Veselje, ki ne traja, ni pravo veselje. Nemški pregovor C 15 Številka 6 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,-SIT) petek, 12. februarja 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Neresnične so trditve, da hočem postati direktor Zveze Bank. DR. ANTON KOREN (v pustni prilogi Našega tednika) Rebrški veterani ne mislijo kapitulirati pred politiko * Odbojkarji Doba našli domovino. Minulo soboto je tajnik društva Kulturni dom Pliberk Jurij Mandl (desno) odprl odbojkarjem Doba vrata v novo športno dvorano. S tem so Dobljani po več letih „bandranja“ po raznih dvoranah končno našli zaželeni dom. site NT/Fera IZ NAŠIH OBČIN Kanal. Se bo v Selah zadeva o čiščenju odplak rešila v obliki zadrug, so se vprašali na informacijskem večeru. Stran 4 9020 Celovec / Klagenfurt KarfreitstraRe 15 Telefon: 0463/56841 KULTURA Kulturni praznik. Letošnja slavja za 8. februar so bila v znamenju obletnice Prešernove smrti. Stran 5 2 Politika Politika 3 Komentar Upanje in želja Ko so pred 10 leti na Reberci zaprli tovarno Obir, je tedanji deželni glavar Haider sodelavcem tovarne obljubil, da jim bo podvojil odškodnino. Ostalo je pri prazni obljubi. Ko so „rebrški veterani" pod vodstvom Fridla Schvvarza in Michaela Pepelnarja naprej dregali in pričakovali, da jih vsaj bivši kapelški župan in sedanji deželni svetnik Haller ne bi pustil na cedilu, so ponovno doživeli razočaranje. Kakor piše urednica Kleine Zei-tung Antonia Gossinger, dialog z deželno vlado ni uspel prav po Hallerjevi krivdi. Ko so se „rebrški veterani" naprej vztrajno obračali v javnost, predvsem s pomočjo koroških časopisov, jih je SPO spodbujala, da naj tožijo Haiderja. Obljubila jim je, da jih bo pri tem podpirala. Fridl Schvvarz in njegovi sotrudniki še vedno čakajo, da bo obljubo tudi izpolnila. Ko so glede na bližajoče se deželnozborske volitve predlagali, da naj deželni zbor. sklene za sodelavce Obirja in Magdalena socialni načrt, ki ga je pred 10 leti -kljub soglasnemu predlogu tedanje deželne vlade - tedanji deželni zbor odklonil, spet niso uspeli. Pesem je bila ista - reakcije s strani deželnih politikov ni bilo nobene. Ta Žaloigra je za nekdanje sodelavce Obirja tragična, za pretežni del vladajočih politikov, ne glede na to, kateri stranki pripadajo in na katerem stolčku sedijo, pa značilna. Imajo, zlasti v predvolilnih časih, polna usta obljub, ker mislijo, da nimajo druge možnosti prepričati volilce. Hkrati slej ko prej upajo, da bodo volilci na njihove širokoustne obljube pozabili - najkasneje do naslednjih volitev. Na srečo se proti takšni miselnosti vedno več ljudi upira tudi na Koroškem. ..Rebrški veterani" vztrajajo že deset let in nikakor niso pripravljeni pozabiti na stare Haiderjeve obljube. Sploh pa postaja število tistih, ki odklanjajo snubljenje volilnih glasov po vzorcu vladajočih strank, vedno večje, zlasti še pri mladini. Mnogi od njih so tudi pripravljeni, da dosledno ukrepajo - v volilni celici. Upanje na pozitivne premike v naši deželi vsekakor ni zaman. Toliko bolj bi bilo želeti, da bi od tega končno profiti rali tudi „rebrški veterani". Janko Kulmesch Rebrški veterani ne misli) kapitulirati pred politiko Dietmar VVedenig je obljubil, da bo prihodnji teden tematiziral zahteve delavcev nekdanje tovarne Obir na seji deželnega zbora. Bilo je leta 1989. Tedanji deželni glavar Haider je izdal vodopravno odločbo, s katero je prepovedal nadaljnje delovanje tovarne Obir na Reberci. Ukiniti so morali produkcijo, 220 delavcev pa je čez noč stalo na cesti. Vodstvo tovarne je proti Haiderjevi odločbi vložilo pri vrhovnem upravnem sodišču pritožbo. Pol leta pozneje, aprila 1990, je z Dunaja prišel odgovor - vrhovno upravno sodišče je odločilo v prid Reberčanov. Za 220 delavcev je odločitev prišla prepozno; posledice Haiderjeve odločbe so bile takšne, da - kljub pozitivni odločitvi dunajskega vrhovnega sodišča -ni več bilo mogoče poživiti delovanje Obirja. Je pa Haider leta 1989 obljubil, da bo odslovljenim 220 delavcem podvojil odpravnino. V številkah: deželna vlada bi delavcem Obirja morala prena-kazati skupno 3,4 milijona šilingov (in za delavce Magdalena 3,6 milijona). To je tudi soglasno sklenila. Denarja delavci kljub temu niso prejeli, ker deželni zbor ni potrdil sklepa vlade. Razočaranje prizadetih delavcev je bilo veliko. Še bolj pa je bilo upravičeno njihovo FridI Schvvarz, predsednik društva „Ftebrški veterani", še vedno upa, da bodo deželne stranke izpolnite obljubo, ki jo je Haider dal pred 10 leti. ogorčenje. Rebrčani kljub temu niso obupali. Leta 1993 so ustanovili društvo „Rebrški veterani". Gonilni sili sta predsednik Fridl Schvvarz in njegov namestnik Michael Pepelnar. Poleg podpore, ki jo je obljubil Haider, zahtevajo tudi 300 milijonov za področje doline Bele oz. občin Železna Kapla, Žitara vas in Galicija - to je 20 % od 1,5 milijarde, ki jo je v 80-ih letih zapravila dežela za tovarno^ Magdalen. Fridl Schvvarz NAŠEMU TEDNIKU: „To bi bilo pravično, za razvoj naše regije pa življenjsko važno. Vendar se bi za to morali zavzemati predvsem župani. Še posebej velja to tudi za bivšega kapelškega župana in sedanjega deželnega svetnika Hallerja." Zakaj se na deželni ravni kljub desetletnim prizadevanjem Rebrčanov nič ne dogaja, lahko „samo ugibamo" (Schvvarz). ,.Kakor zgleda, hočejo zadevo zavlačevati tako dolgo, dokler ne bo dokončno umrla. Sicer pa lahko stranke še vedno dokažejo, da so pripravljene upoštevati naše upravičene zahteve. Treba jim je samo vložiti ustrezni predlog v deželnem zboru." Rebrčani so se obrnili tudi na bivšega poslanca SPO in sedanjega kandidata DEMOKRACIJE 99 Dietmarja VVedeni-ga, ki „nam je obljubil, da bo zadevo sprožil v deželnem zboru". NAŠ TEDNIK se je pri poslancu VVedenigu pozanimal, ali bo to storil še pred volitvami. VVedenig: ..Prihodnji teden bo seja deželnega zbora. Tematiziral bom zahteve Rebrčanov. Izkoristil bom vse možnosti, ki jih dopuščata poslovnik in dnevni red." (Beri tudi komentar NAŠEGA TEDNIKA.) Janko Kulmesch Streznitev pri slovenskih socialdemokratih Iluzija. Po zadnjih dežel-nozborskih volitvah bi predsednica Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov Ana Blatnik prišla v deželni zbor samo tedaj, če bi stranka dobila najmanj 20 mandatov. Ker pa je bila njena kandidatura neizgledna, je menila, da bo ji stranka ponudila izgledno kandidatno mesto na letošnjih volitvah. Še posebej se je zanašala na predsednika SPO Ausservvinklerja; upala je, da bo eno od obeh mest, o katerih je lahko sam odločal in ki pomenita bolj ali manj zanesljivo zastopstvo v deželnem zboru, dodelil njej. Zgodilo se je to, kar so realistični opazovalci politike koroških socialdemokratov od vsega začetka pričakovali: upanje Blatnikove na stranko se je tedni do volitev spet enkrat izkazalo kot iluzija. Zato se tudi nihče ne čudi, da ji je stranka tokrat namenila še slabše kandidatno mesto (13. v volilnem okolišu Celovec/mesto in Celovec/dežela). Uspeh. V preteklem tednu je DEMOKRACIJA 99 na dvojezičnem ozemlju izvedla dve zelo uspešni volilni zborovanji - v Železni Kapli in na Djekšah. Sestanka na Djekšah se je udeležilo okoli 25 domačinov, med njimi in kandidati DEMOKRACIJE 99 (Andrej VVakounig, Tina Rabi. Andrea Wulz, velikovški občinski odbornik Fritz Zirgoi) pa se je razvila živahna in perspektivna razprava (vodil jo je Bernard Sadovnik). Mnogo se je razpravljale tudi o projektu, ki naj bi omogoči čim boljše izkoriščanje sončne energije, saj so Djekše ena najbolj sončnih vasi na Koroškem Projekt pripravlja Hanzi Kamel skupno z domačini, odprto pa je predvsem še vprašanje finance ranja. Kandidati DEMOKRACIJE 99 so obljubili, da bodo pomagal priti do finančnih virov, mdr. ii proračunskih sredstev EU. -Kuj' Glavni kandidati DEMOKRACIJE 99 Tina Rabi Izhaja iz gospodarsko uspešne družine v Spittalu ob Dravi. Sama je v Beljaku 10 let vodila hotel, nato pa se je začela ukvarjati s posredovanjem nepremičnin (Immobilienmakle-rin). Poleg svojih poklicnih in političnih obveznosti zaključuje na celovški univerzi študij filozofije in medijske komunikacije. ■ JANKO KULMESCH % »politiko - leta 1997 so jo iz-\ / volili za deželno govornico V LIF - je Tina Rabi (letnik 1957) našla pot po zaslugi teme, ki si jo je izbrala za diplomsko nalogo: Zagotovitev osnovnih življenjskih potrebščin s posebnim poudarkom na položaj žensk. Tina Rabi v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: „V okviru svojih službenih obveznosti kot posredovalka nepremičnin sem spoznala mnogo krivičnih nasprotij. Mnogi ljudje si ne morejo privoščiti najemnine za stanovanje, drugi pa razpolagajo z milijonskimi vsotami za investiranje v nepremičnine. Škarje med enimi in drugimi postajajo vedno večje." Socialna stanovanja za tiste, ki si na trenutnem svobodnem tržišču ne morejo privoščiti najemnine, so gotovo potrebna. Tina Rabi: ..Številne počitniške hiše so prazne, njihovi lastniki pa so zato prišli v hude finančne težave. S pomočjo deželnih sredstev, ki so namenjena stanovanjskim projektom, bi lahko te hiše preuredili v socialna stanovanja." Vendar to ne zadostuje, poudarja Tina Rabi. „Živimo v času globalizacije. Računalniki uničujejo delovna mesta, sedanja socialna ureditev (npr. denarno nadomestilo med brezposelnostjo) Pa je vezana na pridobitno dejavnost. Izhajati moramo iz tega, da ne bo več mogoče popolnoma odstraniti brezposelnosti. ni." In še nekaj zelo moti Tino Rabi - birokracija. „Kdor v gospodarstvu hoče postati samostojen, mora sprva premagati nešteto birokratskih ovir, nato pa zaradi prevelike birokracije sploh ne more več podjetniško dihati. Na primer v gostinski obrti, kjer je izračunavanje plač in davkov postalo ena sama komplicirana znanost." In kako gleda na prihodnost koroških Slovencev? „Zelo optimistično, zlasti še, ko bo prišlo do integracije Slovenije v EU. Zelo pomembni za narodno skupnost so tudi dvo- in večjezični vrtci. To tako z narodnostnega kakor gospodarskega vidika." Znano je, da obstaja med EL in LIF partnerska pogodba. V primeru, da bi na deželnozbor-skih volitvah DEMOKRACIJA 99 dobila dva mandata, bi periodo delila Tina Rabi kot glavna kandidatka LIF in Andrej VVakounig kot glavni kandidat EL. Za Tino Rabi je to samoumeven izraz medsebojnega spoštovanja in sožitja. Sicer pa najraje odgovori na vprašanje, kakšen je njen odnos do slovenske narodne skupnosti, z osebnega vidika: „Ko me je pred tremi leti Hans Peter Ha-selsteiner povabil, da sodelujem pri LIF, je bilo moje prvo vprašanje, ali LIF ne nasprotuje koroškim Slovencem. Šele ko sem spoznala, da temu ni tako, sem privolila v sodelovanje." Prihodnjič Dl Michael Johann Družba mora zato ustvariti okvirne pogoje, ki vsakemu zagotovijo osnovne življenjske potrebščine. Naš model predvideva osnovni dohodek za vsakega, ki naj bi znašal okoli 8000,- šilingov. V primeru, da nekdo ima delo, se bi mu ta osnovni doho- Ko sem pred več leti zaprosila na bel-jaškem magistratu za službo, je bilo prvo vprašanje, katere barve je moja strankarska knjižica. Ker sem odgovorila, da nimam nobene, so me takoj uvrstili na konec seznama interesentov. TINA RABL dek od določene meje naprej vedno bolj nižal." Tina Rabi meni, da ta model prihaja v prid tudi ženskam, ki delajo v gospodinjstvu in skrbijo za vzgojo otrok ter starejše ljudi. Poleg tega jim omogoča večjo finančno neodvisnost. „Čeki, ki jih druge stranke obljubljajo za oskrbovanje otrok, naj bi, prvič, veljali samo šest let, drugič - za oskrbovanje starejših ljudi sploh niso predvide- Franc-Jožef Smrtnik, podžupan občine Železna Kapla, kandidira na listi DEMOKRACIJA 99 v volilnem okrožju II (Velikovec, VVolfs-berg, Šentvid ob Glini) Demokracija 99 ne bo podprla Haiderja Naš tednik: Če Vas kdo vpraša, zakaj naj bi volil DEMOKRACIJO 99, kaj mu odgovorite? Franc-Jožef Smrtnik: Da je to edina stranka, ki odločno nasprotuje velekanalizaciji in ki ima posluh za naše podeželje. Vladajoče stranke SPO; OVP in FPO so skupno sklenile velekanalizacijo, skupno so zanje v ospredju interesi velikih firm in pisarn za načrtovanje. Samo sedaj pred volitvami delajo tako, kakor da bi si bile neenotne. Poleg tega nimajo za južno Koroško nobenega zanimanja. Zato nastradajo tudi prebivalci doline Bele. Medtem ko so deželne oblasti investirale v tovarno Magdalen milijarde, za IPH v Žitari vasi niti 20 milijonov niso hotele spustiti. Podobno velja za obljube, ki jih je bivši deželni glavar Haider dal „re-brškim veteranom". Te bi morala deželna politika že zdavnaj izpolniti! Nekateri menijo, da gre pri deželnozborskih volitvah v prvi vrsti za to, ali lahko Ausser-vvinkler prepreči Haiderja kot deželnega glavarja. Merodajno ni vprašanje, kdo bo dobil na volitvah večino, temveč kako bodo poslanke in poslanci novega deželnega zbora glasovali o novem deželnem glavarju. DEMOKRACIJA 99 je jasno rekla, da pod nobenim pogojem ne bo glasovala za Haiderja. Toliko bolj upam, da bomo tudi prišli v deželni zbor. Kot kandidat DEMOKRACIJE 99 ste neposredno vključeni v volilni boj. Kakšno je vzdušje? Vzdušje se mi zdi zelo dobro. Preteklo soboto smo v Železni Kapli na trgu imeli predstavitev kandidatov DEMOKRACIJE 99. Obisk je bil zelo dober, ljudje pa so z našimi kandidati živahno diskutirali. Sprejeli so jih zelo pozitivno, ker so čutili, da se zavzemajo za malega človeka. Janko Kulmesch 4 Iz naših občin/Razno PISMO BRALCA Zvveisprachig Slowenisch, za wos, gschei-da Englisch, so hort man es immer vvieder, es leben eh nur zwei Millionen hinter der Grenze, vvegen denen soli es in Sudkarnten Kindergarten, Schulen usw. geben? Man vergiBt dabei allerdings bzw. es wird bewuBt verschvviegen, daB die slowenische Sprache der Schlussel zu den anderen slavvischen Sprachen ist. Wer Slowenisch beherrscht, lemt in kurzester Zeit vvegen der Sprachvervvandtschaft Kroa-tisch, Serbisch, Slovvakisch, Bulgarisch und Russisch, et-was langer dauert es bei Pol-nisch und Tschechisch. Ich habe einen anerkannten deut-schen Sprachforscher diesbe-zuglich befragt, der mir dies bestatigte. Die slavvischen Staaten vverden so nach und nach sicher der EU beitreten. Deshalb ist es vvichtig - um einen entsprechenden Vor-sprung zu haben, der sich po-sitiv auf die Karntner VVirt-schaft ausvvirken wird nicht nur mit Englisch, sondern auch mit Slovvenisch schon in den Kindergarten der Gebie-ten, wo Volksgruppenan-gehorige leben, zu beginnen. Ich mochte aus eigenem Erle-ben ein Beispiel aufzeigen: 1944, 1. Klasse Volksschule, ein russischer Gefangener auf unserem Hof, Stanislaus sein Name, lernte mich auf Russisch zahlen. Heute noch kan n ich dies bis 30. Gevvun-dert hat mich seinerzeit, heute nicht mehr, daB Altsoldaten aus dem gemischtsprachigen Gebiet sich lobend und dan-kend dafur auBerten, daB sie sich im Krieg in den slavvischen Staaten uberall ver-standigen konnten, dadurch Vorteile hatten und vielen dies d as Leben rettete.’ 1968, Ein-marsch in der Tschechoslo-wakei, sofort vvurden Prasenz-diener mit Slovvenischkennt-nissen zur besonderen Ver-wendung abkommandiert. Jedem geschichtsbevvuBten Karntner muB es ein Anliegen sein, daB die Sprache unse-rer „Ureinwohner" erhalten bleibt, denn ohne sie gabe es die Karntner Geschichte und Bevolkerung in dieser Form nicht, angefangen vom Fur-stenstein uber Karntnerlieder bis zur Gailtaler Tracht. GR Gašper Reinhold, Klagenfurt/Celovec SELE Se bo vprašanje kanalizacije rešilo v obliki zadrug? Sele so 29.12. 98 s soglasnim sklepom občinskega odbora kot zadnja koroška občina sklenile okvirni koncept v vprašanju čiščenja odplak. Petkova prireditev je bila prva širša informacijska prireditev, h kateri so bili vabljeni vsi občani. Minuli petek, 5. februarja je na prireditvi predaval znani štajerski strokovnjak dr. Hermann Dušek. Telovadnica ljudske šole je bila nabito polna. Poleg dr. Duška so spregovorili še Lydia Schirrmeister, VVolfgang VVoschank in mag. Leit-ner z vodnopravnega oddelka okrajnega glavarstva. Kljub večkratnim pozivom, da se naj informacijska prireditev skliče še pred sklepanjem o okvirnem konceptu, le-te s strani občine niso sklicali. Informacijska prireditev, ki je bila zadnji petek, je bila sklicana na zahtevo občanov (Burgerver-sammlung po Splošnem občinskem redu - AGO) - predlog je prinesel občinski odbornik EL Heri-bert Kulmesch. Po uvodnem pozdravu župana E. VVassnerja je o možnostih rešitve pri vprašanju odplak v zadrugah spregovoril VVolfgang VVoschank iz Liebenfel-sa. V zadružni obliki se po VVoschankovih besedah stroški za kanalizacijo lahko bistveno znižajo. Stroški se lahko znižajo na 1/5 načrtovanih stroškov javne kanalizacije. Na Štajerskem že obratujejo skupinske zadružne naprave, katerih letni stroški znašajo med 300 in 500.- ATS, investicijski stroški pa med 50.000 in 70.000,-ATS. Da se lahko ustanovi zadruga, so potrebni 4 posestniki. Pomembno je tudi, da občina, čeprav ima sklenjen okvirni načrt o odpla- Župan Engelbert Wassner (SP) se je javno izrekel za zadružne variante čiščenja odplak. kah (Abvvasserrahmenkonzept), lahko tudi v območju občinske kanalizacije odda zadrugam nalogo za odvoz odplak. Kakor se je izcimilo na petkovi diskusiji, je to ena izmed tistih variant, ki bi za Sele bile najbolj optimalne. Zanimiv je bil tudi poziv občinskega odbornika H. Kulmescha, da bi naj postali predsedniki možnih zadrug prav občinski odborniki. Dejstvo je, da so Sele razdeljene na razna področja, kjer bi zadružna rešitev bila optimalna, ravno v teh krajih pa živijo tudi nekateri občinski odborniki. Povsem zanimiva pa sta bila prispevka Lydije Schirrmeister in dr. Hermana Duška. Oba sta poudarila, da velekanal posebno za podeželske kraje ni rešitev. Na podeželju se morajo iskati cenejše variante, kot so to npr. decentralne Heribert Kulmesch (EL) - na njegovo pobudo je bila sklicana prva informacijska prireditev. rešitve, rešitve v okviru zadrug, skupinske naprave itd. Oba referenta sta poudarila, da se naj s strani odgovornih poiščejo najcenejše variante. Pri „velekanalu“ namreč grozi eksplozija stroškov, tako da m3 odplak stane lahko tudi do 65.- šilingov ali celo več. Oba referenta sta informirala tudi o možnosti § 12 a WRG 1997, po katerem je dopustna tudi možnost čiščenja odplak zunaj trenutnih tehničnih zahtev - posebno za selske kmete je ta rešitev zanimiva. Vsekakor bo diskusija o kanalizaciji v Selah ostala v naslednjih mesecih tja do julija aktualna. Občinski odbor si je do julija dal rok, da preveri najcenejše variante. Na petkovi prireditvi je bilo opazno, da se mora občane še bolj informirati. I. F Šolarji LŠ Sele-Kot na zimskem športnem tednu Šolarji ljudske šole Sele-Kot so se pred odhodom na zimski športni teden (od 25. do 29. januarja 1999) v Bad Kleinkirchhei-mu skupinsko slikali. LŠ Sele-Kot zimski športni teden organizira vsako drugo leto. Cilj tega tečaja je, da se otroci naučijo smučanja in plavanja. Akcijo finančno podpira tudi Posojilnica-Bank Borovlje - letos je šolarjem krila stroške za vlečnico. Šolarji in starši se po tej poti zahvaljujejo direktorju Po-sojilnice-Bank Borovlje Francu Kelihu. I 1-/^1/>/i 'mmlfc/ /c/huii V,§» ki pm e z uje! l)jc Bank, dh "rhin/lni f l So bili zelo hvaležni denarne podpore Posojilnice-Bank Borovlje -šolarji ljudske šole Sele-Kot. Kultura 5 l I l I l 3 1 Prešernov dan ob njegovi 150-letnici smrti Predsednik KKZ Janko Zerzer je bral iz spremne besede nove knjige o Prešernu. etošnji slovenski kulturni praznik je bil v zna-I—menju 150-letnice smrti Franceta Prešerna. Značilno pa je bilo na Koroškem, da so začeli Nemci preučevati slovenskega pesnika. Pretekli četrtek žal poznavalec Prešernove literature, prof. Klaus Detlef Olof, v Slomškovem domu zaradi bolezni ni mogel referirati. Zato pa smo izvedeli iz ust zgodovinarja univ. doc. dr. VVilhelma Bauma zanimivosti iz Prešernovega življenja iz drugega zornega kota. Orisal je natančno, razumljivo in čustveno zavzeto kulturno ozračje na Dunaju, v ■Ljubljani in v Celovcu sredi 19. stoletja. Razložil je razvoj slovenskega jezika v ilirski državi, prizadevanja za priznanje slovenstva Urbana Jarnika in Antona Martina Slomška na Koroškem, uveljavljanje slovenščine v literarnih krogih in mednarodno sodelovanje slavistov ob srečanjih na Koroškem. Prikazal je predvsem življenjsko pot pravnika in pesnika Prešerna, njegov neuspeh kot advokat, njegovo osamljenost in propad kljub mednarodnega priznanja prvih pesmi in njegov edinstveni značaj, ki ga je dokončno pokopal. Preteklo sredo je na slavnostni proslavi osrednjih kulturnih organizacij kratek literarni oris Prešerna dopolnil odličen nastop domačih glasbenih interpretov: A. Kernjaka (klavir), K. Filipiča (flavta) in J. Gregoriča (kitara). Ob sodelovanju Irca Co- lemana na violi so izvedli tehnično brezhibno kakovostni klasični program, ki ga je uživala množična publika v študiju ORF - centra v Celovcu. Žal se je letos vršil slovenski kulturni praznik v dveh dneh na dveh različnih krajih in z ločenimi prireditelji. Osrednji kulturni organizaciji in Društvo pisateljev na eni strani, koroški PEN-klub in Mohorjeva založba pa na drugi. Kaj bi dali, če bi se dalo oboje združiti! Alojz Angerer OB ROBU Zakaj? Zakaj osrednji kulturni organizaciji namesto obolelega slavista nista našli nobenega drugega govorca ali vsaj nadomestnega programa na osrednji kulturni prireditvi v Celovcu? Zakaj Društvo pisateljev ni moglo skrbeti za majhen prispevek o naj večje m slovenskem literatu Francetu Prešernu? Zakaj ni bilo mogoče združiti nastopa koroškega PEN-kluba in zavzetega zgodovinarja dr. W. Bauma z nastopom najboljših instrumentalistov na osrednji kulturni prireditvi? Zakaj na osrednji kulturni prireditvi ob nastopu naših najboljših glasbenikov ni bilo povezave? Je to bito manjkajoče priznanje domačim interpretom in zma-ličenje množične publike? Zakaj se ob slovenskem kulturnem prazniku že dolga leta trudi eno samo kulturno društvo, da bi približalo slovensko kulturo svojim članom, ko je narodna skupnost potrebna spodbudnih korakov v prid zavednosti in vedoželjnosti? A. A. Tudi Kapelčani slovesno proslavili „8. februar66 Slovenski kulturni praznik je vsako leto posvečen največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Prešernove pesmi so še dandanes zelo popularne, njegova Zdravljica pa je postala himna Slovenije. Letošnji koncert ob slovenskem kulturnem prazniku so glasbeno olepšali solisti Wang Ya-Huei, Uneg Florentina in Bojan Kuchar, na klavirju jih je pa spremljal mag. Andrej Feinig. Nastopila sta tudi MoPZ Valentin Polanšek pod vodstvom mag. Boža Hartmahna in MePZ Zarja pod vodstvom Gudrun Meringer-Thaler. Tudi letos je kapelški župnik Poldej Zunder z gledališko skupino SPD Zarja pripravil recital Prešernovih pesmi. Letošnji slavnostni govornik je bil doc. dr. Wil-helm Baum. V svojem govoru je skušal osvetliti čas, v katerem je živel in deloval France Prešeren. Posebno je osvetlil njegovo bivanje v Celovcu, kjer se je med drugim srečal z župnikom Urbanom Jarnikom in poznejšim škofom Antonom Martinom Slomškom. Prešeren je bil liberalen človek, katerega želja je bila povišati slovenski jezik na raven velikih evropskih literarnih jezikov. To mu je s svojimi deli brez dvoma uspelo. Pri svojem umetniškem delu mu je skozi vrsto let stal ob strani njegov prijatelj Matija Čop, ki je znal 13 jezikov. Tako kot pri večini slavnih mož France Prešeren v času, v katerem je živel, ni bil priznan. Zato tudi ne preseneča, da je bil depresiven in da ga je rad pil. Priznanje in svetovni sloves je Prešeren dobil šele po smrti. Ta sloves ima največji slovenski pesnik do danes, ko njemu v čast vsako leto Slovenci praznujemo 8. februar kot kulturni praznik. I. R. Slavnostni govornik W. Baum je Kapelča-nom osvetlil čas, v katerem je deloval pesnik France Prešeren. Dobrla vas: Literarni večer z domačimi umetniki ^^ruštvo slovenskih pisatel-ljev, publicistov in prevajal-cev v Avstriji praznuje letos ? srebrni jubilej. Pred 25. leti so j koroški besedni ustvarjalci ustanovili to društvo z namenom, da bi slovensko zapisana beseda na Koroškem prišla med ljudstvo. Zato društvo od vsega začetka - Prireja literarne večere po vaseh in društvih. 24. januarja so vabili na prvo tovrstno prireditev letos, v kulturni dom Slovenskega prosvetnega društva Srce v Dobrlo vas. Zanimanje za ..Literarni večer" je bilo nepričakovano veliko, verjetno zaradi poudarka na domače avtorje. Tako so Dobrolčani prisluhnili besedilom Janka Messnerja, Hermana Germa, Tončija Haderlapa in Anite Hudi, otroških pesnic Lenčke Kupper in Anke Jernej, ki se je na takem večeru prvič predstavila publiki, prav tako avtor otroških pravljic Niko Kupper. Nenazadnje pa sta očarala poslušalce Kati Marketz s šaljivimi zgodbami in domačin Joži Pasterk z avtobiografskim besedilom. Tako so obiskovalci literarnega večera spoznali pestrost koroškega besednega ustvarjanja, ki ga je z mojstrskimi zvoki kitare popestril Janez Gregorič. Domači avtorji so brati v Dobrli vasi-mdr. Joži Pasterk, Janko Messner in Herman Germ (z leve). 6 Rož - Podjuna - Žila V sredo, 10. februarja, je slavila 75-letnico življenja Marija Inzko iz Sveč. Slavljenki ob tem lepem živ- Obhaja Ijenjskem jubileju osebnijubi- srca _ čestita- barija rno in kličemo na Inzko mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje Slovensko prosvetno društvo Kočna in prijatelji. Rojstni dan je obhajal tudi kotmirški župnik Maks Mihor. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo hvaležni farani. Včeraj je obhajal rojstni dan Adolf Krivograd iz Šmihela, za kar mu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL. Prihodnjo nedeljo, 14. februarja, bo obhajal rojstni dan dr. Peter Ibounig, po domače Plumpf iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sosedje in dobri znanci. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Julki Kac iz Doba pri Pliberku, Mariji Štefan jz Pliberka, Mariji Vogel iz Štebna pri Globasnici, Gregorju Krištofu iz Dvora pri Šmihelu, Pepci Vavti iz Šmihela in Frančiški Bajec iz Podjune pri Globasnici. Vsi ostali člani Društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Selah sta obhajala rojstni Mici in Tomi Mak. Slavljencema iskreno čestitamo in želimo obilo veselja in sreče v družinskem krogu. Prav danes obhaja rojstni dan Jože Urank, po domače Kavh iz Encelne vasi pri Galiciji. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Pri cerkvenem zboru v Šmarjeti v Rožu sta minulo soboto obhajali god Dori Michor in Dori Ogris. Vse najboljše, predvsem trdnega zdravja s prošnjo, da bi naprej sodelovali in peli Bogu v čast, želijo člani ČESTITAMO cerkvenega zbora in vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 60-letnico življenja je_ slavil Hanzej Lutschounig z Žihpolj. Slavljencu od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta! Naslednje voščilo je namenjeno Marti Mak, ki slavi 50-let-nico življenja. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prihodnjo nedeljo bo obhajala rojstni dan Ingrid Zablatnik iz Bilnjovsa pri Bilčovsu. Podpredsednici deželne EL in občinski odbornici od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta SJK in EL. 80-letnico življenja je slavila Urši Dovjak iz Sel na Kotu. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. V nedeljo, 7. februarja, je praznoval 34. pomlad Zdravko Smrtnik iz Dvora pri Šmihelu. Zavzetemu pevcu in prizadevnemu lovcu od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. V Selah na Borovnici je pred nedavnim obhajala rojstni dan Meti Mak. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Minulo sredo, 10. februarja, je slavila 85-letnico življenja Terezija Herzele iz Podjerberka pri Škofičah. Slavljenki ob tej visoki obletnici življenja prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in tihe osebne sreče. 40. pomlad je slavila Marija (Draže, po domače Kvadnikova. Čestitamo in želimo vse najboljše! Pri Radarju v Kršni vasi sta v teh dneh praznovala osebna praznika Hanzej Setz in bivša gospodinja kmetije in mama Kati Marketz. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika Frančiški Bajec iz Podjune pri Globasnici in Margareti Hobel iz Spodnjih Vinar pri Šentprimožu. Vsi ostali člani Društva upokojencev slavljenkama iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minuli konec tedna sta v krogu najdražjih obhajala zlato poroko Gisela in Jure Haudej ČESTITKA TEDNA Osebni jubilej prve učiteljice na Slovenski gimnaziji Njen oče Franc Petek je bil zadnji . samostojni deželni poslanec koroških Slovencev. Sama je študirala prirodo-slovstvo in kemijo. Ko je dr. Joško Tischler ustanovil Slovensko gimnazijo in iskal učitelje, se je z veseljem in samoumevno pridružila pionirjem naše osrednje izobraževalne ustanove. Dijaki smo jo zelo spoštovali in se tudi danes hvaležno spominjamo njene učiteljiške ljubezni. Po upokojitvi živi v Velikovcu. Čeprav se ne pojavlja več v javnosti, še vedno rada sledi dogajanju v naši narodni skupnosti. Prof. Ančka Petek stavi 80-letnico življenja. Te dni je prof. Ančka Petek obhajala svoj 80. življenjski jubilej, za kar ji veljajo naše prisrčne čestitke. Želimo obilo zdravja ter osebnega zadovoljstva in ji kličemo: ad mul-tos annos! -Kuj- iz Prible vasi. Slavljencema ob tem visokem skupnem jubileju iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna skupna leta. Naslednje voščilo je namenjeno Dragi Partl z Mač pri Bistrici v Rožu, ki obhaja rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje SPD Kočna in prijatelji. 93-letnico življenja je v torek, 9. februarja, obhajala Neža Fračko, po domače Skrijarjeva mama iz Večne vasi pri Globasnici. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. V Zgornjih Vinarah pri Lazarju obhaja rojstni dan Andrej Pol-zer ml. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta SJK in EL. Prihodnji ponedeljek, 15. februarja, bo obhajala rojstni dan Jožefa Varch iz Zavoz pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. V Lovankah slavi 50-letnico življenja Marica Schippel. Slavljenki ob lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Slovenskem društvu upokojencev Šentjakob obhajajo osebni praznik Dori Samonig, Franci Rehsman in Franc VVrulich. Vsi ostali člani Društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Vidri vasi je praznoval rojstni dan Herbert Bojnik. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Pred nedavnim je na Suhi pri Šmihelu praznoval 40. življenjski jubilej Gustl Blažej, za kar mu iskreno čestitamo. Želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva. Danes obhaja rojstni dan Kristina Frank iz Celovca. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. 7 Rož - Podjuna - Žila Posojilnica-Bank Borovlje je podarila LŠ Radiše računalnik. Podpora šolam in društvom Posojilnica-Bank Borovlje poleg številnih športnih in kulturnih društev v boroveljski in celovški okolici podpira tudi izobraževalne ustanove, kot so to npr. ljudske šole. Med drugim podpira ljudske šole Borovlje, Sele, Sele-Kot, Radiše, Slovensko gimnazijo, Javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu in glavno šolo v Borovljah. Na koncu lanskega leta so podarili ljudski šoli Radiše računalnik, ki so se ga otroci in učitelji zelo razveselili. Na sliki vidimo šolarje in šolarke skupno z ravnateljico Povše in učiteljem Sigi-jem Kollerjem ter poslovodjo Posojilnice-Bank Borovlje Wer-nerjem Oražejem. Dobitniki nagrad teka na smučeh v Selah. Selani dobili društvenega prvaka Tek na smučeh. Nordijska sekcija DSG Sele je na odlično pripravljeni tekaški progi pri Krištanu na Borovnici izvedla 1. pokal Košute. Minulo nedeljo, 7. februarja 1999, je bilo društveno prvenstvo nordijske sekcije DSG Sele, katerega se je udeležilo lepo število prijateljev tekaškega športa. Društveno prvenstvo je bilo hkrati tudi 1. pokal Košute v teku na smučeh. Soprireditelj je bila Slovenska športna zveza (SŠZ). Tekmovanje je potekalo na izvrstno pripravljeni progi pri Krištanu v Selah na Borovnici v prostem slogu. Razveseljivo je bilo lepo število sodelujočih tekmovalk in tekmovalcev, ki niso prišli samo iz Sel, temveč tudi iz drugih krajev Koroške. Prav tako je nekaj tek- movalcev prišlo iz pobratene občine Škofja Loka. Društveni prvak je postal Egon VVassner, društvena prvakinja pa Zalka Zdouc. Najhitrejši dneva je bil Toni VVutte iz Šmarjete v Rožu. Pri razglasitvi nagrad se je vsem sodelujočim in pomočnikom iskreno zahvalil sekcijski vodja dr. Maks Zdouc. Za SŠZ je spregovoril blagajnik Mirko Draže. Po tekmi so že kovali načrti za naslednjo sezono. Rezultati: mini fantje: 1. Marko VVeiss, 2. Mitja Zdouc (DSG Sele): otroci I. dekleta 1. Nadja Kulmesch (DSG Sele); otroci I. fantje: 1. Michael Mak, 2. Janko Roblek; šolarke 1:1. Katja Svoljšak; šolarji I. fantje: 1. Martin Bern- lieger, 2. Luka VVeiss, 3. Bernhard Roblek, 4. Florian Olip; mladinci: 1. in društveni prvak Egon VVassner, 2. Flori Mak, 3. Gerald Bern-lieger, 4. Simon Olip; ženske: 1. in društvena prvakinja Zalka Zdouc, 2. Magdalena VVeiss, 3. Andrea Roblek; splošni razred: 1. Stefan Kreutz, 2. Heini Singer, 3. Phillip Tschertou; seniorji: 1. in najboljši dneva Toni VVutte, 2. Lojze Oblak, 3. Kristian. Lopinsky, 4. Niko Svoljšak, 5. Miroslav Lapanja, 6. Franz Hafner, 7. Peter Kalan, 8. Heribert Kulmesch, 9. Johann Pototschnig, 10. Hanzi Oraže. I. R. Ovsenik iz Slovenije ima kvalitetno znamko „Srce iz lesa“ Mizarstvo Ovsenik iz Kranja se že več ko 30 let ozira na dolgo vrsto zadovoljnih strank -tako doma kakor v inozemstvu. To zato, ker polaga važnost na zelo kvalitetno izdelavo, nizke cene in kratke dobavne roke. Poleg tega nudi izdelavo vseh lesnih proizvodov na osnovi individualnih načrtov. Vsi po meri narejeni izdelki iz masivnega lesa so razstavljeni v novo adaptiranih razstavnih prostorih. Paleta obsega med drugim vhodna in notranja vrata, balkonske ograje, postelje, nočne omarice, komode in otroške sobe. Veselimo se Vašega obiska in Vas prisrčno vabimo, da obiščete našo razstavno galerijo. Naša posebna ponudba: Sobna vrata iz smreke (brez okvira, masivna, surova) 1100,- šil. Vhodna vrata (masivna, surova) od 6000,- šil. naprej Ovsenik Mizarstvo 4000 Kranj, Jezerska cesta 108 c Tel. 00386/64/242481,00386/64/2421 10 Faks 00386/64/242094 OBIRSKO__________________ Športno-družabni popoldan na sankah Minulo nedeljo je Alpski klub „Obir“ priredil svojo 17. sankaško tekmo (na Malover-šnikovi cesti). Zbralo se je lepo število sankašev, mdr. tudi od Sankaškega društva Podljubelj iz Slovenije. Prav tako lepo je bilo število gledalcev ob progi. Za merjenje časa je bil bil odgovoren Mirko Hudi, za brezhiben potek v „kuhinji“ pa Karolina, Greti, Martina, Kerstin in Diana. Športno se je najbolje odrezal Mihi Sa-dolšek iz Lobnika, ki je progo znal najhitreje „presankati“. V ostalih skupinah pa so zopet ..dominirali" Bistričnikovi -družina Smrtnik. Rezultati: dekleta: 1. Dana Smrtnik, 2, Maja Smrtnik, 3. Kerstin Paulitsch; šolarji: 1. Matija Smrtnik, 2. Stefan Mi-klau, 3. Jan Piskernik; mladinci: 1. Toni Smrtnik, 2. Flori Miklau, 3. Damijan Sadovnik; ženske: 1. Marica Smrtnik, 2. Majda Ahačič, 3. Irena Ahačič; moški -splošna skup.: 1. Mihi Sadolšek, 2. Andreas Urbančič, 3. VValter Zura; moški - starejši: 1. Volti Smrtnik, 2. Albert Rozman, 3. Slavko Blajner; dvojice: 1. Mihi Sadolše/Dana Smrtnik, 2. Harald Sadovnik/Knez, 3. Andreas Urbančič/Miha Schmčlzer. Pust - info CELOVEC_______________ Vestnik ima glavnega urednika Kakor je znano, je Zveza slovenskih organizacij pred nekaj meseci razpisala za svoje glasilo Slovenski vestnik mesto glavnega urednika/ glavne urednice. Zanimanje za to nalogo je bilo izredno. Med drugimi so se za mesto glavnega urednika potegovali nekdanja urednika NAŠEGA TEDNIKA Florijan Sablat-schan in dr. Borut Sommer-egger ter dolgoletni urednik Mohorjeve Pratike Dl Franc Kattnig. Toliko presenetljivej-ša pa je bila odločitev izdajatelja, s katero niti najbolj obveščeni novinarski krogi niso računali: novi glavni urednik Slovenskega vestnika je postal Flanzi Artač. Šef izdajatelja dr. Marjan Sturm nam je zaupal, kaj je govorilo v prid Artača. V svoji prošnji je namreč poudaril, da rad piše. ZAMENJAVA SLUŽBE Malči zapustila pisarno Grilc Odkar je dolgoletna tajnica odvetniške pisarne Grilc & Partner Amalija Valeško shujšala tako, da je postala zgled za vse koroške lepotice, je nanjo postalo pozorno tudi vodstvo zdravilišča v Železni Kapli. Sklenilo je, da razširi zdravilišče na Beauty farm „AMALIE", Malčijo pa so nastavili kot direktorico. Iskreno čestitamo in obilo uspeha na novi poklicni poti! Amalija Valeško postala zgled vsem koroškim lepoticam. 2 Ž P z _ ____■ Novinarska konferenca direktorja Korena je bila deležna velike pozornosti domačih in tujih medijev. Bo Koren postal novi direktor ZVEZE BANK? Sodelavci zadružne centrale so zelo vznemirjeni. Direktor Nabernik resno razmišlja, ali naj bi šel v eksil. Že dalj časa krožijo govorice, da se direktor Mohorjeve družbe dr. Anton Koren, ki je hkrati podpredsednik ZVEZE BANK, noče več zadovoljiti z drugorazredno vlogo v vodstvu slovenske zadružne centrale. K temu naj bi ga še bolj spodbudilo dejstvo, da je moral prodati Modestov dom. Dobro obveščeni krogi trdijo, da je dr. Koren s prodajo Modesto-vega doma prišel ob svoje živ- ljenjsko delo in da zato išče nove izzive. Ker govorice niso hotele utihniti, je dr. Koren sklenil, da skliče novinarsko konferenco. Ob navzočnosti številnih zastopnikov domačih in tujih medijev je odločno zanikal, da hoče postati prvi mož ZVEZE BANK. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM pa je poudaril, da ga je še posebej razburil bivši predsednik obratnega sveta ZVEZE BANK Janko Oitzl. Ta namreč domneva, da je ozadje Korenovih ambicij združitev ZVEZE BANK z Mohorjevo družbo. Direktor Koren: „Take trditve so naravnost nesramne. Mohorjeva je vedno bila in bo vedno ostala ustanova, ki se čuti zavezana visokim krščanskim idealom in ne svetu pohujšljive-ga denarja." Le kaj je državnega poslanca Karla Smolleja v pogovoru z državno sekretarko za Slovence v zamejstvu Mihaelo Logar tako utrudilo? Je mar resigniral zaradi politike uradne Slovenije glede koroških Slovencev? Jeraj šef Urada za razmnoževanje Slovencev? V Sloveniji že nekaj časa teče razprava, kako ustaviti nazadovanje slovenskega naraščaja. Odkar pa se je na tržišču pojavila viagra, gleda slovenska vlada z večjim optimizmom v prihodnost. Ustanovila je poseben Urad za razmnoževanje Slovencev, poleg tega pa je tudi že začela z reklamno akcijo za čudodelno tableto (slika). Rešeno naj bi tudi že bilo vprašanje, kdo bo vodja urada. Vlada hoče s to nalogo_ poveriti generalnega konzula Jožeta Jeraja. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je slovenski generalni konzul v Celovcu dejal, da ga je odločitev vlade „zelo počastila, vendar bi me še bolj veselilo, če bi me dr. Zerzer predlagal za naslednjo Tischlerjevo nagrado". Moja nova vesela pesem: Žena mi je ušla, posodo pomivam doma... Zdaj pa mota Herminator in Terminator, ko sta duabva hudičevo konkulenco. Pozdravlja Vas Ferator (za tiste ki ne znajo fe^angleško: Feretar)!^ z Boš videl, x Marjan, da bom še prišla v deželni < zbor! a Vprašanje je le, ali bom tedaj še živ. Potrtost funkcionarjev ob sklepu o združitvi osrednjih organizacij. Predsedniki osrednjih organizacij Nanti Olip (NSKS), Marjan Sturm (ZSO), Janko Zerzer (KKZ) in Avgust Brumnik (SPZ) ter ravnatelj Dušnopastirskega urada Jože Marketz so postali žrtev nočne ugrabitve. Zahteve ugrabiteljev: denar ali funkcionarsko življenje! Baza V oblasti bazičnih ugrabiteljev: (z leve) Nanti Olip, dr. Jože Marketz in dr. Marjan Sturm Kmečki borec Hubert Dumpelnik iz Štebna v Podjuni. ugrabila centralo Čez noč so najvišji predstavniki slovenskih central izginili s površja, nihče ni vedel, kam so se potuhnili. Zadeva se je razčistila, ko je uredništvo NAŠEGA TEDNIKA po pošti prejelo sliko (glej zgoraj) z naslednjim besedilom: „Ker so v celovških centralah pri določitvi proračuna za leto 1999 tako nesramno prezrli bazo, nismo več videli drugega izhoda kakor ugrabitev. V primeru, da državna sekretarka Mihaela Logar ne bo pripravljena plačati odkupnine, bodo drago plačali s svojim funkcionarskim življenjem. O višini odkupnine se hočemo dogovoriti na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani. V imenu slovenske baze: mag. Štefan Kramer in Ivan Lukan.11 11 Objave in oglas Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence Prof. - Janežič-Platz 1 - 9020 Celovec OBJAVA 1. Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 8. 2. 1999, in traja do petka, 26. 2. 1998. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 12. in od 13. do 16. ure, ob petkih od 7.30 do 13. ure. 2. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 7. 7. 1999. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. 5. Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 1999/2000 uvesti t.i. Kugyjev razred s štirimi jeziki. 6. Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič Platz 1,9020 Celovec/Klagenfurt dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Stanovanje v Celovcu na prodaj 108 m2 z balkonom Telefon: 0463/57409 (v večernih urah) Strokovna kmetijska gospodinjska šola v Šentpetru pri Velikovcu za dekleta v 9. letu obveznega šolanja OBJAVA • Pogoji: dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. stopnje ni zaključila, je možen sprejemni izpit. • Namen Šole: poglabljanje dosedanje izobrazbe in posredovanje znanja v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva. • Prijave možne vsak čas pri vodstvu šole. • Podrobnejše informacije: 9010 veiikovec/včikermarkt Klosterstr. 2 Tel.: 04232/3896 Prijava na DVOJEZIČNO ZVEZNO TRGOVSKO AKADEMIJO 9020 Celovec, Trg prof. Janežiča 1 Večkratna kvalifikacija na osnovi večkratne izobrazbe! □ Zaključek in poklicne možnosti Zrelostni in diplomski izpit Pravica do študija na univerzah Poleg odlične poklicne izobrazbe ima absolvent/absolventka možnost študija na vsaki univerzi. Upravičenost za neposredno izvajanje kvalificiranih poklicev Trgovec na drobno, na debelo, trgovec v industriji, v upravi, zaposlitev v zavarovalništvu, v bankah, na kreditnem sektorju, v turizmu, prometu, javni upravi itd. Obrtne upravičenosti Možnost ustanovitve lastnega podjetja, npr. trgovski zastopnik, samostojni trgovec itd. □ Kako potekata prijava in sprejem na Dvojezično trgovsko akademijo? Uspešen zaključek 8. šolske stopnje. V nekaterih slučajih je potreben sprejemni izpit. Brez sprejemnega izpita: 1. Učenec/učenka gimnazije 2. Učenec/učenka politehnične šole 3. Učenec/učenka glavne šole 1. zmogljivostna skupina glavne šole; 2. zmogljivostna skupina (prav dobro do dobro) glavne šole; 3. zmogljivostna skupina (povoljno do zadostno) Oddaja prijavnic do konca februarja 1999; v izjemnih primerih je kasnejša Prijava še mogoča. Prijavnice so na razpolago v tajništvu Dvojezične trgovske akademije na zgornjem naslovu. Za nadaljnje informacije pokličite telefonsko številko: 0463/382400, faks 0463/382400-33 Višja šola za gospodarske poklice Zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu OBJAVA Višja šola □ Obširna splošna informacija v dveh jezikih □ Prehrana in gospodarstvo □ Tuji jeziki in turizem □ Prezentacija in komunikacije Kvalifikacija: v Evropski uniji priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških akademijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi. Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom. Enoletna gospodinjska šola □ Atraktivna alternativa za 9. šolsko leto □ Splošna izobrazba v dveh jezikih □ Kuhanje in gospodarstvo □ Kreativnost in design Kvalifikacija: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava za nadaljnjo izobrazbo. Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Informacije in prijave: Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter 25 A - 9184 Šentjakob v Rožu Tel. 04253/27 50 Faks: 04352/ 27 50 15 T A T E D E N PETEK, 12. februarja 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 13. februarja 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 14. februarja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. 6.20 Duhovna misel (žpk. M. Jernej). 18.00 -18.30 Dogodki in odmevi PONED., 15. februarja 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 16. februarja 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 17. februarja O R F 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica: Predstavitev zgoščenke SPD Brnca. 21.04 Večerna (Primorski obzornik) ČETRTEK, 18. februarja 18.10 - 19.00 Rož-Podjuna - Žila B>£\G03 NEDELJA, 14. februarja '99,13.30 PONEDELJEK, 15. februarja 1999 ORF 2, ob 2.45____________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Kadar pomaga le še smeh... Zapletov v vsakdanjem življenju slovenske narodne skupnosti na Koroškem je toliko, da se morajo tudi odgovorni politiki zateči vedno znova k zdravilom iz ljudske lekarne. V oddaji „Dober dan, Koroška" nudimo prav tem domačim zdravnikom mnogo možnosti, da dokažejo svojo iznajdljivost. In verjemite: ni ga na svetu - vsaj na južnem Koroškem ne - problema, ki ga proizvodi domačih zeliščarjev ne bi znali rešiti. In ni je politične bolezni, proti kateri pustne žavbe ne bi pomagale. Skratka: v desetih letih se je tudi v oddaji „Dober dan, Koroška" nakopičilo toliko ljudske modrosti, da je iz nje mogoče sestaviti najpametnejšo oddajo koroških Slovencev. Kar poglejte, če bi še delno dvomili! Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. RADIO/TV, PRIREDITVE — Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in LV 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Poročila slovenskega oddelka BBC V januarju in v februarju: Vsak torek, četrtek, petek: 10.10 Blazno resno o seksu (ponovitev ob 19.20) RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, . 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99 Od ponedeljka do oetka: 10.00 Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska 13.00 Gosti v studiu (torek & sreda); četrtek: Radio aktiv (Burgerlnnenradio) 18.00 Magacini Alpe-Jadran (ponedeljek) Šport (torek) CD tedna (sreda) Kultura (četrtek) Po Koroškem (petek) 19.00 Otroški kotiček 20.00 Glasba: Jazz (ponede- ljek) Ruff Radio (sreda) Musič for the masses (četrtek), Soundcheck (petek), Sunday loops (nedelja) Sobota: 10.00 Ponovitev magacinov, 12.12 Welt im Dorf (OIE), 13.00 CD tedna (ponovitev), 19.00 Ponovitev oddaje z gosti Nedelja: 11.00 Literarna kavarna, 12.10 Ponovitev magacinov, 19.00 Ponovitev oddaje z gosti RADIO rc KORO: Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje Novo: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 16.00 V taberni 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih Novo: od 14. 00 do 15.30 domača glasba Za jtrk s profiom: v nedeljah od 8.00 do 10.00 (ponovitev v sredo od 14. uri) Petek, 12. februarja VOGRČE Pustna prireditev Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Ponovitev bo v soboto, 13. februarja ob 20. uri. Vabi: KKD Vogrče ŠENTJAKOB Informacijski večer o seminarju: „Fitt und schlank, statt dick und krank" Čas: ob 19. uri Kraj: v Regionalnem centru Vabijo: Regionalni center Sobota, 13. februarja LEDINCE Pustovanje za otroke in odrasle Čas: ob 16. uri Kraj: pri Borovcu / Hotel Mittagskogel Nastopa: Otroška skupina „JEPCA“ Na najboljše šeme čakajo nagrade! Vabi: Slovensko prosvetno društvo Jepa Baško jezero OBIRSKO Pustni ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Vabi: SPD Valentin Po-lanšek PLIBERK Komedija: „Pleskarji nimajo spominov" (Dario Fo) Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana Igra: gledališka skupina KPD Planina iz Sel Režija: Franci Končan Nedelja, 14. februarja ŽELEZNA KAPLA Pustna prireditev ,,Fašingssicung“ Čas: ob 14. in 18. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Zarja ŠENTJAKOB Pustovanje upokojencev Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu« BOROVLJE Parodija: Doktor Faust Čas: ob 16. in 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Nastopa: igralska skupina SPD Borovlje Zadnja predstava! Vabi: SPD Borovlje SELE Pustna prireditev Čas: ob 15. uri ponovitev komedije ..Pleskarji nimajo spominov", ob 17.30 nadaljevanje pustnega programa - poročila slovenskega oddelka iz Celovca, - venček ..Argentina 98", poročila radia Agora, - „Herzblatt“, - skeč, - žrebanje nagrad Kraj: v farnem domu Za ples igra: One man band „Mc Danny“ Vabi: Katoliško prosvetno društvo ..Planina" RADIŠE Otroški pustni ples Čas: ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše ŠMIHEL Pustovanje za otroke Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel Poned. 15. februarja ŠENTJANŽ Pustna seja Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: Vaška skupnost Šentjanž v Rožu Torek, 16. februarja SELE-BOROVNICA Pustna veselica Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Igra: Trio Pavlič „Maske“ bodo nagrajene Sreda 17. februarja CELOVEC Predavanje: „EU-programi in pospeševanje gospodarstva na južnem Koroškem" Čas: ob 10. uri Kraj: v veliki sejni sobi Zveze-Bank (Paulitschgas-se 5-7) Spregovorili bodo: državni sekretar dr. VVittmann, poslovodja Avstrijske konference za prostorsko urejanje Dl Schicker in svetovalka programov EU dr. Bayer Vabita: SGZ in Zveza-Bank Četrtek, 18. februarja RADIŠE Literarni večer z Jankom Messnerjem Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ŠENTJANŽ Prezentacija: „Webside in Internet" za slovenska društva Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SPZ ŠENTJAKOB Dia-meditacija ..Čudežni kristali - božje stopinje v malem" Čas: ob 19.30 Kraj: v kapeli župnišča Vodi: župnik Jurij Buch Koledar plesov Sobota, 13. februarja GLOBASNICA Ples SAK: „Viva Paradies" Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Igra: ansambel „The Slenders" Program: Marion Revue -„Viva Paradies" (Transvestie-Show) Vabi: SAK - center naraščaja PRIREDITVE, OGLASI Naša društva v internetu Glavna šola Pliberk: http: // www. netway. at/hsbleiburg Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volks-gruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/slovene/v olksgruppenreport.html Občina Suha in okolje - KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/stefan.logar/ Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co.at Založba VVieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.at/zb Slovenska športna zveza: http://members.magnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@ma-gnet.at Oktet Suha. Otroški zbor Živ-Žav. Enotna lista Suha. VOX http://www.members. magnet.at/d.katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/- keutschach/zvezda-hodiše/sprach- kurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at Katoliški dom prosvete v Tinjah: http: // www. sodalitas. at (Tinje) Stičišče avstralskih Slovencev http: // www.glasslovenije.com. au ŠENTJANŽ Redni občni zbor Slovenskega planinskega društva z dia-predavanjem: Himalaja Predava: Lajko Milisavljevič Čas: ob 19. uri Kraj: v k & k centru Vabi: Slovensko planinsko društvo Po občnem zboru odprtje fo-torazstave ..Planine v sliki" in razdelitev nagrad ŠENTJANŽ Igra: ..Samomorilec" Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Gostuje: SPD Dobrač Vabi: k & k center PLIBERK Koncert ob 32. srečanju pevskih zborov „0d Pliberka do Traberka" Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Pliberku Prireditelj: SPD ..Edinost" ŠENTJAKOB Kuharski tečaj „Ribe in morski sadeži" Čas: od 18.30 do 22.00 Kraj: na Višji šoli,za gospodarske poklice v Šentpetru Ph Šentjakobu Vodi: Natascha Partl Prijave: do 19. februarja (04253/360) straja vas Interni nastop oddelka Glasbene šole Čas: ob 17. uri Kraj: v ljudski šoli Sobota, 27. februarja ŠKOCIJAN Koncert - mladi glasovi Čas: ob 19. uri (po maši) Kraj: v dvorani pod cerkvijo Nastopajo: otroški zbor, pevska skupina NOMOS, graški študentje/študentke, Smihelski kvintet, Vogrški puabi Vabi: Kulturno društvo Ško-cijan ŠENTJANŽ Spreminjanje (nastop plesne skupine iz Škofič) Čas: ob 19. uri Kraj: k & k center Vabi: k & k center Nedelja, 28. februarja CELOVEC Koroška poje Čas: ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe I. del: 100-letnica rojstva Pavleta Kernjaka in 100-let-nica rojstva Matije Tomca; nastopajo: MePZ Danica, MePZ Podjuna, MoPZ Jepa Baško jezero, MePZ iz Štandreža pri Gorici II. del: Krstna izvedba psalmske kantate „Žena -mati" (A. Rebula/J. Ropitz); sodelujejo: MePZ J. P. Gallus, MePZ PD Sele, Kvartet trobil Slovenskih filharmonikov iz Ljubljane, Koroški instrumentalisti; solista: Bruno Petrischek- bariton, Bernarda Fink-lnzko - mezzosopran Vabi: Krščanska kulturna zveza Kmečka izobraževalna skupnost vabi Sobota. 20. februarja 1999 Praktični tečaj obrezovanja sadnih dreves Čas: od 9. do 16. ure Kje: Podjerberk (St. Kathrein), Škofiče na kmetiji Marije Happe, pd. Cudnig, St. Kathrein 17 Predavatelj: Hans Innerhofer (strokovnjak za sadjarstvo) Prispevek: 180-Torek. 23. februarja 1999 Ekskurzija „Drautaler Bauernholz" in kmečka klavnica Amlach Na ekskurziji si bomo ogledali: - izsekavanje lesa s Harvesterjem - rezalni stroj pri delu - predelavo okroglic v klopi, mize, stojala itd. - kmečke klavnice v Amlachu - prodajo in trženje govejega mesa Odhod: Železna Kapla (Zadruga) ob 6.30, Borovlje (Posojilnica-Bank) ob 7.15, Šentjakob v Rožu (Zadruga) ob 7.45 Prijave do petka, 19. 2. 99 na KIS (tel.: 0 46 3 / 54 8 64) Prispevek: 250 - na osebo Petek. 26. februarja 1999 Ekskurzija VVieselburger Direktvermark-termesse Ekskurzija vsebuje ogled sejma in možnosti pogovora s strokovnjaki Odhod: Šentjakob (Zadruga) ob 6. uri), Borovlje (Po-sojilnica-Bank) ob 6.30, Velikovec (pred delovnim uradom) ob 7.30 Prijave do ponedeljka, 22. 2. 99 na KIS (tel.: 0463/54864) ‘H8 04239/26 42 v sredo, 17. februarja, ob 17. 15 Angleščina za začetnike II Voditeljica: mag. Andrea Mayer -VVohlfahrt v četrtek, 18. februaja, ob 9. uri Dopoldansko izobraževanje: Seksualna vzgoja pri otrocih Predavateljica: Francka Kropiunik od petka, 19. februarja, od 17. ure, do nedelje, 21. februarja, do 13. ure Dnevi počitka, iskanja, molitve in meditacije: Iskanja samega sebe žpk. Jurij Buch, Lidija Kap-Bošič in mag. prof. Stefan Kramer v petek, 19. februarja, ob 19. uri Predavanje: Bog v indijski-aziatskih verah Predavatelj: p. dr. Iwan Sokolows- ky_________________________________ v soboto, 20. februarja, ob 19. uri Predavanje: Bog v indijskih mo-noteističnih verah Predavatelj: p. dr. Iwan Sokolo-wsky v soboto, 20. februarja, od 9. do 17. ure Dan čebelark in čebelarjev - Predavanja, pogovori, praktični nasveti, vprašanja Predavatelji: Janez Brvar, Pavel Zdešar in ravn. Mirko Srienc v soboto, 20. februarja, od 9. do 16. ure Seminar: Naravna kozmetika Voditeljica: Christiane Leutscha-cher v nedeljo, 21. februarja, ob 19. uri Predavanje: „Katere vrednote štejejo na pragu 3. tisočletja" Predavateljica: prof. dr. H. Barbara Gerl-Falkowitz v poned. 22. februarja, ob 15. uri „Bog - oče ali mati?" Predavateljica: prof. dr. H. Barbara Gerl-Falkowitz od ponedeljka, 22. februarja, od 18. ure do četrtka, 22. februarja, do 13. ure Dnevi vaje za Marijino legijo: „Božjo voljo iskati - spoznati -vzljubiti" Voditelj: žpk. dr. Andrej Priš NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Ce-iovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega Prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zla- HMIm I I I M IH sti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroški deželni vladi in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10. Oktober-StraBe 25/IV. Tel. 0463/51 25 28* 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraI3e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 14 Šport NOGOMET SAK U12 in U16 na pripravah v Medulinu V sredo sta se ekipi naraščaja SAK centra Pliberk (U 16 in U 12) vrnili s priprav iz Medulina, kamor se bo od 3. do 7. marca napotila tudi članska ekipa SAK. Proti dvema zelo močnima moštvoma je U 16 odigrala tudi dve pripravljalni tekmi in -čeprav podlegla - zapustila zelo močan vtis. SAK U 16 - BNZ Admira VVacker 1:5 (Malej), SAKU 16-IstraPula U181:3(Galo) SMUČANJE Tekmovanja za Božanski pokal Tradicionalno prirejajo ro-žanska športna društva ti. Božanski pokal. Skupno pokal vsebuje 5 tekem - 3. veleslalome in 2 slaloma. Minuli dve tekmi sta bili v soboto, 23. 1., in v nedeljo, 31.1., jutri pa je v Podnu na sporedu naslednja tekma in sicer slalom, ki ga organizira SK Borovlje. Rezultati tekme na Baumgartner Hohe (23.1. 1999): otroci I dekleta: 1 Eva Lutz (SK Borovlje), 2. Kristina Kathol nig (SV Baško jezero); otroci I fantje: 1 Michael Schaunig (SV Baško jezero), 2 Phillip Bergmann (SK Borovlje), 3. Alexan der Krainer (SK Borovlje), 6. Manuel Mai erhofer (ŠD Šentjanž); otroci II dekleta: 1. Stefanie Woll, 2. Melanie Wolf, 3. Romana Holler (vse SV Baško jezero), 5. Vanessa Gasser (ŠD Šentjanž); otroci II fantje: 1. Marcel Ouantschnig, 2. Patrick Ouantsch-nig (oba ŠD Šentjanž), 3. Christoph Schaunig (SV Baško jezero), 8. Matej Čer-tov (DSG Sele); šolarji I dekleta: 1. Karin Hauer (SK Borovlje), 2. Manuela Scharna-gl (SC Rož), 3. Janine Hafner (SV Baško jezero), 4. Nadja Kuess (ŠD Šentjanž); šolarji I fantje: 1. Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž), 2. Armin Michenthaler (SK Borovlje), 3. Markuš Steiner (SK Borovlje), 8. Bernhard Roblek (DSG Sele/ Zeli); šolarji II dekleta: 1. Patricia Koffu (SV Baško jezero), 2. Stefanie Fritz (SK Borovlje), 3. Christina Scheriau (SK Borovlje); šolarji II fantje: 1. Patrick VVohlfahrt (SV Baško jezero), 2. Norbert Juch (SK Borovlje), 3. Jo-sef Durnik (SC Rož). Rezultati tekme v Rožeku (31.1. 1999): otroci I dekleta: 1. Eva Lutz (SK Borovlje), 2. Desiree Žnidar (ŠD Šentjanž); otroci I fantje: 1. Fillip Bergmann (SK Borovlje), 2. Michael Schaunig (SV Baško jezero), 3. Alexander Krainer (SK Borovlje), 8. Manuel Maierhofer (ŠD Šentjanž); otroci II dekleta: 1. Romana Holler (S SV Baško jezero), 2. Stefanie Wolf (SV Baško jezero ), 3. Vanessa Gasser (ŠD Šentjanž); otroci II fantje: 1. Marcel Ouantschnig, 2. Patrick Ouantschnig (oba ŠD Šentjanž), 3. Christoph Schaunig (SV Baško jezero), 7. Christian Ogris (DSG Sele); šolarji I dekleta: 1. Karin Hauer (SK Borovlje), 2. Manuela Scharnagl (SC Rož), 3. Nadja Kuess, 4. Christiane Schaunig (obe ŠD Šentjanž); šolarji I fantje: 1. Markuš Steiner, 2. Armin Michenthaler (oba SK Borovlje), 3. Thomas Janežič (SV Baško jezero), 8. Bernhard Roblek (DSG Sele); šolarji II dekleta: 1. Christina Scheriau, 2. Stefanie Fritz (obe SK Borovlje); šolarji II. fantje: 1. Norbert Juch (SK Borovlje), 2. Raphael Graber (SV Baško jezero), 3. Marc Pucher (SK Borovlje). SVETOVNO PRVENSTVO JUNIORJEV V SMUČARSKIH SKOKIH S. Kaiser osvojil zlato in bron Izreden uspeh mladega Zahomčana Štefana Kaiserja, saj je na svetovnem prvenstvu juniorjev v Saalfeldnu proti pričakovanju osvojil kar dve kolajni. Po 21 letih ima Športno društvo Zahomec (član Slovenske športne zveze) v svojih vrstah zopet svetovnega prvaka juniorjev v smučarskih skokih. Kar je Franciju VViegeleju leta 1978 uspelo pri posameznikih, je tokrat v Saalfeldnu uspelo komaj 16-letnemu Štefanu Kaiserju v ekipni konkurenci: skupaj z Beljačanom Martinom Kochom, Tirolcem Florianom Lieglom in Štajercem Thomasom Hčrlom je osvojil zlato. Dan kasneje je mladi Zahomčan, ki je letos mdr. dobil tudi VViegelejev pokal, v konkurenci posameznikov zlati kolajni dodal še bronasto. V moštveni konkurenci je avstrijska četverica (962,0) zmagala pred Finsko (952,5) in Zvezno republiko Nemčijo (937,5), pri posameznikih pa sta Kaiserja, ki je osvojil 219,5 točk, premagala samo Japonec Nishishita (239,0) in Slovak Psenko (229,0). Bron si je Kaiser delil s Fincem Lindstro-mom. Po prvem skoku je vodil celo Beljačan Koch, ki mu je pa drugi skok popolnoma spodletel, tako da je postal šele šesti. Odličen nastop oz. izreden uspeh Štefana Kaiserja je vsekakor tudi potrdilo in dokaz vzornega temeljnega dela z mladino, ki jo iz leta v leto opravljajo odgovorni v Zahomcu - predvsem nemudni trener in oče za-homških „orlov“ Franc VViegele st. Ta se konec minulega tedna ni le veselil izrednega uspeha Štefana Kaiserja, temveč tudi njegovih neposrednih varovancev, ki so zabeležili nekaj odličnih rezultatov na tekmovanju za koroški industrijski pokal v beljaški skakalni areni. Tako so v svojih starostnih skupinah zabeležili J. mesto kar trije predstavniki ŠD Zahomec: Tanja Drage (šolarke I), Siegfried Mortl (otroci I) in Martin Kuglitsch (šolarji I). Odličen je bil tudi na-| stop Fabiana Zavodnika, ki je v 3 skupini šolarjev I zabeležil 2. me-o sto - prav tako Doris Jarnig (otro-£ ci II) in Petra Mortl (šolarke I). Dobitnik zlate in bronaste kolaj- Martin Kuglitsch (mladinci I), Tone svetovnega prvenstva junior- maž Druml (otroci II) in Karin Ste- jev - Zahomčan Štefan Kaiser (je faner (šolarke I) pa so s tretjim bit tudi letošnji zmagovalec Wie- mestom zaokrožili uspešen konec geiejevega pokala - stika). tedna zahomških „orlov“. F. S. Sentjanžan Daniel Užnik hiter tudi na položni progi S 4. mestom na zelo položni progi v Hochfichtnu je Užnik potrdil, da zna biti hiter tudi na položni progi. Znano je, da se je perspektivni smučar Daniel Užnik v preteklosti vedno bolje znašel na strmih progah, medtem ko je položne proge deloma sovražil. Minulo nedeljo pa je bil sam presenečen, kako hiter zna biti tudi na manj strmi progi. Na veleslalomu za evropski pokal v Hochfichtnu, torej na zelo položni progi, je namreč zabeležil odlično 4. mesto, čeprav so bile na štartu vse smučarske zvezde - razen tistih, ki so na svetovnem prvenstvu. Po prvem teku je bil celo na drugem mestu, v drugem teku pa so le nekatere male napake preprečile mesto na stopničkah. Kljub temu je bil zelo zadovoljen, nenazadnje že zaradi tega, ker je bilo zopet opaziti, da nove - čeprav dve leti stare -smučke odlično drsijo. Daniel Užnik ŠAH_____________________ D. Lukan naslov mojstrske kandidatinje Avstrijska šahovska zveza (OSB) je pravkar objavila novo Elo-listo za vse šahiste/ke v Avstriji, veljavno za prvo polletje 1999. Najvišji rating v ekipi Slovenske športne zveze (SŠZ) imajo igralci iz Slovenije, najboljši domačin pa je Arnold Hattenberger pred mag. Gorazdom Živko-vičem. Izredno močno napredovala je Dunja Lukan, ki ni le povišala svoj rating za kar 81 točk na 1867 Elo, temveč je s tretjim mestom na državnem ženskem prvenstvu avgusta 1998 v Tennecku na Salzburškem osvojila tudi naslov avstrijske mojstrske prvakinje. Pri drugem slovenskem šahovskem društvu, SŠK Obir iz Železne Kaple, je Škofjeločan Dušan Jokovič samo še štiri točke oddaljen od magičneih 2220 Elo-točk. 15 Šport ""mn, T°>fpo Le redko je Dobljanom ob prvem nastopu v novi dvorani uspe/o prebiti blok gostov z Dunaja. Slike: NT/Fera ODBOJKA/ZVEZNA LIGA Blesteli so nova dvorana in gostje, ne pa Dobljani Prvi nastop Dobljanov v izredno lepi novi športni dvorani Kulturnega doma Pliberk je spodletel, saj so jasno podlegli z 0:3. Nova domovina odbojkarjev Doba - športna dvorana Kulturnega doma Pliberk - se je ob premieri predstavila kot pravi biser za odbojko. Jasno, da je z vseh straneh bilo slišati le pohvalnih besed, žal pa manj za domačo ekipo. Ta se namreč do konca tekme proti Sokolu z Dunaja ni znala odtresti živčnosti in nenazadnje že zaradi tega ni izpolnila pričakovanja številnih navijačev. Redkim uspešnim potezam so vsebolj sledile neuspešne, predvsem v bloku in napadu. Manjkal je tudi ogenj v ekipi, prav tako stoodstotna volja nekaterih igralcev. Gladki poraz 0:3 (-8, -10, -4) je to bil že 13. v 17. tekmi tekočega prvenstva. Čeprav je položaj Dobljanov v boju za 8. mesto že skoraj neizgleden, izgubljen pa še ni. Z zmago proti Tirolu (prihodnjo soboto v Pliberku) bi se lahko še rešili nastopa v spodnji play-off skupini, kajti trenutno je osmo-uvrščeni Hartberg v svoji zadnji tekmi osnovnega kroga podlegel Ennsu prav tako z 0:3. Toda Tirol je po mnenju kapetana Micheua in trenerja Nartnika močnejši od Sokola, tako da bo za pozitiven rezultat potrebno bistveno stopnjevanje Medtem ko so številni navijači z velikim zanimanjem sledili prvemu nastopu Dobljanov v Pliberku, je ekipi trenerja ivartnika (desno) ie redko uspelo ustvariti navdušenje. igralcev - če ne športni čudež. To pa se zelo redko zgodi, še posebej v odbojki. F. S. ZVEZNA UGA/MOŠKI 1. PL Salzburg 17 16 1 50-6 32 2. Donaukralt 17 16 1 48-7 32 3. Enns 18 12 6 40-24 24 4. Sokol 17 11 6 40-21 22 5. Tirol 17 11 6 35-22 22 6. Hypo 17 6 11 23-38 12 7. Feldkirch 17 5 12 20-39 10 8. Hartberg 18 4 14 15-46 8 9. Aich/Dob 17 4 13 18-41 8 10. GleisdorfA/Veiz 17 1 16 5-50 2 PRIHODNJI KROG Dob - Tirol v soboto, 13. 2. 99, ob 19. uri v športni dvorani Kulturnega doma Pliberk. ZUNAJ IGRIŠČA Med številnimi navijači ob prvem nastopu odbojkarjev Doba v novi dvorani v Pliberku je bil tudi prezi-dent kluba in glavni kandidat EL na listi Demokracija 99 Andrej VVakounig, ki je po tekmi kljub porazu svoje ekipe zadovoljen zapustil dvorano: „Prvi nastop ekipe sicer športno ni bil optimalen, toda to je nekako razumljivo. Ekipa nove domovine namreč še ni navajena, poleg tega je bil nasprotnik Sokol zelo, zelo močan. Vsekakor je bil prvi nastop v novi športni dvorani poseben in pomemben dogodek tako za Doblja-ne kakor tudi Pliberčane." Prezident odbojkarjev Doba Andrej VVakounig. Blagajnik Christian Mat-schek (na sliki zgoraj levo) in predsednik Gerhard Mat-schek (desno) sta ob premieri odlično opravljala kazalnik podatkov (Anzeigetafel) in to, čeprav je naprava^ šele dva dni prej prispela s Švedske. Christian Matschek se je izkazal tudi kot dosledno dvojezični napovedovalec v dvorani. Tudi bivši igralec Doba Bojan Mlakar je prišel na premiero ter izrazil celo pripravljenost, da ekipi že v prihodnji tekmi pride na pomoč. Žal to ni mogoče, kajti rok prijave je že potekel. „Die Kluge" SRD Srce iz Dobrle vasi vabi v teater marionet v najmanjšo festivalsko hišo sveta (Thalsdorf/St. Veit) na predstavo „Die Kluge“. Kdaj: v petek, 26. 2. 1999 (odhod z avtobusom ob 18. uri) Vožnja in vstopnina: 200-Prijave sprejema Peter Grilliz (tel.: 04236/2076) do 19. 2. 1999. OSEBE &DOGODKI GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Ples s slovenskimi vampirji Ples Slovenske gimnazije velja kot najmogočnejša plesna prireditev naše narodne skupnosti. Tudi letos ni bilo drugače. Obisk je bil množičen kakor na vseh prejšnjih gimnazijskih plesih, maturantke in maturanti pa so se spet izkazali kot odlični organizatorji. Izbrali so dva kakovostna ansambla (Igor in zlati zvoki, Carinthian Combo), navdušili pa so tudi - pod strokovnim vodstvom Gregeja Krištofa - kot plesalci. Njihov ples je bil pod geslom: Ples vampirjev, kjer pa ni tekla kri, temveč dobra pijača in prijetna zabava. Pred kratkim je Jezičnikova Liza z mano diskutirala o prihodnjih dežel-nozborskih volitvah. Barava me je, kaj rečem k temu, da Ausservvinklerja najbolj žagajo njegovi strankarski tovariši sami. Pa sem ji rekel to, kar sem že nekaj dni prej rekel Ausservvinklerju: „Wissen's, Herr Auwi, Ihnen geht es so, wie jeman-dem in der Geister-bahn - hinter einer jeden Kurve taucht ein neuer Geist auf.“ Liselotte Colazzo je goste iz Slovenije „špontano“pogostila. Velikodušnost gospe Colazzo. Minuli ponedeljek so sodelavke Katoliškega ženskega gibanja Sinča vas priredile tradicionalni „Heringsschmaus“ v Cauntry-Marketu (Colazzo) v Sinči vasi. Ko je gospa Liselotte Colazzo izvedela, da si 15 slovenskih študentov in študentk iz Maribora, ki so za dva meseca na Koroškem, ravno ogleduje naše kraje (Pliberk in dom za ostarele v Podlazu), je „špontano“ povabila goste iz Slovenije ter njihove spremljevalce na pojedino. Prevzela je vse stroške. Ta prisrčnen sprejem oz. redek dogodek naj bo vzgled za skupno življenje s sosednimi državami in drugimi kulturami. Preden bo gostilna v pliberškem Kulturnem domu javno odprla vrata, je obisk odličen. Vodja gostilne Zlatar (mala slika levo): „Zeto smo zadovoljni, celo presenečeni. "Sliki: NT/Fera Privlačen dom v „domu“. uradno odprtje gostilne „dom“ v Kulturnem domu v Pii- i berku bo sicer šele 20. februarja, toda že sedaj - ko ima gostilna odprto le za poskus - je 1 obisk že odličen. Prvič je vodja gostilne Jože | Zlatar odprl vrata minulo soboto, ko so odboj- ■ karji Doba s porazom „žegnali“ novo športno dvorano. Vodjo gostilne doma (prej je bil na- ( takar v hotelu Breznik) pa poznamo tudi kol ( pesnika in pisatelja, saj se njegovo ustvarjanje c pogosto pojavlja v raznih revijah in časopisih.