temveč tudi pozitivno delo za pravilno obnovo srednje Evrope. — Pred novo boliševiško propagando na Baikanu. Ruski general Ko-misarov, ki je bil izgnan iz Beograda radi organiziranja komiteta za boljševi-ško propagando, biva sedaj v Sofiji, kjer razvija še živahnejšo boljševiško propagando. Organiziral ie posebno udruženje, kojega cilj je vršiti propagando komunističnih idej po celem Balkanu. Za 10. t m. je Komisarov sklical konferenco, na katero so pozvani delegati vseh balkanskih komunističnih organizacij. Na konferenci se bodo določile smernice za bodočo akcijo komunističnih organizacii. — Nesloga med boUševikL Iz Moskve poročajo, da namerava voditelj opozicije v sovjetski vladi Osinski na 12. sovjetskem kongresu, ki se bo vršil tekom tega meseca v .Moskvi, odločno nastopiti proti politiki Ljenina in proti njegovim ekonomsko - političnim stremljenjem, ki vodijo do ponovne uvedbe privatne lastnine. Kameniev, ki se smatra za Ljenlnovega naslednika, pa je imel te dni v Moskvi velik političen govor, v katerem je odločno hranil politiko Ljenina in ie kot glavni princip centralnih komunistov postavil tezo za čim ožje sodelovanje s seljaki. On je naglašal, da j je treba kmetsko politiko voditi z največjo opreznostjo. — Borec proti fašizmu. Pred kratkim se je vršil fašistovski kongres v Genovi. Zborovanja se je udeležil tudi polkovnik Roselli. Med govori se je nenadoma začul glasen kHc: «Dol s fašisti! Živela svobodna Italija!» Navzoči so takoj konstatirali, da je to vzkliknil polkovnik Roselli, ki je za časa vojne potopil avstro-ogrsko bojno ladjo «Viribus Unitis». Policija ga je komaj zaščitila pred pobesnelimi fašisti. Pri zaslišanju je polkovnik izjavil da je hotel samo demonstrirati proti iašistom, ker na odobrava njihove politike, katero smatra nesrečno za Italijo. — Napeti oonošajl med špansko vlado in Vatikanom. «Times» poročajo iz Madrida, da so odnošaji med Španijo in Vatikanom postali v zadnjem času zelo napeti. Liberalna stTanka, ki stoji danes na krmilu Španije, namreč zahteva, naj se izpremeni člen 2. ustave, ki proglaša rimsko-katoliško vero za državno vero. S tem predlogom vladtae stranke se strinjajo vse ostale stranke razen kle- 'rSsfce*. Vatikan pa Je potom papeikes» nuncija sporočil španski vladi, da bo v slučaju tozadevne revizije ustave prekinil vse diplomatične odnošaje s Španijo. Ker pa ta pretnja pri liberalni stranki ni zalegla, je papež poslal kralju posebno pismo, v katerem ga naproša, da prepreči «atentat» na rimsko cerkev. — Izgleda torej, da se skuša tudi Španija, ta nekdanja trdnjava klerikalizma. emandpi-rati od Rima. — Prepoved izdajanja berlinske «Rote Fahne». Ravnatelj berlinske policije Je za dobo dveh tednov prepovedal Izdajati komunistično glasilo »Rote Fahne». Prepoved so opira na določila za- kona o raščtri itv liflka. 1tot ftztof povedi se navaja, da Je to komunlstjčtKl glasilo neprestano prinašalo ostre ta na» utemeljene napade proti članom vlade. — Rekonstrukcija poljske vlade. C(m se poljski parlament zopet sestane, bo vi a da rekonstruirana. V kabinet sto' pijo nekateri desničarski politiki, kateri prevzamejo listnice za finance, železnice, vojno ta zunanje posle. Kot tozadevni kandidati se Imenujejo Glombtaski, Skir-munt, Mlhaskl in SosnovskL Verjetno pa je, da ostane sedanji finančni minister' Grabski na svojem mestu toliko časa, dokler ne izvede svojega načrta z* ozdravljenje državnih financ. Kulturni pregled Milan Ogrizovič: Hasana-ginica (K predstavam v ljubljanskem dramskem gledališča.) Divotno narodno jugoslovansko pesem o nesrečnici Hasanaginici in njenem ponosnem motu, ki je Goetheja navdušila, da jo je ponemSiL je Milana Ogrizoviea storila enega najodličnejših hrvatskih dramatikov. Ustvaril je zares večno krasno dramo. Uživali smo jo v knjigi in ie opetovano v Funtkovem prevodu na našem odru. Letošnji uspeh «Hasanaginice» pa je bil naravnost velik in hkratu zgodovinski, saj so igrali naši slovenski igralci v Ljubljani prvič hrvatsko dramo v izvirniku. Prekrasni srbo-hrvatski jezik s prelestnimi Ogrizovičevimi stihi, pretkanimi kakor pester čilim a turškimi sladkimi izrazi in frazami, je zvenel z odra kakor razkošna glasba. Na našo osobito radost so naši umetniki brez izjeme govorili gladko in lepo, da je bilo poslušanje Ogrizovieevega jezika prav poseben užitek. Naj bi bilo tudi v Ljubljani poslej načelo: srbske ali hrvatske drame se igrajo vedno Ie v originalu! Publika je očividno tekst povsem dobro razumela ta viharni aplavz po vseh dejanjih je kazal, da je naše občinstvo prav zadovoljno. Predstava je bila tem zanimivejša, ker je gostoval v vlogi Hasana ace g. M. Mar-kovič, član zagrebškega kazališta in predsednik jugoslovanskega igral, udruženja. G. M&rkovič je rutiniran igralec močne karakterizacije m temperamenta. Podal je trmasto ponosnega mohamedanca tirana s kolosalno realistiko, očividno naj-vestnejo študirano na izviru. Vse njegove scane. zlasti pa scene z aginico. materjo, sutanijo in prav posebno zaključno z deco in ob mrtvi ženi je odigral pretresljivo in krasno. Prejel ¿9 venec. Prav dobra, globoko in pristno čustvena, v dramatskih in Hrskih prizorih enako simpatična je bila ga. Rogozova kot Ra-eanaginica. Pač njega najboljša vloga! Dosegla je neoporečno popoln uspeh, h kateremu ji čestitamo. Sultanija ge. Ša-ričeve, včasih malo pretita, je bila pre-lestna lepotica in v igralskem ozirn dovršena kreacija Izvrstno karakteriziran je bil Pintotovie g. Skrbinška; žal. da je včasih preglasen. Pohvalno je končno omeniti čudovitega idealista kadijo gospoda Drenovca, izborni tip g. Zeleznika, vlahinjico ge. Vere Danilove, mater ge. Juvanove, slugo g. Terčica in tudi oba srčkaaa dečka. Režija g. Rogoza je bila prav skrbna in okusna, oprema pravilna in bogata. Po L dejanju sta prišla na oder gg. avtor in režiser ter jima je občinstvo prirejalo prisrčne ovacije. Ogrizovič je na svojo ljubljansko zmago lahko ponosen- Šesta razstava ,Grohar*-ja v Maribora (Gostovanje zagrebških umetnic) I. Prvo vprašanje: Umetnost ta ženska! Strindberg, Oče. Doktor: Ah, kako raznovrstne so ženske! — Ritmolster: Nova raziskavanja so dognala, da so le enovrstne — O umetniški nadarjenost» gospe Rojčeve ta znatni tehniški dovršenosti ne bo nihče dvomil. A večina razstavljenih del so brez sile in gloWne. Elle flotte, elle hésite, er. un mot, elle est femme. (Molière.) Drugo vprašanje, Je-li bogudopadljtvo, graditi na stari, davno končani hiši, namesto graditi na novi stavbi svetovno-splošnlh teženj po dematerijallzaclji, rešuje naša dama v prvem smislu. Naj vsak up pusti, kdor hoče najti pri nji novega. Kam naj jo uvrstimo, če ima prav Oskar Wilde, da sta Ie dva tipa umetnikov: eni. ki prinašajo s seboj odgovore, drogi vprašanja? Rekel bi, da ona ponavlja ž« davno znane odgovore. Nasta Roičeva, se ml zdi, nima ničesar čisto lastnega, da pa se iz nje z neke mehko subjektivno noto reprodneiraj : utisi raznih šol, struj ta dob. Najbolj svoja je, kadar se prepusti ženski; v bolestni, sanjavi slikarico, radi teh del ji odpuščamo, d<. nas ie z mnogimi drugimi razočarala, in radi njih smo je v Mariboru veseU. Toliko kot odsev utiša razstave, kot ogledalo razstavljalki. Dr. M. Šnaderl. II. Prvič je tokrat zastopana v razstavi «Groharja» umetniška obrt- Dve umetnic nam kažeta svoja dela. Gdč. Terez:; Paulič ima mnogo del v batikl. Vidi se Zgodbe varšavske Varšava, 4. aprila. Slavist Rskli so mi, da stanuje v ulici Smolnj št. 28. Vstopim v vežo. Čitam popis strank; mnogo jih ie; navedene i'o tudi vse podstranke; še celo to je pripisano, koliko sob imajo stranke in od kedaj že v hiši stanujejo. Ros stanuje v tej hiši znameniti ?la-vist Baudouin de Courtenai. Osebno ga š? doelej nisem videl. Čakam malo v veliki sobi. Na miz' je kruh in nož. Pride bolj majhen mož, elaliotne postave. Oigovorim ga poljski, on pa ¿a.ene slovenski. Dobro govori slovenji. Pred 30 leti je prišel mladi Poljak prvič na Slovensko, v Gorico. Proučeval je beneške Slovence in napisal par "študij o nas. Zadnjič je bil na Sloven-f^m leta 1912. ali 1913. Sedaj je uporen, ker je preko 70 let star, a kot i30norarni profesor bo še dalje preda-val- V kratkem pojde na predavanje na Dansko, Ena njegovih hčera se je habiiitirala na varšavski univerzi iz folklora. ^ etopa v javnost Rusija ga je L '914, zaprla. Zelo rvobodomiseln jo: govori za toleranco napram Židom-c>arodne manjšine» na 'Poliskem ga zelo cenijo. Sam. Povabi! me je k sebj na črno kavo. Vstopim. Naj-lem prj njim še drogsira profesorja, ki je svoj čas radi deloval! v.a univerzah v jr, v kfoeti ?t >' lypinovem vzrastel celo v senatorja. Dve mali sobici. V prvi je garderoba, na oknu kuhinjska posoda, na mizi pomaranče in sladčiCe. V drugi sobi s0 knjige. Moj gostitelj odhaja v kopalnico; tam se kuha kava. On sam jo kuha. Razgovarjamo se o Petrogradu. o Odesi, Kazanji: kako sta pobegnila eden in drugi boljševikom. Priznanje se izreka visoki ruski gledališki, posebej še baletni umetnosti. «Pod absolutizmom cvete umetnost najbolj. Kolikc-r ljudi, posebno mladih, se ne skriva po zarotniških luknjah, toliko se jih vdaja Muzam. Politike ni, ki bi prevzemala duhove in ljudem jemala čas: tem bolj goje umetnost. Politična demokracija v današnjem pomenu besede ni ugodna umetnosti. «Ali mislite, da je v starih Atenah «ljudstvo» hodilo v gledališč«? Ne, to je bilo gornjih par tisoč, buržuji.» Opozoril sem na aristokratski Dubrovnik . . . Ob slovesu mi pravi gostitelj: «Ne zamerite; tako živim med temi kuhinjskimi stvarmi.» Jaz: «Pa ste sami krivi: zakaj st« pa ostali sam?» On: «Kaj hočem! V Rusiji sem imel pri sebj mater in sestro. Sestra mi je umrla, mater so mi pa boljševiki ubili.» Zdaj jo sam. Študira in kuha . - , Slovanski sestanek. A. B. D o s t a I je Čeh po poicolenjn; ustanovil si je dom na Poljskem. Kot publicist piše enako češki kakor poljski. «Slovanski pregledi» v Kurjaru Polskem so njegovi. Za Veliko noč me je povabil k sebi na iTŽiriri. Tam nindero elovaškeea pu- blicista M i c h a i k a «Poznam Jng najboljši Dürrschmid, ki ga pa ostalo moštvo nI podpirala Zlasti je odpovedala napadalna vrsta. Sodnik Nemec je imet lahko nalogo, ker sta igrali obe moštvi skoz in skoz fair. Zagreb: Od štirih napovedanih pokalnih tekem sta se radi slabega vremena vršili le dve, in sicer Sava : Derby 3 : 1 in Tipografija : Slavija 2 : 0. Beograd: v soboto je igral Beograjski športni klub proti Tricolore (Bukarešta) 6 : 1. V nedeljo pa Je Jugoslavija porazila isti klub s 4 : 0. Budimpešta: Proti vsakemu pričakovanju je reprezentanca Berlina porazila reprezentanco Budimpešte z 1 : 0 (0 : 0). Bila je to peta tekma med obema reprezentancama. Budimpešta Je dosedaj zmagala dvakrat, Berlin tudi dvakrat, ena tekma Je bila neodločena. Sodnik Retschury. Gradec: Prvenstvena tekma GAK. : AAC. 7 : 0 (3 : 0). Dunaj: Vse prvorazredne prvenstvene tekme so bile radi slabega vremena odpovedane. V drugem razredu Je Slovan porazi! Phönixa z 2 : 0 (1 : 0), Ostmark pa Gersthof 4 : 0 (3 : 0). Bratislava: Wiener Sportklub : Bratislava 2 : 2. Praga: Slavija : Teplitzer Fussball-klub 7 : 0 (1 : 0). Sparta : Nuselski 2 : 2. Čechie Karlin : DFC. 2 : 0. žujejo večjega nakupovanja, ker pričakujejo nazadovanja cen, deloma pa zabra-njuje živahnejše nakupovanje veliko pomanjkanje denarja. Oni, ki imajo kaj likvidne glavnice, kupujejo po razmeroma nizki ceni blago in ga prodajajo na upanje po visokih cenah. Pod takimi pogoji torej padca cen na drobno ni pričakovati. — V Vojvodini so bile prošli teden nastopne cene: Pšenica se je tržila med 445 do 455 Din s postaje v Bački. Rž je notirala samo nominelno 310 do 875 Din. Ječmen se je tržil v malih količinah večinoma jari po 315 do 320 Din s postaje ob Tisi. Po ovsu je bilo povpraševanje za vojsko; blago se je tržilo po 290 do 300 Din s postaje v Bački. Turščlca, lepa, zdrava, začasno Buha se je ponujala po 250 do 290 Din. Po moki je bilo pri-lično povpraševanje; «0» se je tržila med 660 do 700 Din. Otrobi se slabo prodajajo; drobni so se ponujali po 150 do 162.5 Din s papirnatimi vrečami s postaje. Fižol ie notiral: beli 450 do 475 Din, pisani 475 do 550 Din. Izvaža se malo. Stanje posevkov je povoljno. V zadnjem času je nastopilo hladno vreme. — Na svetovnem trgu cene čvrste. Najbolj ie konvenirajo na zunanjih tržiščih cene ameriškega žita. Iz Zedlnjenih držav javljajo, da stanje posevkov ni posebno povoljno. V Madžarski je zadnji mraz povzročil škodo le na sadnem drevju. ŽIVINSKI TRG: Cene so v celi državi čvrste. Razlog temu je bil deloma slabši tečaj dinarja, deloma pa spomladi voči-gled zelenemu krmljenju kmetje manj ponujajo živino. Na Hrvatskem so se tržili povprečno za kg žive teče: voli I. 16.25, II. 11.50 do 13.50. III. okoli 10, krave, zelo slabe 8, svinje debele 27.50 do 28.75 ab Zagreb, 24 do 25 ab Srem in Vojvodina, svinje mesnate okoli 28 do 23.50. Svinje se izvažajo v večjih količinah žive in zaklane v Češkoslovaško, Francijo, Nemčijo in Avstrijo. Govejo živino kupujejo Italijani, čeprav je draga. VINSKI TRG: Položaj na vinskem trgu vedno enak. Ne izvaža se skoro nič, a tudi domača kupčija miruje. Vlada mora čim prej priskočiti r.a pomoč s potrebni- janih 1,989.000 ha t ozimnim Htorn. Od tepa odpade na pšenico 1.500.000 ha. na. ječmen 200.000 ha. na ri 155.000 ha. n* oves 50.000 ha in na ostalo žito 82.000 ha. «■ Bremena naših državnih dolgov. Finančni minister dr. Stojadinovič je objavil v «Politiki» članek o naših državnih dolgovih ln konstath-al, da znašajo anuitete ln obresti naših državnih dolgovi I.) za predvojne dolgove Srbije: 312 milijonov dinarjev. 2.) za povojne dolgove: a) za Inozemske dolgove 432 milijonov dinarjev; b) za notranje posojilo 50 milijonov dinarjev', sktipaj torej 482 milijonov dinarjev. Finančni minister ugotavlja, da Je z ozirom na državni bud-žet 7 milijard In na število prebivalcev 12 milijonov breme za izplačevanje anuitet minimalno, kar se najbolje vidi že \r. dejstva, da so anuitete zunaniih posojil osigurane z založenimi monopolskiml dohodki m z dohodki železnic. Medtem pa znašajo Že samo monopolski dohodki 1 milijardo 700 milijonov dinarjev, dottm je treba za zunanje posojilo samo 4W milijonov dinarjev na leto. =» Zagrebški zbor javlja, da so vsa Taj-položljiva mesta v zaprtem prostoru za II. veliki sejem (od 22. aprila do 1. maj» tega leta) popolnoma zasedena. Uprava je bila vzela resno v pretres, ali naj se zaradi velikega števila prijav priredi poseben oddelek izven prostora Zagrebškega zbora v Martičevi ulici, toda je morala to misel opustiti iz tehničnih, finančnih. upravnih in drugih razlogov. Pri tej priliki se mor» zopet poudarjati, da dela upravi velike težkoče okolnost, da se razstavljale! prijavljajo šele v zadnjem hipu. Uprava se že sedaj peča z vprašanjem razširjenja razstavnega prostora, da bo v bodoče mogla ugoditi večjemu stevdu razstavljalcev. = Podružnica Bleerove bančne skupine v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo bančni skupini Bleer, da osnuje ▼ Beogradu svojo podružnico. = Velik polom danske banke. Iz Ko danja poročajo, da je propadla velika danska banka «Landsmannbank». Pri-niankljaj banke znaša okoli 230 milijonov danskih kron (okoli 4 in pol milijarde dinarjev v naši veljavi). Ker so imeli tudi mnogi člani kraljevske rodbino svoj denar pri tej banki, so izgubili mi ukrepi, da naše vinogradništvo ne ^ SVgj€ premoženje. Glavni ravnatelj propade. Naše vino. ki je že itak drago, ' banke je bil Emil GlOckstadt. ki je ne more vzdržati konkurence z drugimi i zelo pot^no ¡n razkošno živeL Polom inozemskimi vini, ker je vrh tega še pre- ^anke je povzročila gospodarska kata-voznina visoka. Vlada bi morala znižati 6trofa carske Rusije. Podjetje je imelo prevoznino za izvoz v Češkoslovaško in namreg mnogo svojega kapitala v Ru Službene objave LNP trovko. Neprecenljiv je skromni Beltram, j jz geje poslovnega odbora dne 4. aprila, ki mu je pridno sekundiral Pretnar. V ! Na znanj-e se vzarae. Dopi? Svobo_ krilski vrsti dela skrb: desni krilec, ki se ! izkazu SI. marca povečal za 221 milijard na 4459 milijard kron. = Avstrijska krona. Vesti, da avstrijska vlada umetno dviguje avstrijske krono v Curihu, se z avstrijske stran označujejo za neresnične, češ, da so iz kušn.ie pokazale, da take mere ne pri našajo trajne koristi. — Naraščanje cen mesu v AvstrijL Na dunajskem živinskem trgu v St. Marsu so cene živini in mesu v zadnjem časti znatno narasle. " Banka «Bohemia». «Prager Abendzeitung» poroča, da je državno pravd ništvo uvedlo v zadevi banke «Bohemia» proti poslancu dr. Kubičku preiskavo zaradi zločina goljufije. = Borzne insolvence v BudhnpeštL Iz Budimpešte poročajo: Ovadbe proti borznim komisijskim firmam so zavzele v zadn-em času velik obseg. Insolvence sc množijo. Ugotovilo se je. da so komisijo-narji z efekti, ki so jim bili zaupani, uganjali nečuvene zlorabe. Med insolvent-ninii firmami dolguje tvrdka Herman 60 miiijonov in tvTdka Varga 35 milijonov madžarskih kron. = Madžarski indeks cen v marcu (sestavljen od dr. Evgena Dalnoki-Ko vacs-a) se je napram februarju poveča! za 51 i) odst. = Obtok bankovcev v Madžarski je * zadnjem tednu marca naraetel za 5.9 nn lijarde na 82.2 milijarde madžarskih kron. Država sama se je zadolžil* za 2 milijardi. = Zlati ca-insk! nadavek v Nemčiji je določen od 11. do vključno 17. t. m. ns 4 JI ¿>00%. = Ustavitev plačil berlinske produktne firme. Kakor smo že poročali, je ustavila velika berlinska tvrdka plačila. Ta tvrdka so ne imenuje Brün, kakor se je po- Stanje posevkov v naši državi. Iz Be-grsda poročajo: Po uradnih podatkih : motoma poročalo, temveč Brie (Gebrfi poljedelske«. ministrstva is letos dom- i der brni Sodnifa Dopisi dopisovanja z resnim, izobraženim gospodom. Ponudbe pod šifro «iuglasje»,poštnoležeče Ljubljana 1. 1215 3E1&3, Inteligenten gospod, železničar in veleposestnik, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali ml&i do vdovo, od 18 do 28 let staro. Le resne ponudbe, č« je mogoče s sliko, ua poštno-ležeče Maribor «pod S. H. št 27». 1183 Na stanovanje 1212 in hiano v sredini mesta se takoj sprejmeta dva gospoda. Naslov pove uprava «Jutra». Sobo s hrano 1221 oddam takoj gospodu. Naslov pove uprava «Jutra». Pol dcoata 1156 mladih razposajenih nernajr-jev želi v svrbo zabavne korespondence znanja s pol ducata nežuega spola. Pe-nudbe pod: «Janko. Mirko, Jcžko, Ferdo, Igo, Fraujo», poštnoiežeče Sibenik, Dalmacija. Stanovanje Išče vrtnar ki bi oskrboval vrt ali prevzel mesto hišnika. Cenjece ; ponudbe pod «Vrtnar» naj se pošljejo na upravo «Jutra» 1164 i Pozor, Primer ol In Aizierlkanol! Froda se lepo poseitvo z i dobroidočo gostilno v nepo- j sredni bližini ua novo razvite . industrije. Posestvo meri od | 6 do 7 oralov, zraven lep Soliden gospod išče preprosto meblirauo sobo . s posebnim vhodom za mesec ' april, ima lastno posteljnino, j priložnost konverzacije v fran-; co.-kem, italijanskem in nem-: škem jeziku. Ponudbe prosim na upravništvo «Jutra» pod : «Konverzacija». 1096 Radi selitve 1209 se proda hita s gospodarskim poslopjem in zraven velik vrt in sadovnjak. Obrtnik 119f z dobrim obrtom, išče v svrflo povečanja obrata posojilo cd 10000 do 20.000 Din proti dobrim obrestim ali soudeležbi za dobo 12 mese?ev. Ponudbe pod «Dobra naložitev» na upravo «Jutra». Velika zaloga raznovrstnih otroških vozičkov, lesenih vozičkov na 4 kolesih, dvokolesa najnovejšega tipa, malih najnovejših,motorčkov, šivalnih str.ijev in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo in n» drobno; poceni. Sprejemajo f< J™1 vsa popravila. «TRIBUNA», tovarna dvokoles, otroških vu-zičkov in delov. Ljubljana, Karlovska «sta 4. ijts ,