poitnlna plafam v gotovini
OM
LJUBLJANA, 20. FEBRUABJA 19S&
LETO 48 - Stev. 8
JU
Dopise n""« sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25 « Prostor ene drohne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din Slane W Din za celo leto. za inozemstvo M) Din. Posamezna številka i Din
Naročnina
inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. Telefon iM1-92 i i i l im»wiiiiii iniinimin i nnmm ||| lil |i iiip i i i iu.......i .....i iiiiillmjuiuiilujljih.iiij... i., iim
Znčniuno s kmeti. Saj je gotovo, da Je u.ed našimi naročniki največ kmetov.
Zaveden kmet živi v »poznanju, da je kinoteki »lan ua zemlji prav tako potreben, kakor vsi drugi stanovi. Prepričan mora biti, dn s svojim delom ne koristi samo sebi, ampak vsej človeški družbi. V tej samozavesti se je spočel tisti ponosni pregovor, ki pravi, da kmet gospodo redi. Seveda bo pa tudi zaveden kmet vedel, da mu je gospoda tndi potrebna, ki pa na drugačen način spet zanj skrbi. Zavednega kmeta bo veselil napredek fcmetskega stanu, zato ue bo kar meni nič, tebi nič odklanjal vsake novosti, ki jo priporočajo v poljedelstvu, v gozdarstvu, v sadjarstvu, v vrtnarstvu iu v drugih panogah kmetijstva. Ne bo ostal samo pri toni, kar so ga njegovi predniki učili, ampak si bo izkušal svoje kmetijsko znanje izpopolniti. Zaveden kmet ne bo zanemarjal zadružništva in dela s »troji se ne bo branil.
Nikdar pa »i kmet v svoji zavednosti ne bo domišljal, da je samo kmetski stan na svetu potreben, ue bo drugih stanov obsojal, da so nepotrebni, ne bo zmerjal delavca ali obrtnika z beračem, ue uradniku 3 postopačem, kar se rado dogaja. Pa tudi o svojem stanu ne bn govoril zaničljivo ili poniževalno. Beseda o zabitem ali neumnem kmetu ne sme priti nikdar iz njegovih ust na dan. Tudi takrat ne, kadar z gospodo govori itli kadar se hoče navzgor tako malo prikupiti ali prilizmiti. Opozarjam na znana dva pregovora. Kdor sani sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje. Kdor zaničuje se sam, |Hk1-laga je tujčevi peti.
Zaveden delavec bo cenil žulje svojih rok iri svoje delovne obleke se ne bo sramoval; saj je ti, njegova uradna obleka. Branil bo svoje pravice, ki jih ima v človeški družbi, da si more ustvariti dostojno živ-'j nje. Gledal bo, da se ne bo dal izkorišče-vati od nikogar, pa tudi sam ne bo izkori-ščeval svojega sobrata in delavca - sotrpina. Ne bo se urival na njegovo mesto, ne bo mu z nižjo ponudbo odjedal težko prisluže-nega kruha, ue bo ga izpodrival z lažjo ne, ue 1 Moč delavstva nI samo v spretnosti in v sposobnosti, temveč tudi v solidarnosti. 1 Vse delavstvo bi moralo biti kakor ena ver 1 lika družina; krivica, toi bi se godil« delavstvu pri enem podjetju, mora odjekniti I>o vsem delavskem svetu,
Z ostalimi stanovi bo pa tudi delavec živel složno; saj mora dobro vedeti, da je vse človeštvo pisana družba, v kateri en stan drugemu roko podaja in ga podpira.
Obniimo so še do o b r t n i k o v. Gotovo Je, da »o bo pameten obrtnik zavedal svojih suiožnostl, skrbel bo pa, da bo »vole znanje
š« izpopolnjeval. Zakaj ajegovo učenj® ni končano s tistim dnem, ko je dobil v roke mojstersko spričevalo in si z njim priboril »pateuU ali po novem »koncesijo«, da sme izvrševati svojo obrt. Ves napredek svoje stroke bo skrbno zasledoval, gledal bo, da bo napredoval in se izpopolnjeval.
Sebi enakih ti/viriSev ne bo objedal z lažjo, z zavistjo, z natolcevanjem in z zabavljanjem; io bi bila umazana konkurenca. Z vestnostjo, s poštenostjo, s pridnostjo in 8 točno postrežbo si bo raje zagotovil vedno večji krog stalnih naročnikov in odjemalcev.
Zavednost uradništva ne obstoji v tem, da zrna uradnik nad strankami kričati, vpiti, režati in groziti; to zna nazadnje vsak bedak. Uradnik se bo najprej skušal vživeti v svoj delokrog, kamor je postavljen, in ne bo čuval samo, kako drugi izvrSujejo postave, satu bo postave inajvestiieje izvrševal Zavedno uredništvo je povsod priljubljeno i« je močen steber države, l»edfliki bi bili njen« poguba.
Naj zadostujejo tele besede o stanov«!, zavednosti. Samo nekaj drobcev je, dasi h lahko o njej napisali celo knjigo. Glavno na čelo nam bodi: spoštuj in eoni seba ia stroj« delo, drugih pa ne zaničuj ia ae odrivaj
Nas banovinski proračun
Skoraj sto milijonov izdatkov nagega ba-novinskega proračuna bo treba seveda plačati. Gospodje, ki so ga sestavljali ia o njem sklepali, si predstavljajo kritje zadnjič opisanih izdatkov takole:
50% banovinttka doklada . banovinska trošarina . . banovinske takse . . . . dohodki iz prejSnjih let . državna podpora . . . . ruzni dohodki.....
Skupaj .
dohodki cevnega fonda . . dohodki kmetijskega fonda
39,000.060 Din 28,200.000 Din 28,7-10.000 Dim 1,000.000 Din 1,000.000 Din 1,500.517 Din
89,090.517 Diin
6,180.000 DUi 2,000.000 Din
Skupaj' 97,270.517 Din
Visoka številka I Zadnjič suio povedali svoje mnenje glede potrošnje te vsote, danes si INi oglejmo način, kako jo hočejo zbrati.
Skoraj polovico dohodkov tvori tianovinska doklada, ki je predvidena na 50%. Ze pred-zadnjič smo povedali, da plačuje Slovenija najvišje banovinske doklade v državi. Naš kmet in obrtnik sta danes tako strašno preobremenjena z davki, da jih kratko in malo ne zmo-reta več, zato bi bila dolžnost banovinskih oblastnikov, da bi začeli z zniževanjem. Zal so na to popolnoma »pozabili«.
Drugo poglavje, to je okroglo ena četrtina dohodkov, je predvidena iz trošarine, ki se pobira na alkoholne tekočine, na brezalkoholne pijače, na mineralno vodo, na ocetno kislino, na kvas, bencin, na električno energijo, na premog tet na kavo, čaj, kakao in čokolado. Nekoč »1110 v našem listu že povedali svoje načelno mnenje, da bi morali vse siroške socialnega skrbstva nositi — pijanci. Kdor ima denar za pijančevanje, lahko plača tudi davek. Popolnoma pa bi bilo treba odpraviti ali vsaj znižati trošarine na kvas, električno energijo, čal (prave kave ljudsitvo že itak davno ne pije)
in premog, ki spadajo že davno k potrebš nam širokih ljudskih plasti,
SliČuo je s taksama. Toki, ki imajo 4e dr nes čas in denar za pJe» in »a ponočevanji naj le plešejo do ranega jutra, a naj to tii: primerno plačajo, in sicer pa? vai, ker nil; kor ne gre, da bi mogH pod kavo »naciona no« firmo svobodno veseljačiti in }<4ja«dev«l Ii tega predvideva proračun komaj borega pi milijona dohodkov, a dati bi moralo vsaj tri krat toliko. Tudi kinematografi naj plačaj več, zlasti listi, ki ue tvorijo dohodkov dobro delnih ustanov. Tu lahko postavimo drugo na čelo, naj takse na nemške filme, ki nimajo res kulturnega značaja, plačajo vsaj vse izdat ke za gledališča ter razne znanstvene in ljud skoprosvetno ustanove. Ker znašajo te po pro računu .skoraj 1,300.000 Diin, bi bilo treba ki nematografske takse več kot potrojiti, česai gotovo ne bo nihče obžaloval, kdor ve, kakšni kinematografsko hrano hodijo gledat na pi ljubljanski »nacionalisti«. Še več. tudii vse iz datke za revne dijake in za pokvarjeno mla dino naj plačajo kinematografi, kajti izvzemš: slabih listov in knjig ne pokvari dano« liihč« toliko mladine kot ravno kino.
Enako je nesocialna taksa na Iricikle in ua majhne radio aparate, zato bi se pa morala zelo .povečati taksa ua zaposlitev inozemcev Sama Kranjska industrijska družba na Jesenicah zaposluje menda 87 inozemcev, od katerih jih je vsaj tl i četrtine nepotrebnih in samo odjedajo kruh našim brezposelnim. Bednostni fond predvideva 050.000 Din za zaposlitov višje kvalificiranih brezposelnih in vsaj ta i.'xla-tek bi morala kriti taks« na iuozemce, dočim nosi sedaj komaj dobro tretjino.
V tem poglavju zelo pogrešamo takso na razen lukauz, kakor na žensko lepotičje ia druge take nepotrebnosti. Tisti, oziroma tiste, ki imajo denar za vae mogočo maže in modne neumnost, naj plačajo.
RAZGLED PO SVETU
Spor z Abestmo
Na abesinsko-italijanski meji t Afriki je prišlo nedavno do spopadov, v katerili je padlo tudi nekaj italijanskih vojakov. Italija sedaj zahteva, da plača Abesinija za vsakega italijanskega vojaka 50 000 lir in poleg tega še odškodnino svojcem ubitih, da izkažejo abesimka čete vojaško čast italijanski zastavi, da kaznuje vse krivce, da izvede preiskavo mešane ita-lijansko-abesinske komisije in da pristane Abe-
ginija na novo razmejitev. Abesinija oprta na Japonsko, je te zahteve odklonila, nakar ,e italijanski vrhovni vojni svet sklenil, da poilje v Abesinijo okrog četrt milijona vojakov. Posebno mnogo rezervistov je mobiliziranih iz Julijske Benečije. Med Italijo iu Abesiuijo posreduje Anglija, ki najbrie ne želi. da bi bila kulturna Italija v Afriki »divjih« Abesincev in Japoncev.
ITALIJA
s Razno. V Vojskem nad Idrijo že od 25. junija 1932 leži hrom zadet od kapi župnik gosp. Janko Kmet. Priporočamo ga v molitev. — Na cesti iz Ajdovščine proti I.okavcu je zmrznil 70 letni starček, Jakob Morega iz St. Vida na Vipavskem. — V goriško bolnišnico so 11. t. m. pripeljali 10 letnega starega Edvarda Marušiča sinčka Andreja Marušiča iz Opa-tjega sela na Krasu. Bil je hudo poškodovan po spodnjem telesu ter po levi roki. Fantek je doma blizu iiiše izkopal staro granato, katera se je bila tja zarila še med vojno. Vzel jo je * roko, kjer pa je nevarna igrača eksplodirala in ga hudo poškodovala. Vendar zdravniki upajo, da ga bodo rešili.
AVSTRIJA
s Dve tri U Korotaoa. Dne 14. februarja je praznoval knezoškof dr. Adam Heher 20 letnico nadpastirovanja. — Župnija Globasnica je dodeljena č. g, župniku Sekoiu iz Pečnice V Dobrlo ves je imenovan za kaplana č. g. Matevž Tomazin v Borovije č. g. Peter Kirsch. — Dne 12. t. m. j« praznovala celovška »Kirat-ner Sparkasse« stoletnico obstoja ia je ob tej
priliki darovala 50.000 šil. za uboge. — Prt samskih tekmah v Zadnjici pri Celovcu si je 10. februarja priboril prvo mesto Ljubljančan Priboršek Franc. — 27 letni Otmar Krasnig iz St. Raperta pri Celovcu je bil pred celovškim sodiščem obsojen na smrt. V juliju lanskega leta je položil bombo na železniški tir v celovškem predmestju. — V Beljaku se je tovorni avto tvrdke Gruber prevrnil na gladki cesti v jarek in pod seboi pokopal tri osebe Šofer je bil takoj mrtev, dva težko ponesrečena, — Pogorelo je Rakovnikovo posestvo na Vašinjah. — V Skofičah so pokopali 92 letnega Jožeta Kernjak. — Nit Ledu sla umrli Katra Vedenik in Angela Stukec.
MEHIKA
s In peklenska «rat« J« n« premagajo.
Nadškoi Ruiz y Flores, apostolski odposlanec za Mehiko, ki živi v prognanstvu, je izdal za-j nimivo statistiko o sedanjem položaju mehiške cerkve. Iz te Statistike sledi, da je kulturno-bojna inehikansks država dovolila za vse državno ozemlje, ki obsega 745.257 kvadratnih milj (za štiri Jugoslavije) in šteje 15 miiljonov ■ prebivalcev, samo 333 duhovnikov, V 11 ae-i hikanskih zveznih državah, kjer prebiva nad
7 milijonov ljudi, »ploh ni nobenega duhovnik, več. Nekatera države niti od osrednje »l.j
osrednje vlad,
uuvuijcuiu	priznale in io jji
naknadno izgnale. Razmere so »trshotn«, ^ pride, recimo, v dria»i Durango en duhov na 250000 vernikov, v državah Hidalgo
Vse dohodke kmetijskega fotida tvorijo takse na iivinske potne liste, namreč dva milijona Din. Pri današnji krizi naše živinoreje jo ta taksa mnogo previsoka. Kmet danes že itak ne dobi skoraj ničesar za svojo živino in nikakor ne gre, da bi ga obremenjevali še s temi bremeni. Naravnost klasično izpričevalo za sestavljale« proračuna je pa, da ne vm« banovina kmetu za podporo živinoreje niti onega zneska, ki ga mora plačati kmet samo za živinske potne liste. Kakor amo rekli, vržejo ti dva milijona, dočim je namenjenih za vse pospeševanje živinoreje komaj 1.867.000 Din. Res, naš kmet je lahko hvaleiea za tako »podporo«.
Prav Lako nas ne more zadovoljiti proračun dohodkov cestnega fonda, Id «e steka lz takt na motorna voeila, iz prispevkov avtobusnih podjetij in tlaka (kulutka). Ce pomislimo, da znašajo »amo dohodki davščin na bencin, električno «1», na šofemke kart«, na bicikle in že sedaj predvidel dohodki eeat nega fonda somi n&d 16 milijonov Din, potem moramo pribiti, da bnncvkia gleda vzdrževanja in gradnje novih e«* ue vrši nojih dott-»tos«, ne »lede uuto.dabtssdalaapvto svrho Se kak vir dohodkov, (d bi bil pravičnejši, nego so mnogi izmed dosedanjih'
Kar nam na splošno kaže proračun dohodkov naše banovine, je predvsem njegov nesocialen značaj. Ues je, marsikake postavke »o v redu in jim ae ugovarjamo, a le premnoge so jako pretirane, odroma bi morale sploh odpaeti, dočim pa nekatere pogrevamo. Glavna in osnovna dolžuoet tistega, ki sklepa o kritju javnih izdatkov, je, da so bremena pravično porazdeljena oa prebivalstvo. Ne gre obremenjevati nujnih potrebščin najrevnejšega prebivalstva in nc dela samega, temveč predvsem kapital in luksuz.
Da pa ne bo nobenega Izmota vanja, pri-bijemo še naslednje: Kakor za vse drugo kar »e je godilo pri nas zadnja leta, j« tudi L ta proračun odgovorna v polni inori JNS. Vsi ba-novinaki poslanci z eno izjemo so njeni pristaši. G. Uaunovič je bil predsednik vtlade in stranke, g. Puceij večletni minister in pod-predsodiuk JNS, g dr. Kramer prav tako^č-letm mimator in ol«m gl„vai tajnik te stran..
Mrutoratt ao torej v svojih rokah prav v« m vsentransko moč, zato i tudi 7 S man odgovorni za vse, kar se i« oodil« ttrmo JNS Slovensko Wo t^ffjt v po».nlh rodovih ne bo pozabilo, ££&Z Mrajo m to mnogi fa'Tn«, inTlv^ bodo skušali amogi izmed včorajSnto nfleov skrivati £e jutri pod kako not t^
«* — — - — — — - —*
Queretaro pa en duhovnik na 140.000 vemi. kov. Po drugih državah je razmerje t»ko, d, prid« po eo duhovnik as 50.000 vernikov. V državi Oaaaca je nadškof Nuuez y ZaraU «dj. ni duhovnik za vse dušno pastirji vo, toda tudi tega so sedaj pregnali in se je zatekel v Mizico City.
DROBNE NOVICE
Velika tovarna letal je zgorela v jap0a. skem mestu Janagavi.
Neprestano raste število samomorov t
Angliji.
Posebno koncentracijsko tab rišče za nem. škc komuniste (begunce) ustanovi nizozemski vlada.
Tri bojne ladje aa Mandžurijo gradi Je. ponska.
Ameriški predsednik Roosevelt je odredil, da dobe s 1. aprilom uradniki zopet star« višje plače.
600 milijonov (lotov (1 zlot 8.30 Din) m-merava izdati Poljska za javna dela.
Splošno vojaško dolžnost hoče uvesti Nemčija.
Hišne številke morajo biti ponoči razgret, ijene v nemškem Berlinu.
Londonski župan, izbran že petič na ti mesto, je katoličan.
Odločno jc nastopila za zaščito AbesUjs proti Italiji - Japonska.
Poljska ima 346 milijonov zlotov notri' njih in 3185 milijonov zlotov zunanjih dolgov.
Cigani so dobili svojo slovnico; napisal jo je profesor Baranikov in je izšla te dni t Moskvi.
V morje je pade! največ)! ameriški zrakoplov Macon. Moštvo se je rešilo.
2000 Kisndžurgkih vojakov s« je nprioi razrušili so vojašnico io pobegnili v gore.
Nad 400 milijonov dolarjev izrednih kf»-dlto* za vojaške namene je dovolil ameriftl parlament.
Izpod Gibraltarja kopljejo pod morje« tunel ki bo vezal Španijo z Afriko.
Prometa so izročili podzemno železnico» rnski Moskvi.
35 stopinj mraza pod ničlo j« bilo t« tW ponekod na Madjarskem.
Motorni ia lovora! vlak st« trčila r Franciji. 18 oseb hudo ranjenih.
OsebHi vlak se je xn!etel v tovoreef« » Rusiji; 19 oseb ubitih.
Voda jc ndria r rudnik Lauerweg v Nemčiji; 7 rudarjev utonilo.
20 milijonov vlagateljev štejejo rusko«-vjetske zadružne Siraniinice. Vlog j« za 1630 milijonov rabljev.
BANKA BARUCH
tt, me Hfissscac, SNirfs
Odpremljn «lensr » jM©o»Jevl|o
najhitreje Ui po najboljSeui dnsvnom kuna
VHH vse beuičoe posle uajkuisnln^J« f^nj u«dl v Belgiji Franciji, Holaudiji ln Luls«>»; borgu sprejemalo plačil« u» ctž« Čekovno rito«1
fL!^	MtAKCUA: to I!l7-M rsi*
MU t Ki !«HtM. Dtaut, MleutMAMI: fc M« U««WS»'
fez?Utcv9 pobijemo bresplačno nsše fek, nakani?*
KAJ JE NOVEGA
Za svobodo iiska
»Trgovski list« priobčuje pod naslovom »Potrebna je svobodna diskusija« (pretresanje) uvodnik, v katerem naglaša, da se je finančni minister dr. Stojadinovič izjavil za svobodno razpravljanje v vseh gospodarskih vprašanjih.
To načelo gosp. finančnega ministra se praktično še ne izvršuje povsod, zakaj pri nas n. pr. ne moremo pisati o uporabi bednostne-ga fonda.
»Trgovski list« piše; Svobodna razprava je nujno potrebna, ker brez nje ni mogoče niti ugotoviti pravega stanja stvari niti se ne morejo razbistriti pojmi niti najti zdravilo za težke razmere, v katerih živimo.
V pravem času je bila izrečena ta zahteva po svobodni razpravi, kajti v kratkem se prične volilni boj, v katerem je svobodna razprava še posebej potrebna. Ne zato, da bi se omogočila z njo čisto neovirana medsebojna borba kandidatov, temveč da je mogoč nadzor njihovih obljub in izjav, da se ne bo po-
novilo to, kar se je zgodilo v volilnem boju leta 1931, ko se je že na volilnih shodih odločila ona usodna zaščita kmetov, ki je tako usodepolno vplivala n avse naše gospodarstvo, Svobodno pretresanje mora omogočiti "kontrolo na dvsemi volilnimi govori da ne bi mogli ti zaradi trenutnega volilnega uspeha povzročiti napačne in gospodarstvu škodljive rešitve perečih vprašanj.
V pravem času pa tudi zato, ker je ravno v volilni dobi najbolj primeren čas za propagando svobodne razprave o javnih vprašanjih. V volilni borbi je edinstvena prilika, da se kandidati obvezno izjavijo za svobodo tiska in zato naj bo med zahtevami ljudstva, ki jih bodo novoizvoljeni poslanci sprejeli, tudi obveza, da bodo delali za izpremembo zakona o tisku s ciljem, da se omogoči svobodno in nepristransko pretresanje vseh javnih vprašanj.
Zanimiva izjava
»Slovenec« priobčuje zanimivo izjavo slede?«? vsebine:
^odpisana Srpčič Alojzij iz Cerkelj ob Krki in Grame Franc z Gazic, ki šva v mesecu maju leta 193? povzročila, da »ta bila aretirana in pridržana v priskovalnem zaporu skozi 18 dni cerkljanski kaplan gosp. Tomazin Matej in posestnik gosp. Andoljšek Janko iz Velikega MraJevega, podajava s tem lojalno izjavo, da sta navedena dva bila popolnoma brez vsake krivde in brez vsakega sodelovanja pri znanem »atentatu« z leseno »boinboi na stanovanje nadučitelja Kabaja. Priznava, da sva s svojimi izjavami pred oblastmi delala obema navedenima krivico. Kakor to krivico s tem lojalno popravljava, tako prosiva vse časopisje, ki je tedaj v zadevi pisalo, da to najino izjavo sedaj lojalno ponatisne iz »Slovenca«, kamor jo pošiljava ( prošnjo za objavo.
Dobro ime, na katerem sva obema škodo-
OSEBNE VESTI
d Za načelnika generalnega štaba je iine-uovan armudmi general Ljubomdr Marič. Do-»edanji načelnik general štaba Milan Nedič je postavljen za člana vojnega sveta. Za pomočnika ministra za vojsko in mornarico je naz.načen dosedanji poveljnik dravske divi-tijske oblasti general Vladimir Cukavac. Za komandanta dravske diviaije je imenovan general Peter Nedeljkovič, dosednj komandant vrbaske divizije.
d Novi poveljnik rrbaske divUijske oblasti general Milan Plesnlčar je rodom iz Tržiča na Gorenjskem. Izselil pa se je z očetom v Srbijo že kot osemletni deček.
d Sedemdesetletnico je praznoval g. dr. Valentin Korurt, gdnuiaz. ravnatelj v pokoju. Znana je njogova »voječasiia izjava, da med slovenskimi profesorji glede zvestobe do države ni nikake razlike.
d 60 let je dopolnil g. Valentin Oblak, luipniik v Preski. Bog ga ohrani (e mnogo let!
vala nič manj kot na ugledu, naj bo obema vrnjeno v polni meri! Boli naju, da sva jima kot človekoma škodovala, a še bolj naju boli to, da sta s svojimi izjavami (o vzroku teh lažnivih najinih izjav pred oblastmi danes še ne smeva govoriti) škodovala ugledu in dobremu imenu duhovnikovemu, ker je s tem padla senca na vse duhovništvo katoliške Cerkve. Tudi dobri verniki so bili lahko žalostni, ko se je r. gotove strani kazalo kar s prstom na prvega kakor tudi na Andoljška, načelnika Marijine družbe, rekoč: »Glejte jih, taki so!« Ob aretaciji Andoljška pa je nekdo izjavil: »Takšni so najslabši, ki so zmerom pri obhajilni mizi, saj je tudi Maliju rožni venec iz žepa gledal pa je ubil ženo.« Obžalujeva in prekli-cujeva svoje dejanje ter ponovno prosiva pošteno časopisje, da to najino lojalno izjavo ponatisne! Cerklje, dne 14. februarja 1935. — Srpčič Alojz. Grame Franc.
12 DOMAČE POLITIKE
d Nosilec vladne liste bo ministrski predsednik g. Jevtič.
d JNS je šla po gobe! Ne le našo, ampak tudi inozemsko javnost je presenetil sklep vodstva Jugoslov. nacionalne stranke, ki je izjavilo, da stranka pri volitvah v narodno skupščino ne bo postavila svoje kandidatne liste. Ta sklep je za navadne možgane nerazumljiv. Pri zadnjih volitvah je JNS dobila tri četrtine vseh glasov zase. Svoj program je iinela priliko dolga leta izvajati. Proti volji stranice ao «i nič -zgodilo. Nedavno so še stotisoči na javnih zborovanjih odobravali njeno delo. Eksponenti stranke so stranko istovetili naravnost t državo. Sedaj pa naenkrat — nič. Ali so se gospodje »dela za narodi naveličali? Ali so morda »poznali, da eo se jili volivci naveličali? Ali pa so se morda odločili, da bodo svoje limanice namazali z drugačnim »medom«?
On* h »» s»« ». •». M160
d Politični položaj se po razpusta aar rodne skupščine ue razvija tako hitro, kako« je ta ali oni pričakoval. Tega so deloma kri ve tudi visoke zahteve volivnoga zakona Volivni boj se za enkrat omejuje na >pro učav&nje položaja«. Jasno je le to, da b« predsednik vlade nosilec vladne liste in da ima ta lista posebno privlačno moč.
d Hrvatski >0bxor< agitira za voliva« udeležbo. Pravi, da bo pri sedanjih volitvah svoboda glasovanja zagotovljena. Zato je potrebno — pravi »Obzor« — da se Hrvati ude leže volitev.
d Iz političnega življenja se umaknejs po časopisnih vesteh dosedanji srbski politični veljaki Nikola Uzunovič, Boio Maksi-movič in Voja Marinko vič.
d Kogar zanima, kdo vac je člau fiama-zonske lože v Osjeku in okolici, potem v Zagrebu, Ljubljani, Subotiei, Novem Sadu i« Belgradu, naj »1 kupi najnovejšo knjižic« »Moskva«. V Djakovein so dobi v knjigarni J. Sabo.
d »J. N. S.« in JNS. To dvoje je treba ras likovati. »JNS« v ušescih je danes le še g-rob-Ija, v katero se je seaula do nedavnega vsemogočna, vsedr-žavna, edino državotvorna in za vso večnost ustanovljena Jugoslovanska nacionalna stranka. JNS brez ušesc pa j< kratica za društva tistih športnikov, ki brcajo žogo: Jugoslov. nogometni savoz. Ta save* bo še naprej obstojal in deloval. Na to mo
Vrhovni poveljnik italijanskih Cet, ki so nam* ni»n» v Abe»lnl|o, general Rudoll Grazisud, ki premaga! Libijo.
ramo opozoriti tvoje a tate! je. Kadar boste t časopisih brali kratko JNS r zvezi s kakšno pametno stvarjo, vedite, da gre za nogometaševe ta stranko. O »JNSe v ušescih bo pa IjudsfVo govorilo le Se v agodovinskem smislu, kakor o kugi, lakota, vojski, ognja, potresu, povodnjih in drugih nesrečah, ki so naš mali narod zadevale v teku stoletne borbe za obstoj. Skoda, da je šla ta imenitna stranka tako hitro v »franže«. Vsaj do 5. maja naj bi bili počakali. Takrat bi bilo Hotno. Takrat bi bili vsi volivci člani J. N.S. (Jugoslov. nogometnega saveaa), ?JNS< v u šesti h bi bila pa — ioga.
d Akrabott! Gospodarskega propada na-Sega kmeta so krivi — klerikalci! Prav žare«I Tako je nedavno zapisalo »Jutro« v odgovor »Domoljubu«, ki je s številkami dokazoval, kam je aei kmet prišel pod Uzunovič—Kra-mer-Pneljevo stranko. To so menda tisti klerikalci, o katerih je »Jutro« že pred štirimi leti pisalo, da ni ne duha ne sluha več o njih. SIcer je pa moral mali kužek »Domoljub« že ua pravi kraj ugrizniti, da je imenitno »Jutro« tako neznansko čudno zacvililo. Bomo poskušali še kdaj šavsniti, čc ne bo prezgodaj proglašen kontumac
d List za listom. Uradno glasilo Jugoslovanske nacionalna stranke »Glasnik JNS« ne bo več izhajal.
d Dr. Maček a« je te dni civilno poročil v Varaidinu s sestro svoje pokojne prve žene.
d V četrtek, SI. februarja je še čas, da popravite volivne imenike!
d Kmečki magasin v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas po-alreže i najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte se!
J Stol poslancev bo štel bodoči parlament. Dravska banovina šteje 1,144.194 prebivalcev k voli 29 poslancev. V dravski banovini sta die volivni okrožji, in sicer okrožje nekdanje ljubljanske oblasti in nekdanje mariborske oblasti. Prvo voli 14 poslancev, drugo 15. Kakor znano, dodeli volivni odbor tiri petine mandatov večinski listi, medtem ko se dve jpetiiii razdelita med večinsko listo in manj-Sinske. Tri petine v dravski banovini znesejo 17, dve petini 12 poslancev.
d V dravski banovini pride en poslane« na 39.500 prebivalcev, v savaki na 38.000, v vrbaski 41.500, v primorski 37.500, v dr maki 89.300, v zetski 28.000. v donavski 85.900, v moravska 35.000, v vardarski 35.000, v področju Belgrad-Zemun-Pančevo, ki voli 5 poslanca*, pride 1 poslanec na 58.000 prebivalcev. V vsej Jugoslaviji pride povprečno 1 poslanec ua 37.900 prebivalcev.
d DalehvrMoa proglas. »Katoliški list« prinaša cicroinioo hrvatskega metropolita g. nadškota dr. Antona Bauerja o volitvah. V okrožnici pravi: »Dne 5. maja se imajo izvr-Siti volitve v narodno skupščino. Ker se je ie z stol« tudi volivna agitacija, sporočam i tem svojemu kloru, da m bom nobenemu aktivnemu duhovniku dovolil, da kandidira na katerikoli listi.
I DOMAČE NOVICE
d Kmet lahke govori takale: Prej, ko ste bili vi mestni ljudje, ali oogati ali visoki ali nizki, sem bil jaz. Zemljo sem pripravil, da je postala rodovitna, žito sem sejal, ustvaril sem polje, ki živi vas, vašo obrt, vašo trgovino iu vaš promet. Našel sem pravico, dal sem postavo, sovražnika sem odvračal, tieoče let sem nosil težka bremena. Drevo »em, vi pa ste listje. Vrelec seiu, vi pa ste potok. Ogenj sein, vi pa ste njegov odsev.
d Lopa manifestacija za av. Evharlstijo in papeža se je vršila preteklo nedeljo v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Več tisooev ljudstva je poslušalo dr. Karla Oe-pudra, ki j« slavil večno* ta i in človeški pomen papeštva ter sv. Evhariatije. Nato je govoril g. Zor o pomenu avharistidnih kongresov in pokazal več slik le evharintičnih kongresov v Iiinin in KartHgeni.
d Proti faamanoaom. Na zadnji seji občinske uprave v Zagrebu je prišlo do barolh pri«)rov ki so se začeli s tem. da je nekdo na galeriji zadel vzklikati proti framazonom in zahtevati, da naj se svobodnozidarski člani občinskega sveta odstranijo iz dvorane. Galerija je bila prenapolnjena z občinstvom, ki je takoj poseglo v vzklike in sejno dvorano spremenilo v pozornloo za zelo ostra
zakona o organizaciji gasilstva. N« seji ,„ _ jeli sklep, da bo *vezi»o atareHaatvo obisfado ministra za telesno vzgojo naroda dr, Auerl ter nn predc*5ilo težek položaj gasilstva, Sri J nastal vsled »»izvrševanja zakonskih odredb te posledica, ki ki vsled tega lahko nastale. Za-radi tega so podali na seji tudi poročila o z». konskem načrtu o požarni policiji ter o osnutku odredb o voznih olajšavah za gasilce in npii orodje n& podlagi čl. 46 zakona o organizaciji gasilstva.
— Pri «!aben potathi je narava* »Frant-Josei« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo ko-ristijo že male količine Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Frans-Josef« vode, ki je po-sebno izb o m a za nežni ustroj ženskega telesa
d Zopet krožijo ponarejeni iisočdinarskl bankovci. Naroda« banka sporočit, da m h zlasti v okolici Snžaka (bližina Reke) zopet pojavili v večjem števila ponarejeni bukove! po 5000 Din i* I. 1920, Ti bankovci to sicer zelo dobro ponarejeni, vendar w jih silo lahko loči od pravih. Vsi ti bankovci ima. jo datum 80. nevesti ber 1920 ln natisnjeno ro-z/eto. okoli katere j« napis ».fugoslavnjei
d Motite se ako mislite, da ste storili vse, 6e ua zunaj čistite Vate sob« s kakršnokoli »obno kremo. Bolj važno jo, odpraviti zobni kameni, ki ti« za sobml, a to se doeežo z zobno kremo Sargov KALODONT. katera ima v sebi učinkoviti dodatek sulforiolnoleat dra. Braunilcha. S tem odpravite polagoma vendar aanesl jlvo stobni kamen bi preprečite, da se naredi drag. Za Izpiranj« ln razkuževanje nstua voda Kalodont.
obračunavanja. Občinstvo ie vzlikalo s posebno vnemo proti inž. Saju iu zahtevalo, naj nemudoma odide. Okrog advokata dr. Kozja-ka »o je zbrala posebno podjetna skupina mlajšega občinstva, ki so burno vztrajali pri svoji zahtevi, naj fraimaaoni zapustijo občinsko zt>ornioo. Mostni župan se je trudil, da bi vpootavll red, a je moral sejo prekiniti, nakar bo vamoetne oblasti galerijo očSstlle ia Be je seja lahko zopet nadaljevala.
d Desetletnico obstoja je slavila tržiika usnjarska in čevljarska zadruga »Runo«. Zamislil in ustanovil je to lepo cvetočo zadrugo kranjski gosp. svetnik in župnik Skrbeč. Bog daj zadTugi srečo tudi v bodočih dneh!
VINO
pristno in poceni dobite pri Centralni vlnarnl
t Ljubljani
d Zaradi x«i»jis dijaikii ^irov »ta od •topila rektor in procekor belgrajska uaiverae d Nov ženski oddelek v bolnišnici &a dn^ ievne bolezni u* Studenou pri Ljubljani so blagoslovili ta otvorUi v nedeljo dne " februar« W5. Cerkveni obred je Izvršil knezi skof dr. Gregor!j Rožnian.
d I« seje starešinstva Gasilske kv«*« Sta-reWvo GasUske zveze kraljevine Ju/olvi e i* imelo te dm svojo 12, ,ej0, „n katari se fa med dvngim javljalo o komkih, W ,e ££
ortVZ; ."nf'eV	^rinJTki
pripada gasilskim ustanovam na podlagi čl 77
mesto pravilno »Jugoslavije«. Mesto črke >1« je torej natisnjena črka »n«. Da se popolnoma onemogoči raz peča vanjo ponarejeuh bankovcev, je najbolje, da zamenjajo vsi, H imajo še prave bankovce iz leta 1920 le bsa-kovoe pri Narodni banki tn ne čakajo do i maja 1936, ko postanejo ti bankovci neveljavni.
d Ponarejeni kovanci 50 Din su a« pojavili v Ptuj«. Doedevno so Izdelani I« bivSih avstrijskih 5 kronsikiii komadov.
d Licitacije M regulacijo LjubljaaUt i« ministrstvo odobrilo in prično k delom, kak«' hitro bo ugodno vrerao.
d Zaižanje teEecniSkih venain js »!><► vodal prometni minister. Pri potniških vlakih bo snaš&lo 28%. Nove cona stopijo v *■ ljavo s t. inaroem 1885.
d Preteklo nedelji dne 17. februarja je vršil v Novem Sadu seetane-k zastopniki* denarnih zavodov iz vee države. Kazpravljall »o o stanju denarnih zavodov ie sprejeli nekatere zahteve M ozdravitev.
d Nekaj o našem svobodnem delu pristanišča v Šolana. Skoei cafe> svobodno con« v Solunu izvttžamo največ rude. Po urs-lm statistiki Je prispelo v solunsko svobodno eo-no po železnici lani 197.840 to« blaga v pn-meri s 180.544 tonami v letu <983. K tem" ie pripomniti, da je prispelo leta 1A30 v So-un 74.150 ton nai5ega blaga. Glavni pre(tm«»i 1,1 80 Prispeli leta 1934, »o naslednji (v oU*
Stev. 8.
»UOMOLJUBi, dne toturuarja
fitesm »9
pajih podatki za 3938): siagnezit 5700 (4826), hruiu 16.17» (16.80»), mUtimt ruda «2.018 («2.a45), eink«v* 96.494 (88.81$ te ostalo blago 12.909 (8646) ton. Zanimivo je, da je leta 1930 znašal dovoz raei&ga. blaga (»e rud) še 21.291 ton. Od skupnega prometa leta 1934 je odpadlo 645& ua aaže ladja, li)% trn grške, oetanek 16L5SJ p« na razne države. Naš uvor skcxzi ao4uneko avot>,. (no cono je znašal leta 1954 18.802 too ter je do-segel najvišjo stopnjo leta 1933 a 28.423 to-nami
d Tudi vol«. Nedavno je iašla naredba. po kateri bodo morali kovaški pomočniki dokazati, da znajo podkovali ne samo konje, ampak tudi vole.
d Svetosavsko lete. Prosvetni minihiter je izdal odlok, p« katerem bodo otroci pravoslavne vere v šolali proslavili svotonavsko leto na ta način, da se bodo med otroke razdelile knjige in spisi o »v. Savi ter da b« šolska mladina pravoslavne vere pošlje na izlete v znamenit« svetišča pravoslavne cerkve.
d V Niš* je odstavljena celokupna občinska uprava ln postavljena nova z Dra^rišo Cvetkovičeni, ministrom v p. na čelu.
d Na predvečer svoje stoletnice je umrla ♦e dni v Droju prt Koprivniei Ana Medji-inorae.
d 297 meščanskih šol je ▼ Jugoslaviji in sioor: v Savski bacovini 50, v Dravski 43, v' Donavski 29. Friatomki SI, »rimski 18, Zeteid. 16, Vardarski IS, Vrbraski IS, B<v«rred» 4 ln v Moravski 1 šola
d Pri laltljaan sledi ua kozarec naravne »Frane-Jtaeetav*« greneilc«, popito »jutraj na tešee, brez truda izdatno iztrebljenj® črovsea, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
d Kaapiaait! sta petect. pod&tstaža« ioii v Zagrebu ln Betgradu za mladeniče od 18 do 21 let starosti. Pojemala ae dobijo pri Frane» Peru, k&pet&au v p., Ljubljana, Maistrom bL šL 14: pritoUti S Din mm*A<t w» odgovor.
d Dfuteve iMMS^eeeteib ftre&Msorsluii Kan ilidatsr m> astaaoviH v Ljubljani FtfcMKie-Mh je v dravski banovini nad 70.
» M "pfz* m
. V
mm
Vaš otrok
je posebno v Mednem zimskem, času Izpostavljen zahrbtnim prehkdcoa, če mu, n« boste dali s seboj nekoliko priljubljenih in slastnih KAISER-jevIh prsnih karamel. Nad 15.000 overovljenih fcjpričeval Vam jamči aa uspeU pristnih
KAISER-jev% ganili
iKSff&SIiel.
d 20. <lr*iha kruta v Ljubljani bo dne 86. tebm&rja, m «aa«r	v tem. letu.
d OiMOBt aedta« seaitre znala vrednost v konkurzu se nahajajočega Keade na Bledu aefcaj nad 33 milijonov Dim, terjatve pa presegajo veoto 41 in pol milijona Din; od tega odpade na hipotekam« zavarovana po-Bojil« 32 milijonu* dinarjev.
d Po mnenju vsaufliližkega prolesorja dr. ima. Kasala je vzrok nesreča pri. novem mostu v Ooričacah predčasno raasi-pažeojev ko še našo bila izvršen« druga potrebna dela.
d Sodelovanje gospodarskih krogov. Kritik ujoč nove banovkmke davščine, zakoučuje »Trgovski list« tozadevni uvodnik tako-le: »Niso se upoštevale želje gospodarskih krogov, ni se iskalo sodelovanji z njimi in tako -»o tudi ti brez vsake obveznosti. Nove bano-vduake davščin,« postanejo veljavne šele, ko jih potrdi finasnčn i saimatar in pot k njemu je gospodarstvom krogom še odprta. Ali ne bi bilo boljo, če bi bil že doma dosežen sporazum z gospodarskimi krogi in če bi postal njih ppiziv na iinan<£meg» ministra nepotreben T«
d 40 milijonov za alkohol in samo 16 milijonov Din za mleko je potrošila Ljubljana v letu 1934.
d Učitelj jt® j« bil doslej le sa delavca. »Učiteljstu tovariš« priobčtije v zadnji Številki uvodnik ped naslovom »Učiteljstvu budi mesto tudi v parlamentu«. Pisec zahteva za učiteljstvo taetno saatopatvo v meh javnih in zakonodajnih zastopih. Ko gre za usodo šod-atva» učiteljstva ln narodne prosvete, < naj bo dana Uatii učitelja beseda. Dan« sa mera v smishi zakona učitelj ud«|stvovati tudi iuveo šole. To delo izven šole se tudi ocenjuje. U&teljstvo m tega dala si bvemlo, tod« zato pa zahteva primemo poznenj«. Učitelj je bil doslej le m delavca, *#m»1» eo mu tudi pri-maM, d& je delo dobru, »e dmm postavljamo salatevo, da bo	tssdl svojemu uatvarjajo&euiu delu ened imm&mt primerno zastopan« povsod, ter odločalo q šolstvu in prosveti.« Zato naj n&teijstvo dobi svoje za-stapnike tmh> v puitaaMmtfe. list poniža na drugem smata, de j» tifiitaSjske®« predstavništvu muki muueter is javil, da je njegova želja. naj bi bilo v pseriameotn več učiteljev kakor doslej.
d Jfegrefc feaa ve« vo^veev fcet Belgrad. 6tevik> votiveov v Be%rad«t bo po vseh por distkih n^je, kaskor Sfevito »oSveev v Za-l grebtt. V Zagret« bo volilo okoli «0.000 ljudi, v Belgrada p« okoli 55.000. Zagreb bo imel torej največ volivcev v Jugoslaviji.
d Predraga sol. Področje bivše maribor-ak«t oblasti dobava sai, ki se uvaža ia Avstrije. Ta ml f» mnogo dražja kakor morska sol aH sol re rmhtšlra Kreke. Naj bi torej tudi bivša Štajerska dobivala morska ali k reško sol.
d Žar««! sšontb * &k*tf» države pri družbi
>Na»ice< sn* nad 1000 oseb zaslišali, obtožili pa nad 100, med njimi tudi tri bivše narodna poslauoo.
d Pri aagiMaJ« k maSžobi, ptvtina, slad-koseouioatl Izboljšuje naravna »Frans-Jose-fova« srreačica delovaaije želodca im črevesa in fcraino pa«peš i probavo.
d B»nsW svet je sprejel proračun ia z večino glaaov tudt lovsiki zakon.
d VaMko molsiue poaieBj« horae dela ho-čejie agrad^tt v Zagrebu, V poslopju M tndl bilo veliko inetsočišče sa delavce.
PORAVNA Jl£lSibcNINOt
sazs
Lepi sobi« fer@x zobn^ges kamncfi fsike
Vsemli
SMSSSV
KAL0D0NT
PROfi Z08MSMU KAMMU
NESREČE
d Focneel je	Ii«vtsči# Jožef r
Bru ni ki gori pri
Do tal je pestosei* dolcvai«n »tearshe-
g» t!wjfB!t» Satjikst v	Mevš vnm pri
Maribora.
d Ko je izstopil na nasprotni strani ta vago&a. ProgoNiii čuvaj je eč&al na postajališču 3>r. Kusi&m pri Sušaku sartvega potnika a odtrgano glavo. Po Ao&usai(sssUifc so ugotovili, dci gre 2£ Dragotina Mivka H Bakra. Mivfc* je iMkopil »sb m^prcM e&ram is m-sona. Pri tem je	pod vlak ia kolesa
so me odrezala glavo.
d Kruto ' preganja usoda samskega rudarja Kaplana Ivana v Trliovliah. Zlomil m je roko ia komaj je zapustil l»ln išiiico ln mislil oditi na pogreb svoje matere v Raj-faeiibtirg, odlkode* so um v nedeiljo naznanili njene aoKt, pa je talso neerefeso jsidefc na apohki cegii, d» ® na islam	zopet
zlomil roko in. je moral aopet nazaj v bo&dš-u«o, names to na materia psogreiv.
&	s vceScr vodo. Ono srado se
je attkala paMrugoIeKn« pose«t»tkova hčerka Angela Jazbec « okolice sv. Jurija ob jni. Žel., doma po kuhinji. Ko je njena mati prelivala krop, jc »topil ot»očičeic k njej in mati je svo-jefa cHroka po nesrofti poiila t vreto vodo po glavi in prsih. Mala Angelca je na poiirodbah aaula.
<1 35iareail je upokojena samaki rudar 54 letni Prane Brinar iz Trbovelj.
d Bazne nezgpde. Na spolzkem hodnik« j« padla in si glomila nogo 62. letna Marija Jaklič, žena upokojenega StlezBJČBirjB v Ljubljani. — Pri smučanje na Golovcu si 'fs. zlomil nogo sin ljubljanskega poklicnega gasilca, Edvard Kra-ljjič. — Nogo si je vlomili tudi 8 letni Marjan Pire ia Kisovca pri Zajioiju. — Ne iafš v Pod-peči je delal 52 tettii Kobijev delavec Frano Trojar. Ko je nalagat hlode, lau je eden, padal na nega sau jo zlcniil pod kolenota.
Kjer so na mizi Imncnki veri lovrafci čaaopiai, ce moreajo pviuskevaU duha, kalolištieg« oeražfs,
NOV! GROBOV!
d Smrt pobrati pod lopato, kar rodil j« beli dan. Po dolgi bolezni je zatisnil na veke tvoje oči duhovnik in redovnik sv. Frančiška p. Gabrijel, minorit iz Kamnika. — V St. Oibal-tu je odšel po večno plačilo župnik g. Anton Vadnjal. — V Skalah pri Velenju je umrl bivši organist Adolf Schvvarz. — V Pišecah so pokopali Dirnbeka Janeza, njegovega brata Antona in 83 letno Kokot Nežo. — Na Fužinah pri Ljubljani je preminul gostilničar, trgovec in posestnik Jožef Babnik. — V Mariboru je na veke zatisnila oči Ernestina Lavrič p! Zaplaz, soproga podmaršala. — V frančiškanskem samostanu v Mariboru je zaspal v Gospodu pater Ciril Bračko. — V Knezdolu pri Trbovljah je idzihnil posestnik Alojzij Cestnik. — V Mariboru je zapustila solzno dolino Štefka Vauh- j nik, soproga odvetnika. — V Mariboru je | umrla Franja Zinauer. poštna uradnica v po- j koju. — V Gotovljah je preminula Ana Reher. I
—	V Pečah je izdihnil 69 letni kamnosek Ja- ! nez Vetoraz. — V Kamni gorici je zapustila solzno dolino Franja Kappus, roj Jalen. — V Grosupljem so položili v grob mesarja Martina Javornika. — V Studencih pri Mariboru je umrla Lovša Marija, vdova po ključavničarju.
—	V St. Vidu nad Ljubljano je zapustil solzno dolino Ivan Kremžar, posestnik in kleparski mojster. — V Ljubljani so umrli: Novak Anica, roj. Pirnat, 76 letni najstarejši uslužbenec Jugoslovanske knjigarne Anton Supin, višji sodni oficial v pok. Anton Mehle, ravnatelj Louis Preiss iz Litije in soproga policijskega nad-stražnika Josipina Kos, roj. Krbavec. Naj počivajo v miru!
d V Ameriki je umrl 15. decembra 1934 Janez šusteršič (Grilčkov) iz Smartna pri Litiji, v starosti 54 let. V Ameriko je odšel leta 1905. S svojimi prihranki si je kupil tamkaj nekaj zemljišča in postavil hišo. Zapustil je ženo in pet otrok. Naj mu bo nebeški Oče mi-l- stljiv Sodnik, ostalim pa dobrotljivi Tolaž-nik!
Smrt v čebru testa
Med nenavadnimi slučaji smrti, s katerimi zasleduje usoda človeško življenje na vsakem koraku, je najueobičajnejši pač slučaj. ki se je pripetil preteklo soboto v Št ilju v Slov. goricah. Pri pekovskem mojstru Jurgecu se je pripetila smrtna nesreča, ki je zahtevata življenje 35-letnega pekovskega polnočni ka I' rane« Kuharja, pridnega delavca m očeta dveh nepreskrbljenih uedoletnih otroeieev. Pokojni Kuhar je imel usodno bolezen padavico, ki ga sicer ni pogosto p rije-maja. živel pa je zaradi nje v večnem strahn Kakor je sedaj pokazala njegova nesrečna smrt je bil ta strah upravičen. V soboto zvečer ob i ho 12 je prišel kakor običajno na delo vei- je zmel v delavnici pripravljati testo.
II. EVHARISTICNI KONGRES
v
. »• - - - "vvujiiviu v (i, » Urltiv*
mei se niu je pa nudil nenavaden prizor. Pomočnik Kuhar je visel z zgornjim telesom J čebru za mešanje testa ter se ni odzval klicu. Ko je mojster pristopil k njemu, je z grozo opazil, da s« je zaril Kuhar z glavo v testo ln da se je v njem zadušil. Nesrečo je povzročila padavica, ki je Kuharja prijela
LSk.Utk0 V1 v ^r »« moko v« o ter pridal kva-s. Komaj je začel testo mesiti, mu je postalo slabo, omahnil .ie preko roba čehra ter ostal z, glavo v testi V nezavesti »V« \ zadušil ker ni bilonikoglTv delavnici, ki bi mn bil priskočil „a pISoč. Aesreca je povzročila v vsej okoliei sočutje k i>okojnim in njegovo ubogo družino. Danes to HM 80 Sa	na Ventil.iskero po-
Kstoliškira dekletom za evharistiim fcongree!
Škofijski odbor Katoliške akcije, odsek za dek eta, v Ljubljani je izdal sledeči poziv: Evharistično slavijc letošnjega leta v Ljubljani je namenjeno vsem katoliškim vernikom Jugoslavije, brez razlike stanu in starosti. Na tem kongresu se mora veličastno pokazati, da smo eno iek> vsi, ki verujemo v Jezusa Kristusa po naukih sv. Cerkve in uživamo od istega Kruha. O tej edinosti nas hoče kongres prepričati m v njej utrditi, da bo zveza ljubezni ined nami in Kristusom ter ined nami samimi v Njegovi Cerkvi živa in neporušna. Kakor je biki zavživanje Evharistič-nega kruha prvim kristjanom vir ljubezni, edinosti in moči, tako imej tudi v naši dobi ista hrana isti j učinek! — Kongres, ki je namenjen vsem vernim, je j seveda namenjen tudi vsem katoliškim dekletom. | Ne samo članicam Marijinih družb in nekateri tiru. | štev, marveč vsem, ki jih sv krst in sv. birma družita s Cerkvijo, vsem, ki hočejo živeti iz Kri-! stusove vere. - Poudarjanje besede >v sem« je zelo opravičeno, saj so morda ravno dekleta, ki bi rada ostala do kongresa brezbrižna, njegovih dobrot najbolj potrebna. Vsak bo namreč moral priznali, da je božje hrane in edinosti s Cerkvijo potreben posebno dekliški stan, ki ga današnje rafini-rano oddaljevanje od vrelcev božjega usmiljenja meče trumoma v žrelo nenasitnega materializma, zmaja s stotimi glavami. Kar bo ta zmaj h deklet naredil, to bodo matere, in kar bodo matere, lo bo narod in država. — Dekleta naj zato na kongres gledajo kot na izredno važno svojo zadevo, ki jih s svojo pripravo, slavljem in fiosledicarni inore odrešiti iz marsikatere sužnosti in njihovemu stanu vrniti marsikatero lepoto. Evharistični kongres jim mora posredovati -kruh močnih« za boj proti Irojn.mu poželenju in zvezo s Cerkvijo za ljubezen in apostola!. — Dekleta! Kongres je v veliki meri važna zadeva vašega stanu. Po svoji naravi in smislu za žrtve ste
bile vedno med najbolj navdušenimi za verske i reditve. Naj seže do neba to vaše navdušenje za m'' večjo versko prireditev v naši domovini, za evbar!' stični kongres v Ljubljani! Vse velike reči pa usnein le, ako so dobro pripravljen«. Trajni uspehi tvhari stičnih kongresov so bistveno odvisni od globoke ia dolgotrajne, v prvi vrsti duhovne priprave Zato bodi ta priprava prvi izraz vašega navdušenja kongres, za katero pridobite vse svojega stanu Kon greš smatrajte le kot najlepše potrdilo in veličastno krono evharistične priprave. — Dekleta v mestu j« na deželi, dijakinje ali obrfniee, delavke ali uradu!« za vas gre, zato se vseh priprav za kongres živahno udeležujte, posebno pa že sedaj same evharistično ii. vite in v tem smislu usmerite vse svo'e žrtve in nio-litve. Tudi že seda: skrbite, da bo vaš stan na kongresu kar najbolj častno zastopan. — Kristus vas hoče rešiti s tem da vas po |>resveti Hosliii prite™ k sebi in svoji Cerkvi! Odzovite se!
Stanovska zborovanja in organizacija udeležb« Da se doseže čim večji uspeh zborovanj, bodo vsi udeleženci razdeljeni v stanovske skupine Doslej so določene sledeče skupine: A. 1. kmetski možje, 1 kmetski fantje. 3. delavci, 4. delavska mladina, 5 srednješolci. 6. visokošolci. 7. izobraženci, 8. ak» demski izobraženci, 9. učitelji, 10. obrtniška in trgov«ka mladina, 11. obrtniki. — B. 1. matere, 1 kmet-ka dekleta. 3 delavska dekleta. 4 obrtniške in trgovske nastavlienke. 5. služkinje 6. učiteljice, 7, uradnice, 8. srednješolke, 9. akademkinje Na vsai kem zborovaniu bosta dva slovenska in en hrvatski govor. Ob zakliučku zborovanja bo kratka zaobljuba. Prosimo vse stanove, da že sedaj skrbijo, kako bodo najboljše i2 svojih vrst za gotovo poslali na zba. rovanja v soboto, 29. iunija. Stanovske organizacij« nai se glede jjodrobnih poiasnil in nasvetov obrsfa-jo neposredno na Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7.
£>•1™ fen^®iztrji' tki	kruh v Avstriji. Na sliki
mostca ju F^^f^" J"že «»	"
RADIO
Program Radlolonske oddajne post, e , Ljublfanl • od 21. februarja do 28. februarja. Vsak delavniki 12 Plošče. 12.50 Poročila n Čan, plošče. - Sred* 20. lebr l» PW» J lah. 18.30 Pogovor . pSiJtfe. ["JJtl, jedihd I»t. 20 Prenos opere iz Ljubljane. V „di m poročila. — četrtek. 21, icbr ■ i«7 s
dijaki orkeste.Ts^O^itl®;^'^1^0,,^
orkester. 19,20 Cas, iedllM lt«t 10 vl MRad,,sk" 20 Prenos k "/.»Sreba 22 čl	Nac' urs'
orkester. SoU^feb,., 18 R.Tt gfd*ki f»15 \ktua!nnS>i 18 30 R J- i • dli,,kl ork«»i«r. Francoščina. ».» e"^^ ^ ,8.50 20 Zunanji polit, pregled 20 20 P .	u,a'
' * ^ ^^STnStS fe
šče. 8.20 Poročila. 8.30 Orgelski koncert. 9 Versko 9.15 Prenos službe božje. 9.45 PloK» >" Usebna higijena kmeta. 10.20 Plošče. 10.40 Op«-retna ura. 11.40 Mladinska ura. 15 Vombcrgen Idealni smučarji, veseloigra. 19.30 Nac ura. 20 ^''"J.1 list 20 ,0 Koncert Ljubljanskega Zvona. z 1.30 Cas, poročila. 21.50 Radijski orkester. -Ponedeljek, 25. febr.: 18 Trebnje in okolica. 1820 Narodne na ploščah. 18.40 Slovenščina. 191" /-dravmska ura. 19.30 Nac. ura 20 Prenos oper« « lebrn.r?' Y,	£as ooročila. Torek, »
si 1100 šo!sk» «>•»■ 18.00 Otroški kotiček. l»-20 Prunoraka kuhinj«. 18.40 Nemščina. 191° •LT*19 30 Nacionalna ura. 20.00 t"' 'Jf i, in D20J° Koncert Pevskega društva »S" kadilski orkester, vmes čas in poroJil«' ili v iŠ ™^ p!oSče- Srada, 27. lebr.i 18 Plošč« P° htt 1910 \l ,0r 5 P°8l"5alci. 19.20 Čas, jedilni fLi. Nttc. ura- 20 Klavirski koncert. 20.30 IZ Ln Da vasl' 21.30 Sramel kvintet 22.15 Ča». Poro6i!a, 22.30 PI„Sče. 23 E^er.n(,,
PO DOMOVINI
Naša fara žaluje. (št.Ožbolt pri Blagovici.)
V torek, IZ februarja smo pokopali našega nenadoma umrlega g, župnika Antona Vadnjala. Kako ie bil pokojni gospod pri nas priljubljen, je priial pogreb, katerega so se udeležili ljudje tudi iz vseh sosednjih župnij. Kljub oddaljenosti in ostri zimi 'e 14 duhovnikov z moravškim g. dekanom na čelu spremljalo truplo blagopokojnega na zadnji p^.i. Tudi cerkveni moški zbori iz št. Ožbolta, iz Blagovice in št. Gotarda so za slovo prav lepo zapeli. Posebno globok vtis je napravila udeležba treh zastopnikov iz Cerkelj pri Krškem z g. župnikom na čelu, ki so se ob grobu poslovili od svojega bivšega kaplana. Radi izredne skromnosti in darežljivosti je in bo ostal v dobrem spominu cerkljanskih župlja. nov. Prav tako in še mnogo bolj mu moramo biti hvaležni tudi Stožbolčani, kjer je pokojni gospod Anton mnogo žrtvoval za olepšavo župne cerkve, in že več. celo sam sebe daioval za dobrobit svojih župljanov. Kot siromak je živel, kot siromak je umrl, a bogat je stopil pred Boga. Radi splošno znane zadeve je zadnje čase mnogo trpel in ga je to tudi končno spravilo v prerani grob. Srčno željo, da bi počival med nami, mu je dobri Bog tudi izpolnil. Počiva pri križu, na mest , ki si ga jc v življenju sam odbral. — Počivaj v miru, blaga duša, mi pa se ga bomo spominjali v molitvi!
Umrl je mož...
(Ribnica.)
Dne 15. lebr. .so položili k večnemu počitku (. Janeza Skrabca, posestnika in gostilničarja — štirje duhovniki so ga spremljali na zadnji poti, moSki zbor mu je pel ganljive žalostinke, velikanska udeležba pri pogrebu, zlasti moških, pa je kazala, kaj je bil pokojnik v očeh svojih rojakov. Bil le predsednik združenja vojnih invalidov, predsednik skupine bojevnikov, odbornik Hranilnice in posojilnice, prodajne in nabavne zadruge, vaški načelnik, cerkveni ključar in oskrbnik pokopališča, ki se je pod njegovo skrbno roko razvilo v vzorno njivo božjo, bivši dolgoletni občinski odbornik in član šolskega odbora, kratkomalo povsod zaželjen sodelavec v javnosti. Kdo ve, kolikim vojnim vdovam in sirotam je otrl solze, ko-
likim invalidom — sam invalid — je pomagal! — Vedno zvestemu katoličanu se nikdar ni tožilo poprijeti za spretno pero, da z njim dela dobro svojim bivšim vojnim tovarišem in njihovim zapuščenim svojcem. Ta njegova dobrota in delavnost je privabila zastopnike vseh korporacij in dolgo vrsto invalidov iz vseh kraiev in nešteto ljudstva tudi k pogrebu. V slovo so mu govorili g. Onič iz Ribnice v imenu bojevnikov, odposlanec združenja vojnih invalidov iz Ljubljane ter odbornik krajevne skupine vojnih invalidov g. Pogorelec iz Strug. Menda ga nikoli ni manjkalo pri zborovanjih bojevnikov pri Materi božji na Brezjah, ki mu je — dasi šele v 55 letu življenja — izprosila tako uda/io in blaženo smrt. Zapustil je vdovo in devet otrok, ki naj jih blagoslovi dobrotni Bog za vse, kar je oče drugim dobrega storil. Žrtev vojne, no' "»o-nik, veseli se pri Bogu!
Smrtna kosa, i	(Stara Loka.)
V nedeljo, 17. februarja ie umrla vsem žup-j ljanom znana in priljubljena 85 letna Bernako-v a Micka. Bila ie zadnja lastnica zgodovinsko in umetniško zanimivega gradiča Frauenhof za farno cerkvijo, ki je pred leti pogorel in se ni več pozidal. Le stenske slike Jerneja iz Loke so sneli s stene in jih spravili v muzej, preden je gradič razpadel. No sedaj je šla v večnost še njegova poslednja lastnica, ki je tudi zadnja svojega rodu. Bila je po svojem dobrem srcu in po pristni duhoviti šegavosti še pravi tip nekdanjih Staroločank. Naj v miru počiva dobra duša.
Vojak umrl.
(Zaplana.)
Dne 13. febr. je umrl v vojaški bolnišnici v Ljubljani Janez Mivšek (p. d. Jamniški), rojen Za-planinec. Služil je svoj vojaški rok v Pirotu. 2e v jeseni, ko je prišel na dopust, je doma močno < obolel in nc še zdrav se je vrnil na službeno mesto Od tistega časa je bil bolan, a nikomur ni nič tožil. V se je zaprl svojo bolezen in vztrajal, dokler je mogel. V januarju pa je tako oslabel, da so ga poslali na dopust. Ko je prišel domov, je obležal. Štirinajst dni ie ležal popolnoma negiben
SIROTA
»Saj svojih hlevov nimamo,< se zaiti hita ciganka.
Pa bi kupili,« modruje mali.
Deklina poskoči in se mu nemarno »pači. Kakor da je vee skupaj nič več ne briga, se nsloči in začne poskakovati ter plesati okrog žerjavice. Umazane cunje frfotajo in se ji opletajo krog suhljatih beder.
Janček se stisne liki jež. Ciganske divjosti sc boji. Tesnobno se mu »toži po domu.
»Čakaj, bom spet jaz malo vrtela,« počepne slednjič ciganka in ga odrine od ražnja.
»Kako bi «e le pomuznil iz te nesrečne druščine?« oprezuje zdaj okrog, toda grmovje je povsod polno zagorelih ciganskih Obrazov.
Iz šotora je čuti glasno prerekanje. Med moške glasove zacvili včasih ženska, se spači otrok in zaskovika nekaj neznanega kakor razljučena sova. Potem zavalovi smeh, da se stresa jadrenina na šotoru.
Jančka strese groza. Domisli se pravljic o pesjanili in tolovajih.
»Zdaj je po meni,« mu cd strahu zastaja kri, ko ga iznenada nekdo prime za ramo.
»Ti je všeč pri nas?« se sklone čezenj žensk", ki ga je bila pripeljala semkaj.
'Popoldne odrinemo,« ga potolaži, ko čuti "jegov drget, »sicer ti pa že še povem bolj natanko.«
Nato stopi k tovarišici:
»Ali bo kmalu pečeno?«
»Tudi pojeder i,« pokaže ta svoje bele »obe.
Sonce stoji že visonto na nebu in vzduh je topel is božajoč. Iz šotera se privleče zgubana
starkii in začne otipavati pečenko. Po glasu se Jančku zazdi, da je lo tista neznana pošast, ki je prejle skovikala kakor sova. Obe mladenki se ji spoštljivo umikata in ji skušata že na sam migljaj ustreči. Jančka starka niti ne pogleda. M nn raje začne ra/.kosavati in deliti je<l ciganski tolpi, ki se brez hrupa nagnete k njej. Zadnji košček dobi Janček. Ne da ga mu starka, ampak mladenka, ki mu je bila ugibala z dlani,
»Naši zdajle pojdejo,« 11111 zašepeče na uho, »a midva bova še malo ostala —«
»Dolgo?« se zboji Janček. Zdi se mu, da se vsi ozirajo po njem in si nato pomembno namežikujejo.
»Ne dolgo, ne!« šušlja ciganka. »Le nikar ue skrbi!« Samo nekaj malega imam opraviti tu v bližini. Za dobre pol ure bom spet pri tebi.«
Po jedi šotor naglo izgine. Kakor mravlje se spravijo cigani nadenj in vsak odnese svoj ko«. Predno se Janček dobro zave, ostane na šotorišču samo še par scefranih cunj in nekaj oglodanih koeti. Janček sliši, kako moški nekje vprezajo konje. Sliši godrnjati ljudi, čuje škripanje koles in jermenja, potem pa vse izgine in zagluši, kakor da je vtonilo v Savo.
Zdaj bi zbežal, a ae preveč boji ciganke. Bog zna, kaj bi sezgodilo z njim, če se ji zameri! Kakor pribit tedaj obsedi na odkaza-nom prostoru in čaka. Slednjič nekje zašuuvi in iz grmičja se izlušči eigankin zadovoljni obraiz. Poredno trešči dekle veliko culo pred Jančka in iz vsakovrstne ropotije izvleče dve zadavljeni kokoši.
»Primi, d* jima izpustiva kri!«
in nezavesten. V petek je umrl v bolnišnici, kamor so ga bili prepeljali Pokojni Janez je bil vzgledno mir« iu dober fant. Z vso dužo ie ljubil glasbo in petja. Bil je v orglarski šoli, pa je moral pouk prekiniti zaradi vojaščine. Oče je ostal v Galiciji; mati ter tirata in sestre jokajo za plemenitim sinom in bratom. Fantje bi mu doma radi priredili lep pogreb, a odpeljali so ga k Sv. Križu. Dobri, mirni in odlično krščanski družini, naše Iskreno sožale!
Smrtna kosa.
(Sv. Anton v Štangi.) Ni še minilo leto dni, kar smo pokopali 1 naj lepši mladeniški dobi Pavličevega Toneta, že j« kruta smrt ugrabila njegovo sestro Anico. Velik udarec za družino! Potolaži naj jo ljubi Bogi Saj smrt obeh je bila tako lepa, da si take vsak želi. Še lepši pa so bili pogrebi, zlasti Anični, ki |e bila članica Mar. družbe. Tako ganljivega še nismo kmalu doživeli. Počivaj v miru, nepozabna Anica, v večni družbi Marijini, kakor si sama rekla tik pred smrtjo: »Nocoj grem k Mariji.« Za nas pa, ki še potujemo za teboj, pripravi pri Jezusu iu Mariji prostora.
Smrtna kosa.
(Virmaše pri Sk. Loki) Ko je letos »Domoljubov« poverjenik Andrej Porenta nabiral naročnino za list, se je oiflah-il tudi pri Francki Berčič, katere hiša je na list že 20 let naročena. Francka je poverjenik« rekla: »Plačam ga rada, a brala ga ne bom več dolgo.« Cntila je, da se ji bliža bela žena. Zahrbtna jetika je neusmiljeno glodala njeno mlado življenje. V 24. letu se je poslovila od nas, povsod cenjena in spo-gtovn.na, potem ko je morala dati slovo vsem lepim načrtom za tuzemsko življenje. Naj s tem tudi naš list svoji prijateljici položi spominčico na njen rani grob. S hudo prizadeto družino vsi sočustvujejo. Zahrbtna bolezen jo težko preizkuša. Naj bo preostalim njihova globoka vera v oporo in tolažbo. Po-kojniei in njenemu pred 2 letoma umrlemu bratn p« naj bo Bog bogat plačnik!
Zlata porok«,
(Gorica v Bosni.) Dne 2. februarja sta obhajala zlato poroko ugledni soposestnik paromlina g. Ignac Sušteršič in njegova soproga gospa Emilija. Jubilant je bil rojen v župniji Javorje pri Litiji. Že v zgodnji mladosti
Čeprav nerad, Janček le zgrabi žival. Ciganka Zapored odreže kurama glavo in topla kri pobarva rušo.
»Kje si dobila vse to?«
»Pri dobrih ljudeh,« vrže dekle glavo vznak in izpod priprtih vek pogleduje dečka. »Zate se moral tako, veš; sicer hi ti ne mogla pomagati na poti v Zaigreb.«
■ »Zame?« strmi Janček in v hvaležnosti sklepa:
»Čakaj, ko najdem očeta ln »pet pridem domov ,ti vse rad povrnem. Tri grahaste putke imam in vse tri bodo tvoje —«
»že dobro,« kima ciganka, pobere kurji glavi in da Jančku v sako roko j>o eno. Nato mu ukaže sesti in zabičava:
»Glavi drži, dokler te ne pokličem! Gorjem če ju prej izpustiš ali pobegneš! 7ikoJi potem več ne najdeš očeta in še tebe samega bi raztrgali volkovi!«
Janček je kakor pijan od mladeukinega hlastnega govorjenja.
»Samo predolgo nikar ne hodi,« jo trepetajo prosi.
Ciganka izprazni mošnjiček ln ga položi dečku v naročje.
»Ne bora dolgo, ne bom,« skriva večji denar v nedrje, a nekaj drobiža položi na moS-njiček, češ:
»To-le je zoper zle duhove!« Medtem ko ona mimo povezuje eulo, Jančka ledeno spreletava po hrbtu. Od groze je ve» bled in kakor izgubljen, ciganka pa si mimo oprta tovor in preteče požuga: »Da počakaš, veš! Sieer —-« K»kor l"i zapičl vanj njen ostri pogled.
8»
E
šel po svetu, bil pastir, nato udinarski pomočnik ,n končno lastnik mlina r Stsvooiii. - V« uspeh j« bil delo njegovih pridnih rok. Vojn« M povojne razmere so mu povzročil« veliko škodo. Z* e»M železnifarskega štrajka se mu je n* stoječem vlaku pokvarilo za 300.000 Din moke. Da je pokril izgubo, je moraj prodati vse. izselil se je v Bosoo in pričel znova. Kljub 82 letom se še bori s težavami življenja ob strani dobre gospe Emilije. Jubilant je vedno odločen katoličan, delaven za ljudski bla<ror, usmiljen, da. predobrega srca. Bog ohrani oba 5e dolgo let!
DrnJtveno ilvljen|«.
(Boh. Bistrica.)
Za lansko lato smo »»čeli s pred»van|i v Prosvetnem domu. Vrši aa vsako drvijo sredo ob 8 zvečer. So aktualna za vsakega moža in fanta, *ato jih uikar na zamudit*. — Na pustne nedeljo priredimo igroi »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, ki bo prav primarna za la č«. Kakor vedno, naj bo tudi ta pot dvorana polna. Dne 24. febr. priredi nate društvo smučarsko tekmo za članice it) člane. Saj i* mano, da to člani Prosv. društva najboljfii smučarji v Bohinju. Volivci, preglejte volilne imenike v občinski pisarni.
Proeveta.
(Brezovica pri Ljubljani.)
Novoustanovljeno druStvo »l judski oder« je pričelo z živahnim delovanjem. Igralci so prvič nastoi. pili 3. januarja. Oprav mladi, so svojo nalogo kar dobro rešili. — Sedaj so pripravili fe drugo igra V nedeljo, 24. februarja bodo vprizorili »Domolju-boviiin. čittleijem dobro znano igro »V goJiškib plazovih«. Kakor je bila povest -kpod Gobce« silne zanimiva, tako so tudi prizori v igri polni napetosti, da gledalci igralcem tudi nehote slede prav do konca. Zato ste vsi iskreno vabljeni I
T«f»ve dolenjski!) obrtnikov
(Toplice.)
V nedeljo ae je pri nas vrlil sestaaek obrtnikov ia nale obilne. Nevzdržne daviš« razmere so na« privedle do tega koraka. Po predavanji davčnega strokovnjaka so wl navzoči skleniti, da po-lljejo na merodajna mesta reaolucl(e, v katerih, zahtevajo: 1. Davkoplačevalci na) se uvrate zopet v razrede, kakor i« bilo to pr«|e. Le na ta način je mogoča pravična davčna obremenitev. 2. K plačevanju davkov je treba pritegniti predvsem m« bogate sloje, ki v rauiJb delniških družbah, bankah lo veleindustriiah skrivajo »vole dohodke, na
U način, d. ae ^^^ve^* odborov **f ne i«M«»u|e|e ekčjnsl«> <«W*' saj jih volijo davtai obvozaacL -i. V r^lamMA|*w "bor, «i'»rid. polovica tianov «, ta iz obrtnhi in trgovskih združen,. - S-kralna tua nas je privedla do tega. da .mo opozorili mero da in« okU na naš polotel. Pr« bi Mte. <U■ W obrtniki ludi drugod posnesaah aai korak. fo ta.Sl.dai. g. Adolf Pečjak, trg, ttt	» To-
lJl4*b'	Prosvetno doto gaslfcev.
(Gedelii pri skofll Loki.)
Odkar obstoja naša gasilska Četa, ae le nI nobeno leto začelo tako živahno, kakor letofaie. Gasilci »o ustanovili dramatični od*ek, kateri deluje z vso vnemo. Uprizoriti «o dve Igri: burko »Stunlllva oseba« ln dramo »Sin«, pri kateri |e igralsko osebje želo zelo lepe uspehe. Igralci se zopet pripravljajo na tretjo igro, ki bo gotovo dobro uspeta. Kdaj se vprizori, bomo že obiavilt Le tako naprejl
(Pro.veta.
(Sneberje — Zadobrova.)
Koncert, ki se je vršil na Svečnico, je prav lepo uspel v vsestransko zadovoljnost. Tudi orkester, ki ae je komaj zasnoval, ie pokazal, da ima dovoli /.možnih moči za glaebo. Želeli bi, da bi za naprej ie prirejali take prireditve, ki so v izobrazbo članstvu in občinstvu in v ponos društvu. — Dramatični odsek bo vprizoril v nedeljo, 24. febr ob 3 pop. burko v 4 dejanjih »Oj štorklja«. Kdor se hoče polteno nasmejati, naj poseti to predpustno predstavo.
Pevski koncert b te kaj.
(Dol pri Ljubljani.)
Naši pevci se pridno gibljejo. Naš pevski odleti Pevske zveze v Ljubljani, priredi v nedeljo, 24. febr. ob 3 pop. v drullvenem domu veličasten pevski koncert, ki ima na sporedu 7 mešanih zborov, 4 moški zbori, 1 dvospev in 4 oolospevi U operete »Srce in denar«. Ljubitelje lepega petja vljudno vabimo iz v»e okolice. Vstopnina nizkal — Tudi fantovski odsek KA im* v nedelja po dragi sv. tnali svoj redni atstanek, aa katerem bo govoril predavatelj iz Ljubljane. Nato le danea vse fante nujno opozariamo. Pokažimo koliko oaa jel — Preteklo nedeljo. 10. febr. to imeli mali bojevniki občni zbor, ki i« izrekel, da faiističnih pravil »Boja« ne sprejme. Izvoljen je bil z nekaterimi dopolnitvami stari odbor, ki je trdno odločen varovati tako bojevniMvo, kakjrtno. i« bilo osnovano.
L*#a slovesno«!.
(Bra-ije. )
Preteklo nedelja smo imeli Izredno l,po ^ noeti obhajali smo zlato poroko Lovrenca In M rije Vflfen « Dobrot« potfa. T« dan m bS,^! Brezje pokoacu. Slovesnosti to se udeležili v narodnih nošah. Ko sta Jubilanta »topil, oltar ju |a t pater Norbert počastil z » src(, očim govorom. Med cerkvenim obredom je dom,« pevski zbor pod vodstvom g. Boleta uhrant 2 pel zlatoporočno himno, operni pevec g. Mohorfi iz Lubllan«, jubilantov nečak, pa globoko t eno Gounodovo Ave Mula. Po službi bi,>ji i, slavljenca pozdravil pred cerkvijo obč. »vil,!! g. Frelih, nakar so so »vatje, mod njimi tudi t, gvardilan in č g. p. Norbert podali k Finig„jJ Jubilanta sta k srvoji zlati poroki prejela toliko čestitk, da ae PAČ u.9 moreta vtakemu posebej y hvaliti. Zato naj na tein mestu v njihovem Ineig I izrečemo vsem zgoraj imenovanim in neimenoi,. nim prav posebej p« Se g. Finžgarju in g. Jupaik, Blajvajao. najprisrčnejšo zahvalo.
Zanimivosti.
(Zapoge.)
Le redkokdaj se oglasimo z našega kraji i »Domoljubu«, dasiravno ga ima doroaleg« slehora hiša nate fare. Naša vas leži v jugovzhodnem dili kranjskega okraja in meji na kamniiki ia Ijjj. ljanski okraj. Da je kriza potrkala tudi na ir. nale vasi le umljtvo. Pozna se vse povsod. Poset-oo te sedaj v predpustu, ker ni bilo nič portl Omeniti nam je grdo razvado, ki ne je žal zadaj, čase precej razpasla pri nas, namreč pozdravljaaji z italijanskim pozdravom »Adijo«. Kaj pa nal domači slovenski pozdrav »Z Bogom«, ali bi ne bite prav, da se ga držimo in opustimo italijanskega? Organizacijsko delovanje pri nas ui živahno. G,-silska četa ima v nedeljo, 24. februarja ob 3 pop. veliko tombolo z lepimi dobitki. Tablici, io po i Din- Prijatelji gasilstva, vesele zabave in koviS »vole sreče — vabljeni
Zborovanje bojevnikov.
(Log- pri Brezovici.)
V nedeljo so imeli naši bojevniki izredni cMii zbor. Udeležil te gaje delegat centrale ia m uM povabilo tudi g. Fr. Strah. Delegat »Boja« ai mM hvaležnih poslušalcev. Opooorili so ga, naj ne p navija stvari, ki so jih i* neitetofcral slišali in fi tali. Članstvo hoče jasnih besed, določnega propv mal Glavna točka zbora je bik) glasovanje o tfsfr
»Hiti —« zastoka, toda ciganke te ni nikjer več videli.
Potlej sedi in čaka. Zdi se rau cela večnost. Tako je razburjeni ui pieplitšen, da sa niti dihati prav ne upa. Vsemujkrog molči t»-jinstveu mir, da deček sliši, kako ara sunkovito utriplje v prsih «ce. Zamika ga, da bi vse skupaj vrgel od sebe in olirjaL Naj hi ga potlej uuigari raztrgalo tudi stotero volkovi Pa se oglasi srce:
»Oče -t
Da. zaradi očeta mora potrpeti In počakali. Njega mora, tuora najti 1
V begotnih slikah se mu v spomin svetlikajo veseli trenutki iz minulosti. Kje je ž« tisti čas, ko je bil i očetom prvič ua »emuju! Kapil mu je »rce iz lecta jo nov klobuk. Da, oče — ln kako je bil ponoeeo. ko je smel p»..-krat v cerkev z njim. Tako ostro s« mu približa t lati trenutek, da ga z.aifcegefc« v nosu vonj po kadil« ia svečah. Ali ne done orglo s kora? Ah, ne - Samo vete* šepeta v Ustju in iz dalje buči Sava...
Jančku drevene ie roke in noge. Rod bd «• premaknil, ko spet nekaj zagolčj T grmovju.
»Si ti,« se razveseli in oeatrpuo gleda, od-kod bo stopila ciganka iz vrblnjv
Mesto nje skoči zdajci zastaven dečko predenj:
»Aha I Enega že imam, o&et«
»Kar igrah i ga I« rohni od nekod jezen gii^Brf za njim plane prileten kmet h go-
»Le trdo dr«, Francelj, da s« H apak ne lzmuzneU
PoUmi Zagrmi nad Jaočsuu

»Kje imaS castalo drhal?«
Janček široko odpra usta in oči ter hkratu izpusti kurji glavi iz rok.
»Boj dal denar nazaj 1« hlastne kinet po mošujičku iu jezno zjiškriplje z zobmi, ko »pozna, da je pra^.eu.
»Kam si skril denar?« ga mladenič trdo •trese za ušesa. »Bo« povedal, kaj I Ti grdoba nemarna tako mlad, pa že cel razbojnik!«
Janček odpira usta in se trudi, da bi govoril, toda groza mu tisto zaveže glas.
»Pa kokoši, kokoši ti tudi diše!« ga zdajci zgrahi stari za lase in gu postavi na uoge. »Se zmeraj nočeš govoriti? Ti je jezik priinrzjiii, nepridiprav?!«
Janček ie trese, leze na kup iu začne končno obupno otepava« z rokami, tako ga duši v grlu.
»Saj je grdoba še ves krvav!« pokaže mladi na dečkove dlaui.
Tedaj šele pride Janček do sa[>e in na vse grlo zajoka
b.	,tulil[	P»vej, kam si skril
kure in d^iarl« rohni kmet in Janček čuti njegovo trdo pest.	'
»Nisem »kril „e trga iz nrrirn
»Boš tajil?! Brž povej!« J 8 '
»Bom —«
»Hitro, sicer —«
'Ioi' f°i' sanw izpustite me. ko ai.e,u ničesar vzeJ, res ne —«
»Kata;?«
»Re» nk« _ ilom vse [>ovedal _«
*A ' 4.	»»•»««« ' gošči
»Al. sta ph dohitela?« zago,toij /^j
Jančku se zdi. kakor da sc je osrla.il. ivica- bolečinam J o
striui v grmovje in čaka, dokler »e vrbinjc ci razmakne. Brhka deklica po»ko*i na trato ju žalostno prekriža roke, ko zagleda ua krvari ruši oboje kurjih glav:
»Joj, moje putkel«
Janček šele zdaj začne »poznavati, kaj ti trije sodijo o njem. Proseče pogleda deklico, ki je videti Je najmanj huda.
»Verjemite mi, da res nisem kradel« komaj slišno drhti Djegov glas.
»Kje si p« dobil?« ga erepo mori krnel.
Zmedeno iu pretrgano zaftu« z.dsj im" praviti, kako in zakaj se je bil podal ua pot. CM kraja se zdi njegova povest vsem tieai K-verjetna, toda Jančkov krotki	jih »I«1-
lijič premaga. Začno ga bolj in bolj po«™0 poslušati in iapraševali. <kJcler se d«kl« nem-doma ne domisli:
»Joj, saj to je pa bilo ondau v t„snikil>l Ah nič več ue veste, oče. kako je bilo piaoco o nesrečni družini, ki je v kratkem zapored izgubila troje otrok iu že materf!«
»In zdaj pravi j, da «i revček še ob očetal« se Olbrne k Jančku.
Ta nI otira soize iu začne lzaova pripo'«" dovati.
»Pa kako si zašel mod cigane?« je krnel So vedno nekoliko nezaupen.
Deček pove, kako je taval, na prostem pronočil in zjutraj skirfal priti iz foščr kan«"" koli k ljudem, pa da je tako padel ciganom v pest. Ciganka mu je bila obljubila, d« «' pnjielje v Zagreb.
»Sirota,« se zasmili mladenki.
jaučkova preprosta odki iloertuost ji i* «»ko všeč, da sc obrne k očetu:
menihi pravil »Boja«. In jlejtet Niti eden nI glaso m) za sova pravila, pa« pa m v»i zahtevali, da aa
j. pravila umaknejo in da naj se čimprej skliče občni zbor »Boja«, ki bo zavzel stali«« glede predlaganih pravil. Zahtevali so, da je treba voliti nov oJbor ki bo garantiral nestrankarski značaj »Boja«. Ce se' to oe bo zgodilo, bodo {htni izvajali posledice — Zelo »e motijo gospodje od »Boja«, ako v Belgradu dokazujejo, da je število članstva in orga-nizacij »Boja« istovetno r. njihovo politično močjo.
Novice.
(Žalna.)
^ Preteklo jesen smo dobili, po zaslugi g. Javor. : nika, vodovod. Poglavitno pri stvari je, da na tem i vodovodu nimajo uporabniki nikakega dolga. Smo moderni. 2e prej imamo napeljavo električnega toka ; skoraj po vseh domovih. Zadnji čas nag prav radi obiskujejo smučarji s »Polža«. — Na prosvetnem polju se prav dobro gibljemo. Imamo izvrsten tam-buraški zbor pod jako spretnim vodstvom. Le žal, da v svoji skromnosti ne nastopi pred javnostjo. Naše prosvetno društvo je tudi agilno. Letos ie vprizorilo že dve predstavi. Prvo »Poslednji mož« 6o prav dobro podali naii igralci. Preteklo nedeljo smo pa uprizorili predpustni šaloigri »Nevesta iz Amerike« in »Kaznovana nečimurnost«. Smeha in navdušenja m bilo konca. Ker je novozapadli sneg oviral pot k tej prireditvi, in ker je zahteva obča, 1 naj ae ti igri ie enkrat vprizorila, se bosta ponovili v nedeljo, dne 25. februarja ob četTt na štiri po- t poklne. Vsi, ki hočejo poštenega razvedrila, prav vljudno vabljeni.
Sv. misijon.
(Radovica.)
Na Radovici smo imeli pretekli teden sv. mi-sijon. Mrzla so že bila naša srca, pa so se ob lepih besedah misijonarjev kmalu odtajala. Vedno polna cerkev ob govorih, ob spovednicah pa so stale cele ; procesije do zadnjega dne. Seveda so sv. misijon izrabili vsi domačini — izjema je bila od tiste strani, kakoi povsod. Sedaj naj v tem kotu Belokrajine vzcvele novo življenje po pravih katoliških načelih. Bog daj stanovitnost naši gorečnosti in opore naši dobri volji! — Požarov je vedno dosti pri nas, vode pa nobene. Zadnjič je gorelo na Radovici pri Ja- I loobčetu. Vode ni bilo nc v vodnjakih in ne v kalih, , dobro je bilo, da je imel sosed gnoj nično jama. Z j nojnico in snegom so požar udušili. Vsa vas bi j ila uničena, te bi bilo količkaj vetra. Vodovod so j obljubili, a ga ni. Prosimo vsaj za 3—4 velike kap- I
nlce, če 2« nikakor ne morejo narediti vodovoda. Meriti so ga za nake volitve. Naj se ne dala samo
po Gorenjskem, dajte nam vsaj kapflic, da bomo tathrSi!) ogenj, če kje izbruhaš.
Priprava na evharistični kongres.
(Vodice.)
Po želji škof. odbora KA bodo ietoe v pohtu v naši fari duhovne vaje po stanovih za vso faro, da se tako pripravimo na evhu-riffttčni kongres. Z a može in fante ia vse fare se bodo duhovne vaje zuoele na cveno nedeljo pop. ob 3. Nato bodo govori zjutraj ob 7, popoldne ob 5 in sicer na veliki ponedeljek, veliki torek ln veliko sredo. Veliki četrtek pa pri slovesni maši ob 8 skupno sv. obhajilo. Veliki petek »večer ob 7 pe je postavitev sj>o-minskega križa na razpotju cest v Vodicah nasproti Florijanu. Ob 7 zvečer bo prooesija mož in fantov s prižganimi lučkami pred križ, ki je spomin na evharistični kongres; tukaj govor in zaobljuba. — Za dekleta iz vse fare pa bo začetek duhovne obnove tn pripravo na 2. postno nedeljo ob 8. Vse dni v tednu bodo govori zjutraj ob 8 in zvečer ob 5. Zjutraj pred (tovorom bo sv. masa, popoldne litanlje z blagoslovom. Sklep bo v nedeljo s skupnim sv. obhajilom. — Pripravljaj-mo že takoj zdaj svoja srea z molitvijo in žrtvami, da postanejo sprejemljiya za milost božjo, ki nam jo hoče Bog podeliti v teh milosti polnih dneh.
Novice.
(Rakitna.)
Meseca januarja se je pri nas pričel gospodinjski tečaj. Tečaj obiskuje 10 deklet in žena. Vodi ga gospa Tavčarjeva. Tečaj se bo nadaljeval pri hodno zimo. Smo zelo hvaležni g. šol. upravitelju, ki je tečaj organiziral, posebno pa še go«pej za tako skrbno vodstvo. — Imeli smo tndi več gospodarskih predavanj. V januarju smo imeli tudi higiensko ra&sUtvo s predavanjem za žene in matere. — V zimskem času, ko so dolgi večeri, ima Prosv. društvo fantovske večere. Fantje radi prihajajo k predavanjem. — Gospodarski od-" bor v Rakitni je zaprosil poštno direkcijo za pomožno pošto in telefonsko govorilnico, tipamo, da nam bodo ustregli. Glede napredka se lahko kosamo v marsičem z dollnci. — Na Švečnico smo pokopali Uršulo Razdrh,
vaomo krf&anoko mater. Doma »«yu/iča gluhonemega sina, dva v Braziliji, enega pa na Štajerskem. Pokojna je bila pridna zbirateljica darov za razne cerkve. Priporočam« jo v molitev. Njej pa Selimo večaj mir in pokoj!
Sv. misijon.
(Skaručina.)
V lepi romarski cerkvi sv, Lucije na Ska-ručini se bo z dovoljenjem škofijstva vršil od 24. februarjn do 3. marcu. sv. misijon. To bo še v času izrednega svetegn leta 19stolot-nioe Kristusove smrti in našega odrešenja, a tudi že v času vodno živahnejših priprav na jugoslovanski evharistični kongres, ki obeta biti nekaj veličastnega. Naj bi bil tndi ta misijon lepa dnhovnn priprava ne le za domačine, temveč tndi za okoličane in drugo čbativce sv. Lucije, ki se tem potom prav ljnbeanjivo vabijo, da se udeležijo sv. misi-jona v obilnem številu. Sv. misijon bo združen na predzadnji dan s praznikom celodnevnega češčenja. Vršil se bo prvikrat na Ska-rnčini in bo tudi sicer za obhajani« teh slovesnosti kar prav primeren čas. — Procesija z Najsvetejšim bo 28. februarja zvečer ob 6, z misijonskim križem pa v nedeljo, dne 8. marca pop ob 3, ko b« sklep »v. mistjona. Pridite, molimo Kristana Kralja večne slave)
Zadružna elektrarna.
(Mekinje.)
Naša Zadružna elektrarna, ki včlanjena pri ŽadrnSni zveri v Ljubljani, je Imela 10. »br. občni abor. Iz računov je bik) razvidno, da so člani lansko lato aa porabljen tok z všteto trošarino plačali 16,384 Din. — Skrajno potrebna poprava elektr. omrežja je stala 6565 Din; v tem so med drugim všteti novi betonski podstavki za drogove (prej teh sploh ni bilo) in stroški xa bakreni vod, dočim je bila poprej ponekod iz vojne dobe še napeljana železna žtca. Stroški za to popravo so se pokrili po večini iz prihrankov prejšnjih let Občni sbor je t velikim zadovoljstvom vzel na znanje to delo zadruge.
n Ljudskim odrom priporočamo igro « petjemi »Carski »el«. Seat slak. Po ietoimaeski poveeti, kl ja pi«d lett trftn v Slov. večernicah, priredil Ivan RedenSek, Domžale. Drultvo, ki želi to lepo Ifiro uprizoriti, naj piie na Jornfi naslov.
>Kar z nami naj jr«, ali ne? Kako hoče revček sa mila taiko dolgo jx»t!«
»Seveda I Najboljše bo res — Ali za cigane nič ne v«; kam so se nagnili?«
JanO'. odkima.
>Ko sem tako tuj in tudi čez grmovje nisem mogel videti, ker sem moral sedeti,« pore tako prisrčno iskreno, da se mu vsi trije hkra-tu zasmeje jO.
»Je že dolgo, odkar eo Ui?« bi še rad ve-<leJ kmet.
»Okrog poldneva je moralo biti —«
Oče in sin se »pogledata, češ:
»Potlej je peč vse zastonj! Kdo ve, kje daleč na Hrvaškem se ie klati zda) tatinska »vojatl«
»Ali imo tukaj bliža Hrvaškega? se Jan-ček veselo zavzame, da «e mu zaiskre oči.
»Seveda,« ga boža dekle. »Tonile zadaj so Izteka Krka v Savo, a odondod na Hrvaško nd »eč daleč —t
»Potlej bi lahko pričel v Zagreb — c
»Bomo že poskrbeli zate,« ga bodri dekle, da ga slednjič čisto mine bojazen. Z zanimanjem povpra&ije po tem in onem ter ogleduje pokrajino. Sam sobi se ne more dovolj naču-diti, zakaj ni mogel iz gošče, ko vidi, kako je «daj s temi tremi naglo prižel na pJn.ro..
Na njivi, kamor je prišel i novimi znanci, so kopali sgodnjl krompir.
»So nam jo že pocedilil« se je namrgodil gospodar proti kmetici. »Samo tegale sem M Pripeljal, Meta. 6e veš kaj početi z njim.«
»L k«j p« preganjaš otrcukelt je ženska iiato pozabila tatvine iu ciganov, ko je zagledal« Jančka. »Pa da ai še ti, Minca tako nespu-m*tn»l« ie nejevoljno apovrgta hPerki
Mine* je začela praviti, kakšno presenečenje jih je čakalo v vrbinju. Delavcem, kar jih je bilo na njivi, je na mah zaslalo delo. »Kaj takega! Za božjo čast!« je šlo od not do u«t. Kakor bi bili prilezli iz zemlje, eo se okrog jančka nabrali radovedni otročaji. Izpočetka »o ga strme gledali, ko pa so se prepričali, da re« al nič drugačen mimo njih samih, bi se bili še radi začeli igrati i njim.
jančku nikakor ni biki prav nič do Igre. Zazdel se je sam iebi tako z«pušče.n in odveč na svetu, da ni vedel, kuin bi pogledal. Kadarkoli je kje otrok poklicul »oče« ali »mati«, je bolestno zt.valovalo v njegovem ercu. Umrl bi rad, ko bi »c poprej le enkrat, samo Se enkrat na tak klic ogfasHa njegova mati!...
Polagoma ee je prvi val tečudenja polegel. Gospodinj« s hčerko »e je začela odpravljati douiov, češi
»Bo treba misliti na večerjo —< Dekle je prijela Jančka za roko: »AH pojdeš z nama?«
»jvakopak,« odvrne mesto njege gospodinja. »Saj mora biti truden in lačen!«
Jančrk je zadovoljen, da bo zdaj vsaj pred radovednostjo skrit. Dobro mn de.ne, ko čuti, da mati id hči ravnata z ajim kakor s svojim, vendar s tiho »krbjo v srcu stopa proti neznanemu douiu. Bridka skušnja tega dne ga je navdahnila z nezaupanjem. Venomer se boji, kdaj bo izza prijazne besede planila kakršnakoli grdobija. šele polagoma se prepriča, da je oJ> teh ženskah strah nepotreben. Čeprav mu obe prigovarjata, tt«j sode in počije, hodi povsod kakor senca za njima. Zgovorno primerja vse, ker vidi t tem ponoeitem kmetskem domu, z razmerami v rodni hiškci. Vmes sikuia
najti tolažbe m nadloge, ki mu tarejo arce. Ako bi bila gospodinja količkaj dvomila o res-ničnouti JanŽkovega pripovedovanja, jo mora zdaj njegova vdana postrežljivost prepričati, da odgovarja deček na vsako vprašanje kakor pri »povedi.
Minca mu ponuja zdaj to, zdaj ono, « čimer misli, da mo bo posd-ino postregla. Zdi ee mn knkor na gostiji. Kontno se ga začne lotevati ntrnjenost. V kuhinji za mtro eedt ln gleda žen siti, kako čvrsto sučota pri delu. rtSiaoa poje. Peeoui in soparična »ofdof.a ga pre-nomoreia, da mu začno lazti odi »k upaj. Kakor nekdaj meteri, se »daj pripasti Miad, da ga odnose v čanios.to na jacete.ljo. Predno se vrnejo gospodar in delavci s polja s« že ziblje v snu in »pi vao noč in še v pozno dopoldne drugega dne, ko ga prijazno ptf replja gospodinja:
»No, kaj bo adaj r. nulim mriičomf Alt nej
kar naročim pogreb?«
Jančck se strese in mane oči.
»Ali sem doilgo iip*l?< ga j« »rum, ker »e ni. prebudil sam in eo g« morali šele klicati.
»Od včeraj do danes,« «e šali prijazna žena.
Potlej pri zajtrku spet:
»Se ti je kaj aajaioft
In aiu začne praviti, kako je pcaoSi večkrat stokal in se jiremetaval v ajmnju. Njemu se zdi vse kakor v pravljici. Dasi že sedi xa mizo in	tepk) mleko, {e ne more ver-
jeti. da tii bil« vse to res. Ko p« me gospodinja začno prijazno prigovarjati, naj m nikar srfč na s ram oje in jč »kakor duma«, ee končne prepriča, da ni seo. kar <i"»ivlj«, ampak živa res* ničnost.
Današnja sovjetska Rusija
(Nadatlevanie.)
Vsa boljševiška preganjanja In kriza pravoslavne jerkve pa niso mogla škodovati verskemu S u t u agromne večine ruskega naroda, temveč so ga 1« še zresnila in poglobila. Vera in cerkev, ki sta pred revolucijo zaradi svojega režimskega značaja vprav odbijali ravno najsainostojnejše duhove ter jih pehali v naročje raznih revolucionarnih in materialističnih struj, sta postali sedaj njih zatočišče, ker so gledali ravno v veri in v cerkvi še edino oporišče notranje svobode napram nasilni diktaturi surovega materijalizma. Celo premnogo absolventov najvišjih brezverskih sovjetskih šol se zateka končno k veri in k cerkvi, da izpolnita strašno praznoto, ki jo jim pušča v dušah to šolstvo. Kljub temu, da uporabljajo boljševiki prav vsa sredstva, da bi zadušili sleherno versko čuvstvo v ruskih masah, prodre to vendarle zopet in zopet oa dan v vedno novih oblikah. Cvete celo misticizem v najrazličnejših sektah in oblikah, izmed katerih je najbolj razširjena sekta nazvana »imjaslavija«, ki pripisuje ie samemu božjemu imenu posebuo moč, a razen te jo še več drugih. I kakor »evrazijci« i. dr. V tem poglobljenem hrepenenju po verski tolažbi in izpopolnitvi so igrali že od nekdaj posebno vlogo samostani s svojimi »s t a r c i«, t. j. menihi, ki so bili na glasu posebne svetosti in pri katerih so pobožne množice iz vseh ruskih slojev iskale sveta, tolažbe in priprošnje. Njih vpliv na ruske mase je bil ogromen in ni jim mogla do živega vsa boljševiška nasilnost, dokler niso vseh samostanov kratko in malo raz gnali, kajti če so ene »starce« le pobili, so se takoj pojavili drugi. Toda zatrli jih še niso niti sedaj, ker se premnogi posamezniki, hrepeneči po verski izpopolnitvi, zatekajo v puščavniško življenje, kjer pridejo kmalu na glas »starcev«.
To poglobljeno versko življenje ruskih množic in neuspeh boljševiške zasramovalne propagande seveda ni ušlo budnim očem boljševiških oblastnikov, zato so že ■lonec I. 1924. sklenili preiti od zgolj zanikajoče propagande tudi k pozitivnemu delu. V to svrho so ustano-/ili 1. 192-5. posebno »Zvezo brezbožnikov«, ki je združila vse že od poprej obstoječe krajevne brez-božniške krožke, a njeno glasilo je postal 1. 1923. ustanovljeni list »Brezbožni k;. Organizaciji te zveze so posvetili vso pozornost in žrtvovali zanjo tudi ogromno vsote. Njeno jedro tvorijo absolventi posebne brezbožne visoke šole v Moskvi (ust. 1. 1919.), ki so najprej do zadnjih podrobnosti pripravili ogromen propagandni materijah Zato prva štiri leta tudi še niso hiteli z nabi-ranjeni članov ter so jih uabrali dotlej le okroglo 460.000. Meseca junija I. 1929. so pa priredili v Moskvi volili kongres b r e z b o ž n i k o v, na katerem je bilo zastopanih 37 narodov z 956 delegati. Glavni poročevalec je bil Buharin, ki je dejal, da predstavljajo Bog, angeli in svetniki le stari gospodujoči razred, zato mora vera izginiti. Velik govor je imel tudi Kalinin, ki je dejal: »Boj proti veri je neobhodno, v najvišji meri učinkovito sredstvo, kako odpreti vrata komunizmu.'
S tem kongresom se je začel najestrejši boj proti Bogu in proti veri, kar jih nožna človeška zgodovina. Seiuelj »Zveze brezbožmkov« tvorijo celice ki so ustanavljajo po mestih in po vaseh, v uradih in Šolali, v tovarnah in društvih. Za ustanovitev celice za-doshijejo 3 člani in naloga teh jo z vsemi sredstvi Širiti brezbožniško misel In okužiti vso okolico, prav po I e-ninovem receptu, ki je dejal: »Treba je biti odločen 'za vsako žrtev, m če je nujno, biti celo pripravljen za vse mogoče zvijače, triko, protizakonite metode, zamolčeva-nje in prikrivanje resnice, da se na vsak način opravi komunistično delo.« Celice so potem združene v občinsko, oarajne in pokrajinske svete, ti pa v osrednjo »Zvezo brezbožmkov« z »Osrednjim svetom vojskujočih brezbozmkov« na čelu, ki je v neprestanem stiku z vsemi celicami ter podrobno vodi vso ogromno organizacijo in delo. Kak silen razmah je zveza zavzela, nam dokazuj« dejstvo, da je štela
dne 1. I. L 1980. okroglo 35.000 celic s 2,000.000 člani dne 1. V. 1. 1981. okroglo 60.000 celic z 5,000.000 člani dne 1. V. 1. 1932. okroglo 80.000 celic z 7,500.000 člaui
tovarn nešteto
Prodrla je brezbožniška organizacija že v vse tovarne,
šole, vasi in društva in dan za dnem prireja nešteto predavanj, gledaliških in filmskih predstav, javnih zborovanj in tečajev, preplavlja vso SSSR z milijoni letakov in brošur, ima svoj aeroplan itd. Vse jo posvečeno edinemu smotru: iztrgati ljudstvu iz src Boga in vero ter ga prepojiti z zaničevanjem vsake veiske misli m božjega češčenja. Geslo zveze je: »Boj proti veri je boj za socijalizein,« a svoj namen označuje sama: »Široke mase delovnih ljudi moramo pridobiti za aktivno, sistematično in dosledno borbo proti veri v sleherni obliki, lcajti vsako verstvo je ovira socialnemu napredku in kulturni revoluciji«. Za čim najuspešnejše delo ua protiverskem lx> jišču je izdala zveza poseben »Učbenik za organizatorje celic«, v katerem prepričuje pristaše, da je vera le sredstvo kapitalizma za zatiranje proletarijata in da je rešitev zanj le v komunističnem gospi>darstvu, ne pa v zaupanju v Boga Nadalje daje Učbenik podrobna navodila za delo in organizacijo ter jih opozarja Se prav posebno na ženske in na mladino, češ: 'Mladina je bodočnost komunizma... Delo za uničenje vere med otroki in mladostniki je torej ena izmed najvažnejših dolžnosti brezbožne celice. Sola. čitalnica in učiteljstvo naj se vpreže v to delo. Povsod je trel« ustanoviti in vzgojiti skupino mladih brezbožmkov, \ teli celicali se morajo otroci pod vodstvom članov aktivno proti veri udejstvovati.. .t Priporoča pazljivo proučevanje najuspešnejših sredstev za protiverski boj in zahteva: »V sovjetski šoli se izvede protiverska vzgoja; univerze naj vzgajajo učitelje brezbožnike. Dasi je protiverskemu boju na razpolago ves sovjetski tisk, radio, kino, gledališče, literatura in umetnost, bi bilo vendar popolnoma napačno, omejevati l>oj proti veri le na protiversko delo vlade, stranke in Zveze vojskujočih brezliožnikov. Pri tem boju mora pomagati vsa sovjetska javnost.*. Ta zahteva je pa tudi že davno izpolnjena, kajti vsa državna prosvetna politika, vsa strankina in strokovna organizacija, policija in vojska, vse veje in sile režima so vprežene v ta boj, ki dosega tudi občudovanja vredne uspehe. Boljševiški list >Trud< je že meseca decembra I. 1929. zapisal: »Vera trepeče v stiski kakor preganjana zver. Je preganjana brez usmiljenja in bo preganjana še naprej. 675 cerkva je bilo v Moskvi, zdaj jih je ostalo samo Še 287. L. 1923. je bilo v SSSR zaprtih 542 momilnic, med njimi 445 cerkva, 59 sinagog in 33 mošej; do 1 janu-avrja 1930. jih bo gotovo že 1000. Zvonovi žalostno cvi-lijo; a nihče ne pozna usmiljenja in ga noče poznati.« In ljudski komisar Luna ča rak i je ob neki priliki dejal: »Z veseljem izjavljam, da hočem na sadističen način ta plevel (namreč vero) izruvaii in izpuliti z naših polj in vrtov.«
Poleg nasilja pomaga boljševikom do teh uspehov v prvi vrsti tisk. Vsaka celica mora na vseh vidnih mestih izobešati brezbožne časopise in table z izrezki novic iz protiverskega boja ter posvečati vse svoje sile razširjanju glavnega zvezinega glasila »Brezboznika«, ki ima že nad pol milijona naročnikov in izhaja vsakih šest dni. Ureja ga predsednik zveze, J a r o s l a v s k i ki ie v svojem listu tudi ponovno odkrito zapisal: »Komuni sfčno življenje je mogoče samo tam, kjer se je narod o resel vere.« Razen tega izhaja še'cela v, JdUgh mesečnikov ,„ polmesečnikov, kakor »Antiroligio7X .Vojskujoči ateizem«, »Brezbožnik na vasir itd S, na-' klada znaša od 10-150.000. Tudi z« otroke izhak poseben, ilustriran »Mladi brezbožnik« dX
stm^SS kf ir?sku^ &
v tridesetimi
(1618—1048) Izgubita 18 milijo^* bivalcev. V zatoh. J"* i« Nemčija ionov ljudslv«, po pa samo 12 milijon™
C« sc rafuiia v«, krof ali deževje pri * sij pšenice ,i<, do'«,*, st., pride na en hleb W ha dve Ione vode.
Prag«. Klavno liiwl, Cohostovsike, šteje ,„m 882.000 prebivalcev w žive v 32.477 hišah.'l'™. ga je zdaj 16. vef.jc m sto v Lvropi
Krav« Ietaj0 „„ a|, v sovjetski Rusiji. Dok« sledeča zgodbica: Sovjcj. »k- cenzor ki cenzuri,, knjige Id čaaopiae ter p« »t»ri navadi črta, kar « vleč režimu, ie v nekj knjigi bral tale stavek: »Skozi okno ie priletela pikapolonica.. Pikapole«!-co ponekod na Sloves-tkem imenujejo .bolj rolek«. Ruii pa ji pravijo
•	božja kravica«koro?kti.
torej: »Skozi okno |e pri-letela božja korovkat Zakaj pa -boSla.? To jt zopet kos verske prosi-gande. Črtajmo! In pr«. črtal je beiedo »boiin, Tako ie potem »kozi oi. no priletela krava«.
Ma&čoba v mleka m nahaja v obliki pr« drobnih kapljic, kateri Število v enem kubilneni centimetru koleba rrd
*	drugim milijonom d« enaiat milijonov.
100 metrski skoki t lit-11«? Že reč let ii Italiil-ni prizadevalo, da bi ti oavoiili »svetovni reko-d« v »ntiikem »kakanil Skakalnica v Pont« di Legno ki ie v reinid ogromna nai bi to omogočila Pred božičem M Italijani že napovedovali veliko senzaciio a takrat ni bilo snega: wlai tu, ko ie »nega dovoli, iim h prekrižal naMe Fi« H i. mednarodno imrfVi zveza) Kakor ooroft •Her Winter« ie Ftti zaprla italijansko 100 meter-sko skakalnico ker i« nepravilno ztfraiena.
Vroči čaj more v teku ene ure odtegniti en Ht* do dveh litrov potu
Z eno samo MvIm moremo ob pametna® načinu živlienia Si®«" teta in leta.
Premer rdečega krvne* tfaa telesca znaša nekako
sto^rid^e-ltnk" "lilim"1'®' Ameriški poslance Djei Je zahteval od zvezne'«-de, da ražene okoli tri milijone tujcev, ker da so «1 ti prišli brez predpisanega dovoljenja v Ameriko i« ker bi bite s tem brezposelnost uiahoma pr" Izdatno ublažena
Dandanes se prodata!« na trgu v obliki prašM sledeči predmeti ali M* go: jajc-a, meso, gol,l!' I
be, krompir, hren, S"* ki kvas.
i B~sk|:
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje)
Na povTatUu z mrakom v taborišče sva zvedela, da Sta izginila »nadzorovat« za ~24 ur »fcatolaško« tudi Slana in Sedei, in sicer zalo, ker sta bila M* 01 sprehodu predaleč iz mesta v okolioo.
O ruskih gimnazistih in fimnazistkah bo še katera povedana. Za danes naj omenim plemenito dejanje Gimnazisti v Vladikavkazu so sklenili v dobrobit ruskih ranjencev sledeče »kazni«; zamud« iutranie šolske molitve 2 kopejki, zamuda učne urt 3 kopejke, cela zamujena ura - tudi opravičljiv« 1 - 2 kopejki. Kogar se zaloti pri kadenju, tla 10 cigaret za ranjence. Kdor dobi red 5 (prav dobro), plača 5 kopejk Ce kdo prejme red 5 prt zelo strojem profesorju, se »kazen« zviša itd.
Dne 2'). januarja 1915 sva šla z Blazinškora ' zopet iskat dela in kopejk v mesto. Vprašujeva in se ponujava od hiše do hiše. Slednjič poprosiva v ' lekarni. Lekarnar nama da sekiro, ki je bila lak« ' ostra, da bi na njej lahko jezdil na Šmarno goro, In sicer, na »ta hudem« koncu. V kotu na dvorišču natna [»kaže deloma v sreg zakopan kup polen, pravih in skrivljeirlh na vse Čudne »viže«. bekala sva vsak nekaj časa. Delo je šlo počasi od rok. : zakaj tx>lena so bila res muhasta in sekira pod vsako kritiko. Pa še 30 stopinjski Celzijev mraz nama je delal hude preglavice. Res, zelo sva trpela. Pa misel, da se bova pri takem gospodu, kakor je lekarnar, čeprav v sibirskem Bijsku, pošteno najedla in še nekaj zaslužila v denarju, nama je da. jala moč m pogum, da nisva odjenjala, dokler nisva • zdrobila vseh drv. Ko prideva vsa preniražena v ' kuhinjo, nam« da lekarnar vsakemu kozarček ko-r njaka. To jc bil za oba velik dogodek, zakaj že pol leta nisva imela v ustih alkoholne pijače. Začetek torej ni bil prenapačen. Kako pa dalje? Nato sv« dobila vsak krožnik juhe dobesedno s kostmi in s popolnoma razkuhanim rižem. Meso je namreč jedel r kotu jxxl štedilnikom lekarnarjev pes. Nazadnje sva prejela za težko delo vsak samo 20 kopejk in sc precej slabe volje vrnila lačna in premražena v taborišče.
Dne 7. februarja 1915 sem prejel v Biisku poleg bratovega, tudi pismo Marije jamar iz bohinjskih Gorjuš št. 65. Vprašuje me, če mi je kaj znano, kje je njen inož. Skoda, da skrbeči soprogi nisem mogel povedati nič gotovega. Ce ie šc- pri življenju, Marijo Jamar in vso njeno družino tem potom lefio j pozdravljam, saj sem ltverjen, da njena krščanska i hiša ni brez »Domoljuba«. Obenem pa čestitam vsem Gorjužoem, ker so si po vojni sezidali tako lepo šolsko poslojjje. Prepričan sem, da bo dala ta So!« našemu narodu name dobre jugoslovanske državljane, neomajno zveste katoliški veri in milemu našemu slovenskemu narodu.
Zdaj pa še nekoliko drobiža! V časopisu čitam, d« je Giollitti nedavno obvestil italijanski parlament o obljubah, Id jih je sporočila Avstrija, ako ostane Italija v vojni nevtralna (da se ne bo bojevala na nobeni strani). Za nevtralnost bi Italija dobila: Trident, Trst, Istro, Pulj ter Vok>sku in Opatijo. Mi bi torej v vsakem slučaju »gor plačah«. — Germantja se pritožuje, da je Anglija zaprla vsa morja in da hoče »mirni« nemški narod izstradali. — »Vjedomosti« vedo, ds si je poveljnik avstrijske bojne hike sam vzel življenje, ker so iz trdnjave pomotoma streljali na avstrijsko bojno ladjo »Ra-decky«, ko je izvršila na to ladjo napad francoska podmornica. — Dne 18. februarja 1915 sem prejel denar, ki so ga poslali iz Vipave 28. decembra 1914, in sicer v denarnem pismu dva avstrijska bankovca po 20 m enega za 10 kron. To je bilo nekaj izrednega, zakaj vse denarne pošiljke so sicer ujetniki dobili potom bank izplačane v ruski valuti. — Avstrijska na novo urejena armada je začela vnovič bombardirati Belgrad. Germanski pijonirji so napravili {« Savo mostove in 15 germanskih aero-planov se je dvignilo iz Pančeva proti Belgradu. Vsak čas pričakujej o novega pohoda germansko-avslrijskih čet v Srbijo. — V Bukovini so Rusi utrpeli poraz in se umaknili za reko Prut.
V »Spominih« eam že omenil, kako so nekoč na Ironij naši streljali na naše. Neki ujetnik mi je
rvedal še to-le: Pri Goli gori je bil borov gozd. višje ležečem delu je zavzel mesto 47., nižie doli P* 27. pehotni poMc. Ko se je 47. pehotni polk pri-P'a*il iz gozda, je nekdo jx> nerodnosti sprožit Puško. Ker je 27. pežpolk mlslfl, da ima Ruse pred je za« neusmiljeno streljati m 47. pešpolk, sicer ne samo iz pušk, ampak tudi iz strojnic.
Boj ie traja! pol ure. K sreči nI bil nihče Bmrtno zadet. Dva vojaka pa sta bila vendar ranjena v tem »bratomornem« boju.
Dne 28. februarja 1915 nismo smeli v mesto> ker so la dan odhajali iz Bijska ruski mobilizirana in bi jim naša navzočnost bila najbrž na potu. — Govore, da pojdejo krojači in drugi rokodelci, ujetniki v Tomsi. So jim že stavili koze, pa tadi nam drugim so spustili cepivo v roke. — Slana is Biazinšck sta brzoiavila domov. Vsaka beseda je stala 15 kojsejk. Rusko časopisje poroča o velikih bojih okrog' btamslavova in pn pomni, da se v zadnjem času Avstrijci bolj trdovratno bore kot Ger-tnanci. — Bitenc je prejel od doma priporočeno pismo in v njem dva sprešana pomladanska zvončka. — Jeretina ie tudi dobil prijx>ročeno pisanje, is sicer jx>lom Italije. V pismu je našel krasno Marijino svdinjico »De Pompeji«. Na Dunaju je zagrenil avstrijsko zmago v Bukovini dovoa 15.800 ranjencev. — Dne 11. marca 1915 sem postal zopet »kulturen«, ker sem se prvič po odhodu iz Ljubljane zopet popolnoma obril Do tega dne sem kazal Rusom kozjo brado. — Pri bombardiranju DardaneJ (lue 3. marca 1915 so bile, kot jioroča brzojav, potopljene riedeče bojne ladje: francoska »Buvč<- ter angleški »Irizistibd« in »Sen«. Zelo pa sta bih poškodovani franooska »tiolna« in angleška »Inflek-sibcl«.
V marcu je po trdovratnih bojih padla avstrijska trdnjava Premise! v ruske roke. Poveljnik trdnjave general Kazatiariek je zaukazal predor ruskega obroča, ki se ni posrečil. Ruski listi pi&jo, da se je de! posadke uprl. Nekateri eficirii hotel: sttic in važnejbe vojaške listine rešiti na treh običajnih balonih, 'ki pa jih je veter zautsei ji* rusko stran, in so jih torej Rusi sprejeli v svojo ■oskrbo* Kuzntanck se ni pokazal preveč hrabrega, saj ie končno javil Rusom brezpogojno predajo. Po Kuzmanovem spisku je bilo pri j>redaji v trdnjavi: devel generalov, 93 Štabnih oficirjev, 3500 višjih oficirjev in vojaških uradnikov ter 117.000 drugih vojakov. Sparlanci so se drugače borili, kot večina Kuzmanckovih junakov. Pa Srbi tudi.
Ko so cesarju Francetu povedali, da je Prt-misel padei, je baje žalostno vzkliknil: »Naj počiva v miru! Bil jc eden najboljših mojih generalov.«
NAZNANILA	T
n Poizvedovanje. Pred 8 meeeci je pobegnil od svojega očeta v Rudniku št 86 9-letui Iva« Polak. Nekaj časa se je potikal IX) občini Dobrunje, potem pa je menda odšel proti litiji. Preživlja ne s prosjaoenjem. Sprejel je v Dečji dom v Mariboru v brezplačno oskrbo. Ima zelo slabo obleko in 6e-pioo. Če bi ga kdo zapazil, naj ga izroči bližnji orožniSki povitaji. Uprava občine Hodnik, n Dramatični odsek KA v Ilotedršic! pri Logatcu v pri zori v nedeljo, 94. fetvr. Beden-škovo ljudsko igro; »Carski sel«. Začetek ob 8 zvečer. Vabljeni!
tt Kut. prosvetno društvo v Šmarju url Ljubljani priredi v nedeljo, 24. febr. pop. ob 3 in zvečer ob po) 8 narodno igro »Izpod Golte* priredil Anton Kušnr. Igra obstoji Iz 7 slik. Sedeži so po 6 in 4 Din, stojišče po 2 Din. Vsi ste prav lepo vabljeni.
n Si. Jurij pri Grosupljem. Prosvetno društvo priredi na pustno nedeljo ob 10 (po sv maši) iti i»> 13.30 (po litanijali) igro »Glavni dobitek«. Kakor čajemo, bomo prvič slišali naše tamburaše. Kdor se hoče pošteno naveseliti, naj pride pogledat!
a Prost, gasilska četa Breg pri Kranju vprizori v nedeljo, 24, febr. v Smartinskem domu pri Krasi« ljudsko igro »Carski sel«. Spisal g. Ivan Re-denšak, Na to lepo in zanimivo predstavo vse naliskreneje vabimol
d Viosk« razstava ln sejem v Ljutomeru. Kakor je bilo že oMa-rljeno, priredi Vinarska podružnica v Ljutomeru dae 12. marca t L vinski sejem in razstavo vina v ;ostiloi g. Resnika v Ljutomeru. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomer-sko-oraoškega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša. Otvoritev bo ob 9 dopoldne. faltermenti rabljeni!
o ŠmartBo pri U«ji V nedeljo, 24. febr. i« v Društvenem domu ponovitev misterija »Henrik gobavi vitez«. Ker je dohodek prireditve namenjen v prid brezposelnim, priporočamo obilno udeležbo.
, o Hatodršica. Znana povest »Carski tel«, ki jo j« pr«d leti izdale Mohorjeva družba, j« prirejena v igro. Po raznih krojih so jo že igrali, pa so rekli igralci v Domu, dajmo jo ie mil V nedeljo, 24. febr. zvečer ob 8 Vas vabimo v Dom, kler bost« videli »Carskega sla« na odrul
Ali trpite na tej
Mmiemmi
N nog?
f rti En »ki no vodne nimii k®i« in občutljivost a*d prsti Koia med prst; je vlažna, razpo<kana sii luskinasta z neugodno rW čioo, ali u« •« ttel«, odabeMa in neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj svaAar. Če najdete le enega od teh znakov, »krenit« takoj potrebno Vodi dodajte Saltrat KodeU- SaU islotujejo ktedt ter dajo vodi videz aepo&netega mleka. Ko pomočite nog« v to mlečno kopeli Saltrata. prodre Itiatk v gnojnice im naglo uniti parazKe gnojnega Utaja, ki to povzročitelji te nevarne bojazni. Čudovite Saltrat kopeli umirijo in zdravijo »strnjene noge m pa noge, td pečejo. T uporabo Saltrat kopeli se omehčajo v«a trda mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranit« s koreninami rred. Saltrat RodeH sc prodaja z jamstvom uspeha v »seh lekarnah, drogerijah in partemerijah.
mmno cnvo
k Naie finančno pravo. Neposredni davki, državne trošarine, takse- Za praktično uporabo zbrali ia »»teaaatiižiio obdelsusi zakonski predpisi — priredil Štefan Sušeč, načelnik fin. oddel. baaek« uprave v pok. Vezana knjiga stan« 100 Din. Na-roč® se tudi v .Jagoslovassdti knjigarni * Ljubljeni. Ker j« to do danes ediaa knjig«, W v oeteS obravnava vite vrste darka, bo kiijifi® 4obro Atfila vsakemu, ki potrebuje kak« rasla*« ali navodila o katerikoli »devi. Knjiga vi*im* tsdi poglavje a taksah (aplotaa, drž. sr«tn< poKtii.,	pravni,
Saasčai konzularni, gradfeaai, pcoanetni, pridobitni, Snlaki, oeikv. utrokij. — Dalja o sekcaa o »odnik 4»3i«e5j. Ker pa i« d»?«ss	o taksah« — kol
iNHOiOstojaa knjig® — j>epol»ew» raajrcMlaa, ba knjiga v ttem oziru psav dcfcro »težila. Xat» jo Saplo pripoTočataol
k Ponovno opozarjamo vse kmečke Ijadi, posebno mlajše, naj po dopisnici zahtevajo na ogled kmečki stanovski lisi »Brazdo«, ti ga lahko dobi vsak brezplačno, kdor piše ponj, in sicer prvo letošnjo številko. Komur bo list agajal in ga bo plačal, mu borno poslali vse nadsljne številke takoj, ko prej-menx> naročnino, ki znaia letno 20 Din. Vračati p« je nikomur ni treba. Pišite takoj, dokler nam prva številke ne zmanjka, poajo rta tiasfov: Uprava »Brazde«, Ljubljana, Tyrševa oesta 29, I.
Brinje, fige, rozine in slive u Ipujistartio
oddaj« po ttojiiižjt eanl tvrdka
ftsm mjtšM. tarnam tooasita c. 1.
c Mavčiče pit! Kranju. DruJtvo Rdečega križa v prizori v nedeljo, dne 24. febr. ob 15 v cerkvam dvorani v«»eloi(Sro » 3 dejanjih? »Charieyeva teta«. Okoličani la dumnčint vljudno vabliefit!
Ka, pripovedujejo alovenshi pregovori o „prijateljih"
1. Šašelj.
Ce hočeš prijatelji izgubiti, mu mora« denarja posoditi.	..
Ce si dalje od mene, boljša sv« prijatelja. Dober prijatelj in star denar sU veliko vredna, Dolier prijatel je boljši ko denar. Dokler je Bog in dobri prijatelji, »t ničesar
bati treba ni.	.........
Dokler bo sreča ila s teboj, boš iniel prijateljev roj.	. , Dosti prijateljev, dokler |e<lo. Drži se novega pota in starega prijatelja. Kadar ni nič, ni prajateija. Kadar se je in pije, takrat jc dosti prijateljev. Kdor brez mene je, moj prijatelj nt.
Kdor prijatelj« kupuje, ga slano plačuje. Kdor se z vsem svetom peča, malo pravih
pri-
jateljev sreč«.
Lokav prijatelj je gorji od neprijatelj«. Marsikateri je že dejal: J«z sem ti prijatelj
zvest, v potrebi p« je naredil iz dlani |*8t. Nadloga skuša prijatelje. Najboljši prijatelj je j«sna pogodb«.
Nezvesti prijatelji so ko sončne u*e v deževju. Poln sod ima dosti prijateljev.
Prave prijatelje i zk osamo ie v nesreči.
Pravi prijatelj — ne bo ne časti, n« imetja kratil.
Pri grošu ni prijatelj«, ne br*t«.
Prijatelja je l«žje n»jti ko obdrž»ti-
Prijatelja si ohrani, ki ie prijateljstvo ljubi, po tujem ne kani.
Prijatelj« spoznaš v nesreči.
Prijatelja sta si ko fies in mačk«.
Prijateljev prepir si sam najde mir.
Ptiča spoznamo jx> fieriu, človeka p« po prijatelju.
Smo prijatelji, čeprav nismo pri enem kamnu krščeni.
Smrl nas s prijatelji deli.
Spomin je človeku nsjzvestejši prijatelj.
Debelost, oziroma tenkoat zlate pen« ma1,« t'200.000 palca.
Plast ilovice, ki leži pod mestom Londonom, je najboljše varstvo j>r«ti posledicam potresa.
Lansko leto »o Ameri:«nl v inozemstvu potrošili okrog 450,000.000, inozemci v Ameriki
p« okrog 70,000.000 dolarjev.
*
C*. Lewis, predtednik Ameriške l¥ut zdravnikov, zatrjuje, ua so bili ljudi« v Združenih državah v težkih časih bolj zdravi, kakor p« v dobrih časih.
telju.
Zlato in srebro nista nič proti zvestemu prija-
ocl 17. //.—3. III.
•\»Wj«>« Pla<«» . . t>. f 5. I. 7'Sft Ha« bfto platno . D. S I I I It
......U. S S i nijr.i. ti
Pluta« u rjekp II. H u ]7j| & Protil-t« ... ti. 1 C s« fS§ II SI Žf|inl mM.... II l 5» 2 5« ju Pi«»f takoj po brtzplaJm cenikt
Jvan Savnik, Kranj 2
Moli oglasnik
•.suka drot.ua vrstica ali me prostot valia za enkrat Din " Naročniki ..Domoljuba" plačajo «mo poinvico »ko kupu,e,o kmetijske po trebščloe aH prodaiajo svoje pridelke ali .«fe|o poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali »niencev In narobe
i).iBH.. »»soboslikar-
traiBnca 3k0 j„ pleskarsko obit spre mem, hrana in stanovanje pri mojstru. — Fran Voisk«, »oboalikar in pleskar, tlom/.ale.
BPitiMoilli^
nih cenah. — »Alko«. Ljubljana (Kolizej).
gii. i lep'm vrtom ob n'5« drž. cesti na Uor. Ski piri h z gos.odar skirn poslopjem m xem Ijišči ali bre/.,'/tuiedo B ežic ali Krškega, oddum v naiem. Kat. Rudmau, Bušeč« vas št 45 Cerklje ob Krki
še čisto novo bok sedlo po nizki ceni. Per Franc kapetinvp., Ljubljuna, Maistrova 14
Pandam (iva mizarska
rrgsfffi n va ^onei-nika (po ks). Fodreče pri Sralednou 6.
Bjbj, šistesuneidolske »■"" imsine, skočnegs, ue nad 2 >et s;ar. ga, od doore m ekarice, ku mo v bližini Ljuti-liane — Ponntbe pod -Bik št. 1745 na upravo D .mo :uba.
smučarske, g' jte je.-tet-tetne in druje 6-vlje prv-vrstne dobite pri Jerueju leraiu Zapoge St. 10, p Smlednik
Rrnoli če stari proda-jg5 ar m|8ti,.
niče bi znebil se rad ie pridno v Domoliubu inserirai. kupca ti kaj Kmalu privede njegov mal inserat
Jabolčna dninci
zdrav«, pravilno vzgojena. vrste v okviru »adnega izbora nudi zeio ugodno Gabrijel Koren, ilreie-n čar, Št. Ilj, pri VVlenju
<1,1,1. staro od 25 lei UCnlB naprej, vajeno km 'k h del, pridno in pošteno U poštene krneč e hiSe spre mem takoi v službo. Jak b Viščaj, gost, Otavec 18, p, Črnomelj.
Vsi »beiBPSki oo-
tPB&SČlnB. Vam"nurdim
najcene e Fr. Stupica, želeminu /aloga polje deijskili stro.ev in razstreliv v Ljubljani, Oo-<o sveisk« cft-ta 1 Kupujem čist vosek ■ in ga zamenjavam /a sai-ničel staro železo in iru^e kovine
Fapns pcfeossta peči
in stroje postavlja »Trhna« - Ljubi a na. Mesln trg 25. Sprejema zastopnike i/ vseh krajev.
?»ninl ^rne suknje in AEHIIII, ob|pke rea po.
ceni kupite pri i res-kerju. Sv. Petra c. 14 Ljubljana.
Kiioim b ožne SsiioE
reguliitivmh hranilnic in oosojlmic proti ta-ki jšnji gotovini - Pn-iiulhe iKid »Dolin k« na H nko Sax, anonču biro, Maribor
Za iganitftuho
rožne, f gp najceneje pri M. Kontpare. Ljubljana, 1'ogačar ev trg I ter po isti ceni pri K mparetu v Škoo. anu I pri Dobu.
Rinr.in mntnit 5 K- (lobro ohranjen, pro tam ntnem Hioior Naslov v upravi D m 'ljuba št 1752
vedno v najboljši kakovosti dobite pri tvrdki
Brirtie in fige
FRAN POGAČNIK i. i o. i. . Ljubljana sedaj Tyrieya Dunaiski) it, 33 3avne S9cIadi£Ca (Balkan)
Manufakturo m,di u,godn0' - <<J>'žavnim
~ uradnikom tudi na obroke
min« knjliico članic miru),ne zvezo.
V vsako hišo DomoHf^a!
Ozračje in zdravje
Kakor vsa bitja, živali it- rastline, sai0 ^ visni tudi ljudje od ozračja, ki uas olnlai. , vsemi ivojimi mnogovrstnimi poj« .i ;„ | ' »ostmi kemične ter fizikulne vrste. Poletje i, zima, dan in noč, mruiz in toplota, vlaga ia — vse to vpliva na naše življenje, nafe razn!, loženje in zdravje. Isti način raz vrst j a, kaL v vnanji naravi, sc odigrava tudi v našem ie. lesu. Razmerje med zdravjem in vremenom u .orej le izraz iz splošnega razmerja med ui ravo iu življenjem. A čeprav se nam vidi ti tako jasno, vemo le malo o tem.
Vsaka bolniška strežnica ve n. pr. pove. dati, da umre največ bolnikov proti jutru |K>ldnevu, ko je /.rak najbolj prevedljiv u elektriko. Samo poletni poldnevi delajo ac. razumljivo izjemo. Oii vlažnem južniku isij. .ako naraste umrljivost Imdo bolnih, poseiiim značilna pa je umrljivost spomladi, kajti u. krat je največja. Tudi v jeseni naraste m ut! ke bolezini umrljivost in število bolnikov. { kakor za boleizni, »tu pomlad in jesen aekik višek za vsakovrstno delovanje pcmiiikegt, umetnršlkegn in »ploh duševnega /uačaja, kor slavi tudi ljubezen v teh dobah svoje znu. goslavje. Samomori so takrat istotako liolj po. gosti in podobno je z nravstvenimi zločini. Skratka, letne dobe s svojimi posebnimi »re^ atenskimi prilikami imajo svoje značilne vpil ve na ljudi. A ue samo ljudje, tudi druga bitji
rvzročitelji bolezni so v posebnih odno. s temi dobami. Nalezljivo nastoinnje na. hoda nam kaže najbolj nazorno, kako ppli»i
vreme na povzročitelja tega zlu.
Končno je vreme z vsem, kar sem s[>«di, i svetlobo, solncem, gibanjem zrak«, vlago, zračno elektriko in količino prahu v ozračja vi-
žen zdravilni činitelj za mnoge bolezni,
' ' "	..... Ce'
velik iv
marsikdo iz lastne izkušnje. Zato ni čudao, di
berkulozo, revmatizem itd. Celo proarosti sprememba zraku ima velik poinen, kakor n
se znanost čerlalje lx»lj nntačuo bavi z vrane« skimi pojavi in vremenskimi prilikami in k skuša vneto reSiti preobilico ugank, ki nam jii te stvari danes še zastavljajo.
»SLOVENEC«
je edini slovenski katoliški dnevnik. PiSe v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din, — Pižite, da ga Vam pošljejo nekaj številk b r e z p l a Š n o na ogled. — Naslov: »Slovenec, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
Zahvala
Ob prerani smrti našega dobreg« očeta, gospoda
JožeSa Babnika
smo prejeli toliko izrazov sočutj«, da ni mogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalili. — Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dalje častiti domači duhovščini za spremstvo na zadnji poti. — Iskreno hvalo izrekamo domačim pevcem ter pevskemu društvu iz Bizovika za krasne žaloslinke; gasilccm iz Bizovika in Stepanje vasi za mnogoštevilno spremstvo; vsem pokojnikovim stanovskim tovarišem iz bližnje in daljne okolice ter mnogoštevilnim prijateljem «> znancem, ki .so od blizu in daleč prihiteli in nepozabnega očeta spremili na zadnji poti. Vsem najiskreuejša zahvalal Fuime-Dev. M. r Polju, 19 lebr. 1935.
Žalujoči ostali
Izdajate)!: Dt Gregor!) Pečj«k
1*
Urednik: Jož« Količek
Z« Jugoslovansko tiskarno: Karel Cei