Posamezna številka Din 1*50. k 30. V Ljubljani, v torek 5. februarja 1924. Poštnina v gotovlnlj Leto I< izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. J/eodvisen političen list. ------------—o-------------- Uredništvo: WoIfova ulicn št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin v 'g 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. - Polastimo Wilsonov spomin. Odveč je še posebej povdarjati ogromne zasluge pokojnega Wilsona za naš narod, zakaj njegov nesebičen in odločen nastop za pravice našega naroda je zapisan v naših srcih tako globoko, da ne bo nikdar izbrisan. Bojimo se pa, da ni odveč, če spomnimo naš narod, da ni zadosti, če smo svojemu dobrotniku hvaležni le z besedami, temveč da moramo z dejanji dokazati, da smo bili njegove podpore v resnici vredni. Le prekmalu pride morebiti čas, ko bomo zopet rabili podporo kakega Wilsona in ko te podpore ne bomo dosegli, ker nismo znal počastiti Wilsonovega spomina. Za našo svobodo, za svobodo naših Primorcev je nastopil Wilson, z delom za svojo svobodo, z delom za naše Primorce moramo priboriti sebi novega Wi!sona! Ni pa stvari, ki bi naši svobodi škodovala tako ko naše partizanstvo. Iz strankarskih ozirov Matimo sebe pred svetom in ponižujemo našo ubogo Jugoslavijo, da se mora vsak tujec s studom obrniti od nas. Resnično, s partizanstvom ne bomo utrdili svoje svobode. S partizanstvom pa tud! ne bomo Pomagali bratom v Primorju. V nacijo-nalnem boju je samo eno pravilo, ki je spasonosno, to namreč, da je treba združiti vse sile naroda. Naša narodna obrambna društva morajo stvoriti enotno obrambno organizacijo, ali pa smo dokazali, da se je Wilson potegoval za nevredne. Ob smrti Wilsona se potrudimo, da ustvarimo vsaj teme-ie enotne narodno-obrambne fronte, da Končamo z brezmiselnimi strankarski-i obrambnimi društvi. Ponosna gesta svobodnega naroda bi bila počastitev VVilsona z enotno m vsem skupno narodno obrambno organizacijo. In bila hi nam tudi v korist! “a M „„ P? .*? WiIson rešil evropsko eivili- Sm švohnrf6 °m0K0ČiI utiranim naro- paSfis^ vr, ’,-J,6 0n’ 5eprav o^čen vojno Str!?1 X? AmeTiko v svetovno dali živlienil ameriških vojakov so in tudi F vzvišene cilje Wilsona u tev "»šega naroda. za ti vredS^T?^* se moramo izka' mo n/T pa moremo storiti sa- za Krof +na ’ da tudi mi žrtvujemo smr« Preko- In ob Wilsonovi nLS?"? Zat0 ^odu: V,a Rankoviča bodo pozvali, naj se pokori strankini disciplini, ker ga bodo sicer izključili iz svojih vrst. G. Rankovič pa je izjavil, da bo v zbornici glasoval z opozicijo proti dr. Markoviču. Konferenca voditeljev opozicije. Beograd, 4. februarja. (Z) Davi se je povrnil iz Sarajeva, kjer se je nahajal nekaj dni po zasebnih opravkih, predsednik muslimanskega kluba dr. Mehmed Spaho. Takoj po svojem povratku je imel konferenco z načelnikom jugoslovenskega kluba dr. Korošcem, ki mu je poročal o svojih poslednjih porazgovorih z voditeljem demokratov Ljubo Davidovičem in z zemljoradniki. Okoli 11. ure so se sestali načelniki opozicijskih parlamentarnih skupin k seji v prostorih muslimanskega kluba. Konferenca 'je trajala eno uro. Načelniki opozicije so odklonili po seji vsa-u p?jasn’l° o razpravi in ■ o sprejetih sklepih. Izjavili so le, da pogajanja dobro napredujejo. , ®e ograd, 4. februarja. (ML) Na anašnji konferenci voditeljev opozi-Se, ^ oklenilo, da bo opozicijonalni blok obstojal samo, kadar gre za ak-tuelno stvar v borbi proti vladi, drugače pa opozicijonalni blok s kakim delovnim Programom ne obsoji. Govorili ^ * °J?n’ ki Prišli v kombina- cijo še radičeve! in da bi se tako s pomočjo opozicij onalnega bloka vrgla vlada. RUSIJA IN DRUŠTVO NARODOV! M o s k v a, 4. februarja. (L) Sovjetska vlada je oficielno naznanila, da bo pri prihodnjem zasedanju Društva narodov stavila predlog za sprejem v Društvo narodov. Blagor nam vsem, če žaluje v duhu velikega WHsona, če s počastitvijo njegovega spomina r>ri---avlja odrešenje — bratom tam preko 1 Posvetovanja o položaju vlade. Beograd, 4. febr. (ML) Danes sta se vršili dve konferenci vlade: ena v ministrstvu pravde, druga pa v stanovanju Pašičevem. Na konferencah se je v glavnem govorilo o položaju vlade. Šlo je pa posebno tudi za to, da se najde kredit za uradnike in invalide. Glede na položaj vlade bi radikali, če pride do njene ostavke, gledali, da dobe, če le mogoče volilno vlado s kratkim poslovnim rokom, če bi že ne mogli odvrniti radičevcev, ki nameravajo priti v Beograd in katerim bi se s pomočjo Korošca verificirali mandati. Možno je pa tudi, da radikali baš s pomočjo dr. Korošca, ki je vedno dobrodošel, onemogočijo sodelovanje federalističnega in opozicijonalnega bloka. PROCES JANKOVIČ -. DR. IKONIC. Beograd, 4. februarja. (ML) Danes ves dan je trajala pri beograjskem prvostopnem sodišču razprava proti dr. D. Ikoniču, ravnatelju »Republike«, ki ga je tožil bivši minister za promet dr. Velizar Jankovič zaradi obrekovanja. Po daljši razpravi je prišel na splošno začudenje na sodišče sam dr. Velizar Jankovič ter pozval k sebi dr. Ikoniča ter se preko delegata z njim pogajal za poravnavo. Nastal je velik škandal. Dr. Jankovič se boji, da ne bi proces zadobil političen značaj. Da ne bi se mu zgodilo kakor z dr. Laza Markovičem, je prosil za poravnavo. Dr. Ikonič je z ignoriranjem to odklonil. Razsodba se izreče jutri. Pričakujejo, da bo poslanec Mihajlo Rankovič v kratkem obtožil tudi dr. Velizar j a Jankoviča, in sicer baš v zvezi s tem procesom. Razprava o proračunu. Za izenačenje proračunskega leta s koledarskim/ — Proračun je preobremenjen. Beograd, 4. februarja. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 10. dopoldne. Poset je bil slab, ker ni bilo za sejo zanimanja. Minister ver dr. Janjič je predložil zbornici dva zakonska načrta, o ureditvi odnošajev srbske pravoslavne cerkve in islama. Načrta se odstopita zakonodajnemu odboru v proučavanje. Pred-sedništvu narodne s-^u^me je bilo predloženih tudi nekaj interpelacij in spomenica Zveze državnih uradnikov z akademsko narbr^M o zboljšanju njihovega gmotnega položaja, na katerem je bi'o nada^eva^ie načelne debate o proračunu. Ves ostali del dnevnega reda'ie izpolnil erovor wed«ednika zemljoradniškega kluba Voje Laziča, ki je v skoraj dveumih izvajanjih kri-, tiziral državni proračun in rekel, da je v interesu uprave, da se proračunsko leto izenači s koledarskim. Bavil se je nadalje s preobremenitvijo proračuna in zlasti s prevelikimi Matki za avtomobile. Kar se tiče našega izvoza, je dejal govornik, da ni zasluga vlade, da" je bil tako velik, ampak edinole radi lanske dobre letine. Na koncu je poslanec Lazič izjavil v imenu svojega kluba, da bo glasoval proti proračunu. Seja se je zaključila ob 12.50. Prihodnja seja jutri dopoldne ob 10. i dnevnim redom: nadaljevanje načelne debate o državnem proračunu za leto 1924/25. Botrsko rovarenje proti naši državi. Beograd, 4. februarja. (Z) Ravnatelj oddelka za zaščito manjšin pri Društvu narodov g. Colbane je dospel v Beograd. Tem povodom naglaša beograjsko časopisje, da rovari bolgarska diplomacija še nadalje proti naši državi, kar ne vznemirja le našega splošnega političnega položaja, ampak nam tudi naravnost škoduje. Kot primer, da se Bolgarija tudi po sklenjenem sporazumu z Italijo še vedno trudi, da bi do poletja izzvala kak dogodek, ki bi pretresel našo držaVov naj služi dejstvo, da je Bolgarska spravila v prostozidarski loži v Ženevi na površje vprašanje Makedonije. Loža je res o tej zadevi razpravljala, ni pa ničesar sklenila. Bolgarska razvija svoje delovanje tudi preko mednarodnega foruma in skuša pridobiti zase najuplivnej-še ljudi, da bi z njihovo pomočjo prizadejala udarec naši kraljevini. Makedonski odbor ie poslal po navodilu predsednika Todora Aleksandrova 'pozdravno brzojavko novemu angleškemu min!strskemu predsedniku Mac-donaldu in ministroma Buxtonu in Thompsonu. StrossmayerIeva proslava v Zagrebu. Zagreb, 4. febr. (Z) Danes so tu slovesno praznovali 109. obletnico rojstva velikega Jugoslovena škofa Josipa Jurija Strossmayerja, obenem pa petdesetletnico obstoja zagrebške univerze. DR. DERSCHATTA UMRL. Dunaj, 4. febr. (K) Včeraj je umrl tukaj v 72. letu starosti bivši avstrijski železniški minister dr. Julij Derschatta. Dr. Julij Derschatta Edler von Standhalt je bil železniški minister dve leti od 1. 1006 do 1908 v Beckovem kabinetu. Potem je bil imenovan za predsednika Avstrijskega Lk>yda. Njegovo ime je vsem nam Jugoslo-venom v slabem spominu, ker le bil zagrl-zen pangerman in hud nasprotnik Slovanov in Sovencev in Hrvatov posebej. On je bil tisti, ki je z vso silo nadaljeval nasilno ponemčenje avstrijskih državnih železnic, io svojo politiko ie potem nadaljeval pri Lloy-dul ki je zadnja leta pred vojno plaval popolnoma v nemškh vodah in polagoma zelo iztisnil naš živeli iz Lloydove sužbe, italijanskega pa znatno omejil. Značilno za njegovo germanizatorično delovanje je, da so zadnia ieta pred vojno dobivale nove Lloy-dove ladje namesto tradicionalnih Italijanskih skoraj sama nemška imena. Sicer na1 De mortuis... Vremensko poročilo. Dunaj, 4. februarja. Napoved za 5. t. m.. Bolj ali manj oblačno, dež t vetrom, močni aapadni vetrovi, lužno vreme, PRVI CLEN VLADNEGA PREDLOGA O CENTRALNI UPRAVI PROPADEL. Beograd, 4. februarja. (ML) Nocoj je vlada v odboru za proučavanje zakona o centralni upravi ostala v manjšini. Razpravljalo se je o tem zakonu v podrobnostih in sicer o prvem členu, ki zahteva 14 ministrstev. Opozicija je bila za 12, zemljoradnik Mo-skovljevič za 9, Nemec Moser pa tudi za 12 ministrstev. Opozicija soglaša v tem, da se opusti ministrstvo za vere, da se ministrstvo za pošto in brzojav združi z ministrstvom vere ter da se od ministrstva za šume in rudnike gozdne zadeve prddele poljedelskemu ministrstvu, rudniške zadeve pa ministrstvu za trgovino in industrijo. Prešlo se je na glasovanje. S šest proti petim glasovom je opozicija s pomočjo" nemca Moserja porazila vlado. Minister Trifkovič je izjavil, naj opozicija* sedaj predloži svoj načrt 1. člena zakona' o centralni upravi. To se bo zgodilo na pojutrišnji seji. Politično razburjenje na Japonskem. Pariz, 4. febr. (L) Iz Tokia javljajo, da je parlament razpuščen. Tokio, 4. febr. (L) Tukaj se je zadnje dni opažal velik politični nemir. Red vzdržujejo ojačeni redarski oddelki; | Italijansko-ruska pogodba. Rim, 4. februarja. (K) »Agenzia Stefani« poroča: Ker je imenovana nova ruska vlada; je nastala potreba, poslati v Moskvo besedilo italijansko-ruske pogodbe, ki je že tiskano in ki je bilo po zastopnikih obeh strank odobreno. Kurir je s temi spisi že sinoči od. potoval v Moskvo. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani: Drama: Zaprto. Kino Matica: »Zena z milijoni« — iju del: Knez brez zemlje v gl. vlogi Elles Richter. Kino Ideal: »Kraljica oblakov«. Kino LiubU. dvor: »Življenje polno raz. očaran]« v gl. vlogi Lotte.Neumann — po' romanu »Tabea vstani«. V Mariboru: Narodno gledliče: »Mercadet«. Red Premijera. Nočna lekarniika služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna PiccoU na najskl cesti ln B&karčIA na Kariovikl i Smrt Woodrowa Wilsona. Washington, 3. febr. (Reuter) Bivši dvakratni predsednik Zedinjenih držav severnoameriških, Woodrov Wilson, je danes ob 11. dopoldne (ameriškega časa, t. j. okoli 5. popoldne srednjeevropskega časa) umrl. (Naš list ie priobčil v nedeljski številki brezžično brzojavko iz VVashingtona preko Ber ina in Zagreba, da je Wilson v petek po-noči umrl. Ta brezžična vest je bila, kakor se' je sedaj izkazalo, pokvarjena. Op. ur.) Washington, 4. febr. (Wolff) Podpredsednik Coolidge je odredil, da dobi pokojni Wilson časten pogreb, ki se ga udeleže oddelki vojske in mornarice. Washington, 4. febr. (Wolff) Podpredsednik Coolidge je izdal ameriškemu narodu proglas, v katerem proV, slavlja VVilsona in veli: »Wilson je S svojim velikim idealizmom, ki ni nikdar odpovedal, popeljal naš narod v sve-. tovno vojno. S svojo zgovornostjo, lij je zbudila pozornost vsega sveta, je dat izraza stremljenju človeštva in je pri-, pomogel Zedinjenim državam, da so ddr, bile nov, nepričakovan upliv na usodo človeštva.« Glas iz Primorja e gonil miadinov proti »Jadranski banki'. Izviren dopis. MaTo veselih novic čujeino In čita-mo iz Jugoslavije, posebno pa iz Ljubljane. Ali kadar se take žalostne novice tičejo v prvi vrsti vaše države in vitalnih interesov njenega prebivalstva, tedaj nam ne preostaja drugega, kakor da vas vse skup pomilujemo, da niste vredni svobode, ki ste je deležni. Ali kaj naj rečemo takrat, ko se iz Ljubljane vtičete v naše zadeve na način, ki mora škodovati Slovanom v Julijski Benečiji? Neštetokrat že smo se morali jeziti, da se posebno v Ljubljani pečate z nami tako otročjenalvno ta lahkomiselno, da bi večkrat lahko povzročili velike nesreči ako bi naši nasprotnika vse to čitali in razumeli. Taka vrste otročja pisarija Je naj-tjovejša ogorčenost »Slovenskega Naroda« proti g. Kamenaroviču zastran neke brzojavke tržaške »Jadranske banke« Mussoliniju. Ogorčenost »Slov. Maroda« je nesramna demagogija, katero odklanjamo z vso resnostjo dovolj ».alostnejšega položaja, v katerem se nahajamo, in v katerem se je — ad asum Delphlni! — rodilo že na stotine mnogo hujših pozdravov, ne da je komu padlo na um, da bo pometal z izdajalci in kopromitujočlmi veličinami! Tudi če bi bila tržaška »Jadranska Oanka« docela jugoslovanski zavod, kar pa ni nič, ker ni mogla to ostati, .n bi poslala kako tako brzojavko, tedaj bi trebalo lepo stisniti jezik med iobe in pesti v žepu, pa prisegati v du-au osveto, ko nam je bil vsiljen tak Škandalozen »sacriiizio deli’ intelleto« in je bilo treba uganjati toliko hinavščino in — tudi hudiču prižigati svečico. Ali »Jadranska banka« je bila nacionalizirana le deloma po vzorcu vaših miadinov, ker oni bi mutatis mutan-dis naredili še bolj korenito, in ta nova banka, ki je po ogromni večini italijanski zavod, je poslala Mussoliniju čestitko. — Ako pa je za mali ostanek iiigoslovanskih interesov v upravnem svetu tudi par Jugoslovanov, to ne prl-'utja v vpoštev na odnošaje banke na-orain političnemu položaju itd. Radoveden sem, kakšen smisel in pomen bi .mel odpor od strani enega ail dveh zunanjih zastopnikovi Bog ne daj, da bi ie v podobnem slučaju kdo v Ljubljani tako daleč spozabil, tedaj bi slišali mladine — ako bi Jim to kazalo — kako bi kričali proti nesramnosti tujcev!! Sicer pa je g, Kamenarovič s popravkom sam ugotovil, da ni bil ne pri seji In da ni ničesar podpisal. In taki javni izjavi vsak pošten človek veruje, čeprav Je morda med drugimi podpisi tudi Kamenarovičevo ime. Saj vsakdo ve; kako načelstva oto slavnostnih prilikah podpisujejo sejne sklepe — 1 Toda »Slov. Narodu« niti izjava g. Kamenaroviča ne zadošča! V svoji narodni hinavščini vpije dalje in gobez-dari o »izdajnlškem podpisu« in zahteva od g. Kamenaroviča, naj pove italijanski javnosti, da on ni podpisal itd. Kdo ima interes na tem? Ml ne! Gode se tisočkrat hujše reči, ki jih moramo požreti, da si prihranimo še žalostnejše posledice!! AH ml vsi dobro vemo, da je kričanje »Slov. Naroda« golo hinavstvo! Mar njemu za take umišljene grehe, ujemu je za —- vašo tamošnjo »Jadransko banko*, In stavim sto lir proti p&kavitn bobom, da mu je prišla tista brzojavka ravno prav, da more nada- ljevati mladinsko zločinsko gonjo proti tako važnemu jugoslovanskemu zavodu, katerega so mladini tako bogato molzli, in kateremu edinemu se imajo zahvalita, da more ravnatelj Praprotnik danes igrati vlogo mecena, kupovati tiskarne in liste in uganjati v Jugoslaviji veliko politiko. Kaj pa je bil g. Praprotnik še med vojno in ves tisti čas, ko je bil Kamenarovič v tujini med bojevniki za Jugoslavijo?! Ali ni til ravnatelj »Jadranske banke«, ali ni tu, baš tu postal — bogataš, da ima danes denarja ko kaka banka?! Kako naj bo potem takoj po njegovem odhodu banka reva, on pa bogataš! Cital sem, da je »Jadranska banka« stopila v zvezo s tremi velikimi zavodi in da je torej s tem njeno uspešno delo zagotovljeno. Veselimo se tega dejstva, s katerim so uničene vse zlobne nakane miadinov. — Tudi hinavec »Slov. Narod« se veseli, da je prišlo do: »aranžmaja, ki obeta, da se bo »Jadranska banka« mogla izvleči iz krize. Cim se posreči zavod izločiti iz političnega meteža, zakar bodo novi interesenti morali skrbeti, je pot k ozdravljenju odprta«. — Oj ta hinavec grdi! — Zakaj ne vidi bruna v svojem očesu? Kdo je osramotil spomin dr. Ivana Tavčarja, da bi se moral v grobu od studa preobrniti, če ne »Slavenska banka« po dveh svojih mogotcih, ki je kupila tiskarno in »Slovenski Narod«, da preobrača za mladine najgrše kozolce In pljuje na vse, kar je bilo malo prej prav in dobro?! Kdaj. kje smo videli g. Praprotnika pri kakem narodnem delu? Ali naj ima ta človek, ker si je pridobil milijone, zdaj v svoji oblasti še slovensko politiko?! Žalostna bo usoda Jugoslavije, ako Ji zlezejo na sedlo bankokrati! »Slov. Narod« sl je v svoji starosti začel domišljati, da le on sam sme delati politiko na račun gospodarjev »Slaveaske banke« In skrbi ga, kaj boi, če bi si tudi »Jadranska banka« dovolila tak zločin. Pa kako strašno tanko vest ima ta hinavec! Kako kriči: Proč Iz javnosti, zlasti Iz naše narodne obrambe vsakdo (dr. Ravnihar, seveda!!), kl je v stikih z osebo (Kaiiier.aro-vlč), ki je javno razglasila Primorje za »odrešeno« (laška fraza!), nas same pa za »popolazioni finltime« — za koloni-ste/ (»Narodova« nesramnost! Naj pogleda v Valjavčev slovar str. 127, kjer stoji: tiniiimo — bližnji, mejni, torej: popolazioni finitime — bližnji, sosednj prebivalci!) —- Kako je pisal »Si. Nar.«, dokler ni bil — kupljen od bankokra-tov, kl hočejo tudi politično zagospodariti v Jugoslaviji, da bodo dalje molzli po svoji banki? Ostudno! Ako ste v Jugoslaviji tako propadli, da morete pasti v robstvo takih ljudi, Bog vas požegnaj, ali prosimo vas, ne norčujte se iz naše revščine in ne skušajte kovati si kapitala tako nerodno, kakor je »Narodova« afera s pozdravom Mussoliniju. Primorec. dobavlja Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. izvedenci v Berlinu. (Od našega stalnega berlinskega dopisnika.) Oba odbora, ki ju je imenovala re-paracijska komisija, sta dospela v kratkih presledkih v Berlin In sta nemudoma pričela s svojim delom. Napadi takozvanega »ljudskega« časopisja dokazujejo, da bo delo teh odborov plodonosno za nadaljnje reševanje reparacijskega problema. Prišlo je tako daleč, da je moral celo potrpežljivi general von Seeckt začasno prepovedat’ izhajanje glavnega glasila vsenemcev z antisemitsko tendenco. Nasproti raznim inozemskim vestem je na splošno treba ugotoviti, da ie široka masa skupno s političnimi strankami sprejela s s' patijami preiskovalno delovanje coeh odborov. Prisotnost Američanov, zlasti generala Da-werja, bo ugodno vplivala tudi na pesimistične duhove. Zdi se tudi, da se je gotovim nemškim industrijskim in finančnim krogom potom Holandske posrečilo dobiti zagotovilo Zedinjenih držav za ustanovitev močne nemško-holandsko-angleško-ameriške banke, kar pomeni za Nemčijo ne ravno preveč nepovoiljne rešitve reparacijskega problema. Govori se, da je sprožil Macdo-naild na čisto gospodarski podlagi v/po-stavitveni načrt, ki naj bi se z ameriško pritrditvijo In pod pritiskom med-zavezniških dolgov »oktroiral« tudi Franciji. Poleg tega pa računajo tu In v Londonu z zmago levičarskih strank pri prihodnjih parlamentarnih volitvah v Franciji, kar bi seveda povzročilo Poincarčjev padec. Vsa ta pričakovanja ustvarjajo v tem tTenutku gotovo zaupanjapolno atmosferov ki more biti za delovanje odborov le koristna. Tudi se ne more tajiti da so se v zadnjih dveh mesecih zgodili pravi čudeži na finančnem in gospodarskem polju. Popolnoma pokvarjeni organizem, katerega organi so se v obupnem boju popolnoma oslabili in katei^ga smrtni stresljaji navdajajo ves svet s sočutjem in z grozo, se je takorekoč kar čez noč popravil in pričel zopet funkcijonirati. Stroj teče, kako dolgo, ne ve seveda nihče. Najboljše lastnosti nemškega ljudstva delavnost in podjetnost, prihajajo zopet na dan in ustvarjajo popolnoma nov položaj. Dr. Schachtu, ki se smatra v tem trenutku kot pravi rešitelj Nemčije, se je potom ženijalne finančne tehnike proti vsakemu pričakovanju posrečilo, da je učvrstil zelo dvomljivo stanje rentno marke in z njeno pomočjo tudi papirnato marko na mednarodnih tržiščih. Naravno, pri tem gre seveda samo za neko prehodno vrednost, ki mora izginiti, kakor hitro doseže svoj cilj: rentna in papirnata marka morata pripraviti prostor novi zlati marki, kl jo to izdala Rentna banka, od državnih financ popolnoma neodvisen zavod, in kl bo po končani vojni prva na pošteni podlagi fundi-rana nemška valuta. Nemška vlada je postavila gospodarstvo za tekoče leto na podlago rentne marke. To je z ozirom na preiskovalno delo prvega odbora velikan-»ske važnosti in bi bilo nujno želeti, da bi bile zlasti točke o državnih dohodkih bolje utemeljene. Lanski december je dokazal, da vsebujejo računi marsikaj hipotetičnega, da posebno velike družbe niso bile prisillene izstaviti pravilne zlate bilance, na podlagi katerih bi se mogle Izračunati dajatve. Zdi se, E. L. Berlin, 3. febr. da Je mnogo stvari izključno na papirju. To velja predvsem za neposredne davke. Vedno je treba ponoviti: Nedopustno je, da bd premagani napadalec, katerega država ni trpela pod nobeno invazijo, Imel manj stroškov,' nego zmagovalec, katerega mesta so v razvalinah. Samo en vzgled: Francija, katere prebivalstvo je za 20 milijonov manjše nego nemško, j.? dotila iz svojega skoraj popolnoma porušei.sga ozemlja v 1. 1923 skoraj dvakrat in pol več na posrednih davkih. To naj bi bilo zadostno opozorilo članom odborov. , Eden najboljših nemških finančnih strokovnjakov, ki je obenem Izvrsten politik in pisatelj, M. Georg Bemhard, se je pred par dnevi izrazil, da bi bilo zelo lahko vzeti v nemški proračun neobhodno potrebna reparacijska plačila. Značilno je, da se je v po vojni oškodovanih državah posrečilo velik del vzpostavitvenih stroškov, ki bi jih morala pravzaprav plačati Nemčija, postaviti v njihove lastne proračune. Lep vzgled vidimo v Franciji, ki je posta vila nič manj kot 10 milijard frankov v svoj proračun, ki jih mora dobiti potom davkov, vsoto, ki jo francoski davkoplačevalci izplačajo državi brez obresti Jasno je, da to stanje ne more trajati dalje. Po mnenju dobro informiranih strokovnjakov more nemška država v tekočem letu izplačati precej visoko vsoto. Ako se Nemčija dobrovoljno odloči za to žrtev — državnozborska volitve bodo tudi to pojasnile — se more upati, da pride še pred koncem leta do ugodne vojne likvidacije. Politične vesti. «* Vprašanje Relsnerjevega mandata. Beograjska »Samouprava« priobčuje dr besedno vsebino sporazuma med JDS in NNS glede ljubljanskega skupščinskega mandata. Nato poroča o sklepih načelstva NNS In pristavlja: Ta afera g. profesorja Relsnerja, ako se g. Reisner ne premisli in položi svoj mandat, more imeti 5e zelo neugodne posledice. Upamo, da v našem parlamentu ne bo prizorov, da bi v njem sedeli ljudje, ki so bili izvoljeni s sodelovanjem še druge stranke in ki so dali častno besedo, da bodo odstopili svoje mesto drugi stranki. To zahteva najnavadnejšl čut morale in po. nosa. —■ Italljansko-ruska trgovinska pogodba. Po milanskem »Corrlere della Sera« ne gre za navadno trgovinsko pogodbo, marveč za dogovor na mnogo širši podlagi. Italija se Je kot prva velesila zavedala pol trebe in koristi obnovitve rednih diploma. ttčn’h odnošajev s sovjetsko Rusijo. Že !eta 192i Je sklenila z Vorovskim konvencijo, ki Je predvidevala bodočo sklenitev trgovinske in splošne pogodbe med obema državama. Italija bo dobivala surovine in prodajala svoje manufaKturne proizvode, del Izseljencev, kl jim je bila zadnii čas zaprta pot v Ameriko, bo lahko odšel v Rusijo, Italijansko blago bo deležno ugodnejših carinskih postavk. S svoje strani Je Italija sprejel« v pogodbo klavzulo o največjih pogodnostih za rusko blago. s Rimski sporazum In Jugoslovenl v Italiji. Olavno glasilo Narodne radikalne stranke »Samouprava« piše: Bistvo od- nošajev med dvema državama ni odvisno samo od pisanih klavzul. Vprašanje le, s kakšnimi čustvi in koliko lojalnostjo se Izvršujejo te pogodbene obveznosti. Pričakujemo, da bo Italija tudi napram našim soro-iakom, ki go ysled razmer morali pripasti pod Italijansko suverenlieto, vodila pomlr-Hvo politiko in da bo tudi v tem oziru prišlo do popolne harmonije. Ta harmonija >bo prispevala k ohranitvi evropskega miru. Milo štlbler: Pismo Vuka KaradtUa knezu Milošu Obrenovlču. 2. Moral bi se ukiniti kuluk in od nikogar bi se ničesar brezplačno ne smelo zahtevati. Kakor se v zgodovini navaja, da so nekoč Srbi od Niša in Smedereva šli v Jedrenje in v Carigrad kosit sultanu seno, ravno tako se bo navajalo, da so prihajali ljudje iz užič-kega in sokoskega okraja, da za Vašo Svetlost kosijo seno okoli Kragujevca in okoli Beograda in da so trgovci in mojstri v Kragujevcu, v Beogradu in v Požarevcu morali zapirati svoje trgovine in delavnice, da z svojimi pomočniki in vajenci in z vsemi ostalimi sostanovalci spravljajo seno Vaše Svetlosti. Lani so se pri beograd^kem magistratu pritožili starešine vasi ob potu med Beogradom In Kragujevcem proti služabnikom Vaše Svetlosti Kadar se kateremu konj utrudi ali kadar hoče svojega konja itedltl pusti ga v krčmi, da se hrani na strošek dotične vasi, a sam vzame iz vasi konja, ki ga prvega najde; če se ta utrudi, vzame zopet dru-zega, a utrujenega pusti kjerkoli tako, da mora lastnik često izgubiti več dni, predno najde svojo žival. Toda to ne delajo samo služabniki Vaše Svetlosti, nego tudi kmet Gaja: Kadar ta vozi denar Iz Kragujevca v Beograd ali !z Beograda v Kragujevac kake stvari Vaše. Svetlosti, on izsiljuje po vaseh vole s tem, ko psuje ljudem očeta in mater in govori: »To ie Gospodaiievo M" no. ako smete, ne dajte volov, nego naj Stvari obtiče tukaj na potu!« Ko so se starešine omenjenih vasi tako pritoževali, je rekel kapetan Golub, da so Gro-čanl radi takih dogodkov skoraj vsi razprodali konje. Jaz sem se trudil, kolikor je bilo mogoče, da te tožitclje potolažim; zatrjeval sem, da ljude to delajo brez znanja Vaše Svetlosti in obečal sem jim, da se bo to javilo Vaši Svetlosti in da se v bodoče ne bo več dogajalo. V istinl sem pozneje predlagal, da se vam javi, toda ostala družba, kateri so taki dogodki od poprej bili bolje znani, je rekla, da se to ne sme javiti, Lani se je govorilo, da ste Vaša Svetlost nameravali odrediti, da se nobenemu drugemu činovniku ne sme več ku-lukavati, nego samo vam. Po mojem mnenju bi bilo to še huje, kajti sedaj delite narodovo mržnjo in nezadovoljstvo radi kuluka z činovntkl potem pa ne bi samo vse to padlo na vas, nego bi se vrste nezadovoljnežev le pomnožile z vašimi člnovnikl. Jaz torej mislim, da bi bilo bolje, ako se kuluk popolnoma ukine razun tam. kjer gre za javne koristi In potrebe (na primer: graditi ceste, mostove i. t. d.), a istotako da se ukine tudi da-vanje konaka in sprejemanje na potovanju^’) Pa če kdo kam potuje, naj * Kadar Milo* potuje po državi, ga narod na svoj strošek sprejema in pogo-iča. Istotako potujejo okrajni glavarji po svojem okraju. Lani po>eti je prišel Miloš z vsemi višjimi činovnlkl v lopčlder. a ko ni v svojem dvoru v Tapčlderu naše! žemeU ln dobrega belega vina, je poklical sam skrbi, na čem bo potoval in kako se bo hranil. Kdor potuje po državnem poslu, njemu naj država da potrebna sredstva, kakor se to dtla po celi Evropi, n. pr. kurirju se da toliko, kolikor mu je do določenega mesta potrebno, pa on sam na potu plača vse, kakor ostali potujoči ljudje. Celo Turki so tako začeli s svojimi tatarji (kurirji). A Vaši Svetlosti naj se mesto kuluka, prenočevanja ln vzprejemov na potovanju odredi dostojno nadomestilo v denarju in kadar vam bodo potrebni kaki delavci naj jih vaši činovniki iščejo za denar, kakor to delajo ostali ljudje; a kadar potujete, naj vam zopet činovnlkl pripravijo prenočišča za denar. Ako bi se to tako uredilo, tedaj bi tudi ljudje med katerimi se nahajate in oni v bližini cest, kjer često greste, smatrali za največjo srečo, da so v vaši bližini, kakor sedaj to smatrajo za nesrečo. 3. Morale bi se urediti Sole. Po mojem mnenju Srbija danes v ničemer ni- k sebi beogradske starešine ln člnovnlke ter jih Javno opsoval in izgrdll. kakor je najhuje mogoče, In je zapovedal, da se takoj nabavi vse, kar le za njega ln spremstvo potrebno. To je bUo ob 10. url dopoldne, a zvečer Je že bilo vsega v izobilju, žemelj, telečjega mesa, vsakovrstnega sremskega vina in četo šampanjca le bilo toliko, da so ga tudi oni, kl so stregli pri večeril, pHI kolkor so ga hoteli. Pozneje 90 beogradskl starešine vselej, kadar 90 čuli, da gre Miloš v Topčlder, takoj v Zemunu naročili žemlje, teletino, vino ln vse ostalo, kar Je bito potrebno. ma večjega nadomestka in večje potrebe, kakor v ljudeh, ki bi bili sposobni za narodne službe. Jaz ne preziram niti Mišiča, niti Vučiča, niti Stojana Simiča, niti Amldža, niti Petra Cukiča, niti Milosava Lapov-ca; *•) to so ljudje, ki bi se mogli koristno upotrebiti za delo, odgovarjajoče njihovim sposobnostim, ljudje, ki po svojih zaslugah zaslužijo čast in poštenje, kakor mnogi drugi bratje; toda s takimi ljudmi se v današnjem času ne more (kakor se ni moglo niti z starim Radomirom, niti s knezom Vasom)”) upravljati niti najbolj urejena država, a kako, da bi se z njimi dala urediti neurejena država; (upravljati pa, kakor so upravljali Turki ali morda še nekoliko slabše, to niti ni za narod kak dobiček, niti ni za upravitelje čast). Z Srbi, ki so rojeni ln Šolani izven Srbije (v avstrijski državi) se ta nedo-statek ne more odpraviti; razun ostalih vzrokov prvič zato, ker oni v narodu ne morejo Imeti pravega zaupanja, a v drugič zato, ker se niso učili tega, kar je za Srbijo v današnjem stanju potrebno. Zato sem jaz 1. 1820. največ radi tega prišel Iz Dunaja v Srbijo, da bi se pripravljali ljudje za javne službe. ** Vsi znamenKI Miloševi činovnlkl, zelo neizobraženi In po večini zelo krutt. Vučič je dal svojo mater, staro ženo privezati k drevesu in Jo Je lastnoročno pretepal “ Sta bila dva najvažnejša Miloševa svetovalca. Oba »ta umrla na sužbenih potovanjih Rušila, Po smrti Ljenina je prišlo do farnega konflikta med komunističnimi vodi.elji. Voditelji opozicije so med drugimi Trockij, Radek, Pjatakov, Preobraženskij, voditelji vladne stranke pa Oževzinski, Kamenjov, Zlnovjev in drugi. O vzrokih razdora je govoril na nekem shodu Zinovjev In med drugim dejal sledeče: Nasprotje med komi-tetom Intemaclionale In sedanjimi voditelji opozicije je že staro Zlasti se ie pokazalo pri obravnavanju taktike, ki jo naj zavzamejo saksonski komunisti. Ml. Zlnovjev in njegovi somišljeniki, smo btll tega mnsnja, da morajo saksonski komunisti vstopiti v vlado In v njej Igrati Isto vlogo, kakor so jo komunisti IzvrSili leta 1917 v Kronstadtu, to ie pripraviti morajo revolucijo in oborožiti proletarijat Temu pa je zlasti nasprotoval Radek, ki i« v III. internacijonali do. segel sklep da se proletarijat odpoveduje pouličnim demonstracijam. Vsled tega sklepa je tudi puč saksonskih komunistov propadel. — Zinovjev in tovariši so torej, segii po znanem sredstvu boljševlkov. Svojega nasprotnika kompromitirati kot manj radi* kalnega in mu s tem vzeti zaupanje mas. Toda vprašani? je, če ni tudi Trockij uva. ževal teca momenta in če ni90 ruske množice radikalizma že site In sl žele kompromisov. Iz Ukrajine se poroča, da so silno delavni pristaši Trockega in da razvijajo zanj največio agltaclio. Poleg v rdeči armadi Ima Trockij tudi med železničarji mnoge pristašev In ruski Usti pišejo, da se v Ukrajini opaža pasivna rezistenca železničarjev. Bašklrt. kl prebivajo v zapadnl Sibiriji so se pričeli upirati Sovjetska vlada je zato odredila, da se morajo vsi krušn) transporti zadržati v Ufi. Sovjetska vlada ie pričela ovirati povratek ruskih emigrantov. Njen zastopnik v Pragi Izdaja potne liste samo osebam, za katere se točne zna. da ne bodo vladajočemu režimu nevarni. Število ruskih emigrantov v Ameriki znaša po statistiki Izseljeniškega urada 322.710 ljudi. Boj z anallabet»zmom. Na se'l sov’etov ie poročal Lunačarskij o boju 2 analfabetizmom. fpre;et je bil n'egov načrt, po katerem bi se do leta 1827 naučilo brati In pisati 17 milionov ljudi Ustava Zveze socijalistlčnlh sovjetskih republik ie bila na se’i sovjetov dne 30. januarja ratiflcl.ana. Ustava Je bila sprejeta brez debate. Proslava Ljenlnovega spomina. Iz vse Ruslie prihajajo na vlado prošnje, da se smejo razna mesta, društva in korporacije Imenovati po LJenlnu. Komanda Iz Moskve funkcljonlr« točne. Dva vatna dogodka. V zunanji politiki moremo zaznamovati dva važna dogodka, ki bosta v veliki meri vplivala na tako zaželjeno konsolidacijo povojne Evrope: priznanje sovjetske Rusije od strani angleške delavske vlade ln sklenitev italijansko-ruske trgovinske pogodbe. Značilno za ta dogodka je dejstvo, da sta se obe velesili odločili k temu koraku v trenutku, ko svet napeto pričakuje, kakšen vpliv bo imela Ljeninova smrt na notranje razmere v sovjetski državi. Vest o pravnem priznanju sovjetske Rusije od strani Anglije ni učinkovala v toliko presenetljivo ker je bila vzpostavitev diplomatskih odnošajev 2 Moskvo glavna zahteva laburistične stranke. Mac Do-nald ni nikdar dopustil dvoma, da bo kot ministrski predsednik podpiral zbližani« Anglije s sovjeti. Zato se je zavzemal že L!oyd George; za časa Bo n ar Lawa ln Baldvvina pa je to vprašanje zopet zaspalo. Mac Donald pa je uvidel, da je brez Rusije vsaka obnovitev gospodarskega življenja v zapadnih državah nemogoča. Kar pa nas mora Iznenaditi, je velika naglica, s katero so se razvili dogodki, ki so v nasprotju z vsem, kar je dal Mac Donaid v prvih dneh svoje vlade uradno objaviti. Ni še dolgo, ko je Reuterjev dopisni urad poročal, da le za priznanje potrebno temeljito razmotrlvanje ln razjasnitev med obema državama obstoječih spornih vprašanj, če se je Mac Donald kljub temu odločil za brezpogojno priznanje In odložil ureditev spornih zadev na poznelil čas. Je moral imeti svoje posebne razloge, ki leže morda v notranji, morda tudi v zunanji politiki. Mac Donald ie nastopil vlado v času ko mu je v reparacl.skem vprašanju nemogoče uresničiti svoje namere. Njegova »politika spravec je v marsičem odvisna od zadržanja Francije, ki ne more idealom na ljubo mahoma opustiti svoje politike in * tem zabresti v stanje, kl bi za dolga leta oviralo njen po*- ''■•rski napredek. Kon-čnoveliavna rešitev odškodninskega Vpra-šanja bo torej zahtevala še neka) časa. \ laburistični stranki pa se je pojavila nestrpnost in njena levica ni bita zadovoljna z razdobjem med besedami In dejanji. Hotel ga le torej izpolniti z dlplomatlčno gesto v drugem vprašanju zunanje, politike. Vedel je, da bodo s tem zadovoljni tudi liberalci, čeravno je veliko vprašanje, kako bo učinkovala vest o brezpogojnem p.lzna-nju na liberalne trgovske kroge. Brts-dvomno je, da bo smatral velik del upnikov carske Rušile za izgubljen trenutek, ko bi Mac Donald lahko uvellavll svoje zahte\e. On pa računa na rusko Mtustljivoet mi bodočih gospodarskih pogajanjih. Je pa mord? ie drugi razlog, id ie prisilil delavsko vlado k temu nagi*tuu koraku. Iz Rima so prihajale vesti, da se vrše med Mussolinijem In ruskimi odposlanci zadnje priprave za podpis italljansko-ruske trgovinske pogodbe. To Je Jasno povelal Kamenev na zborovanju v pretečenem tednu. Rusko delavstvo Je vzelo njegove poročilo na znanje s velikanskim odobrava, njem. To odobravanje in nekatere Izlave ruskih državnikov pa so izzvenele kot očitki proletarllata novi angleški vladi, češ da dopušča, da bi jo meščanska vlada prehitela pri koraku, kl bi ga moralo prve storiti delavstvo. Brezdvomno je, da smatra Mussolini in vsa Italijanska javnost trgovinsko pogodbo za predhodnico bodočega pravnega priznanja. Da ie Imela ta pogodba na angleško priznanje velik vpliv, smatra za brezdvomno ves Inozemski tisk ln tega ne taje niti Italijani sami. Sicer pa so Italijani s tem zadovoljni. Njihovi odncšajl z Anglijo so prijateljski In dobro anglefko-rusko razmerje Um bo kvečjemu koristilo. Prva dva tekmeca sta torej že prispela v Moskvo, vprašanje le sedaj, kdaj dospejo drugi? Smelo pa lahko trdimo, da ne bo Evropa konsolidirana do onega dne. dokler ne bo Rusija zavzela mesta, kl Ji po vseh geografskih ln etnografskih pravicah pripada l Dnevne vesti. Vsa stranka za besedolomstvo. Žalosten, skrajno žalosten triumf Praznujejo mladinski generali. Od njih započeto besedolomstvo je zbor zaupnikov slovesno potrdil in zagrizen,os. J6 zmagala nad objektivnostjo, partizanstvo nad poštenostjo. Kot nasprotniki sedanje demokratske stranke bi se motali tega sklepa odkrito veseliti, zakaj smrti je zapisana stranka, ki se boji sodišča, ki more samo z apelom na strankarski fanati-|gtn -odgovoriti na očitek besedolom stva. w "Toda mi nismo politični strankarji, Wmveč naroden interes nam je prvo. zato moramo le z žalostjo konsta-nrati ta škandalozen vzgled javne nemorale, ki mora naravnost porazno vplivati na ves narod. Ce smejo gaziti tbesedo stranke, da zadoste svojim tre-nim interesom, potem se tudi ne re zaifieriti posamezniku, če prelomi dano besedo, ker mu to obeta tre-mno korist. Ce pa to mnenje obvelja, ptem je konec možatosti, potem s: nko podamo roke z Italijani, ker nulla nas druži.- Hi n- *em je ^rasika sklepa zbora za-„“°v* v lem ie najbolj žalostna črta umskega besedolomstva! Aleksa SantSl. (* 27. V. 1868 f 2. II. 1924.) °^e Rlsto le bil trgovec pravega' tlp3, ki je polnH prazne liste iLv.. T, JP knjig s prepisi Vukovih naT. pe-?ra- mehka in občutljiva nara-i v!Lx Ila njegovi duši lirično podlago. m osnovni šoli se je učil v Ljublja- l na mahrovi trgovski šoli. Ker je tu zbo-Ven„ *a, bos’31* roditelji v Trst k njego-stricu, bogatemu trgovcu, ki ga ie no v,zgojo Ljudevitu Vuičeviču, mo-'lirskemu pesniku. yk)o nrl??3 ^ le vrn:1 v Mostar, kier je ži-besrfJ 'dvo vedno v mislih na poki v trgovini svojega očeta rega n* žl 03 zav°ie in užalil marsikate-Ž^jlgjV^rovega odjemalca. Seznanil se je trgovcem Jovanom Dučičem, pes- niško „ “sovcem Jovanom Dučičem, Des- Pesr^j ,0ba sta 232613 plsatl V-urednisi! Dušan Lemajlč je poslal oba luba.vf? ®°tnborskega otroškega »Go-pese’ Al Jl lz,šla ’ 1887' Prva San tičeva Weh kno* -S 1?malu Potem sodelovala pri fflrV£i*eynih ,fstih- šantlč le izdal dve Sz« J?*06 le ustanovila »mostar- io Dučič„ «,I književni list .Zoro., Šaniiču *■*« tudi Sveet^aaTrčlroevir°g0 Pfeie Pd' društva Pn!e ibil ^di predsednik pevske-*K?W.*Qns e‘ ,n KProsvete.. Iz .Zori-a ustanovijo tudi prvo so- H ^b!llč‘- L. 1907 »TO.IS- IEso vstvarHi^rK v,V uredništvo »Naroda« Mitič je priče? Jvu°»,nar°dno organizacijo. iz javneva ^a T,23*0 se ie odda' Jna. Avs?rn JiVl)u,nla- Prlšla le svetovna Wca_ rvhfr.i i oblasti so ga vzele kot W. ie »2* "SJiS radl njegovih pesmi [n pri-JtSo16 wed «>;» s,- Četnik ilirizma Linde,,, oj, TEI S i£oK‘"E “ "“'I « -S l£bs ssrsvs t „i javno nasprotoval Ilircem, pač pa fe v pismih Stanku Vrazu zagovarjal zendnvin sko slovensko individualnost Nafn riše Wendel o nadaljnem pesnikovem živlieniu in delovamu ter zaključuje: S svojim dSom je postavil literarno avtonomijo Sloven-em na trdno podlago v času. ko je grozilo Slovencem popolno ponemčenje ir ko se je na drugi strani zahtevala izlitev slovenskega narečja v »ilirski« književni jezik. Razstava karikatur. Na inlcijativo Umetničkoga Odeljenja se je sestavil odbor za prireditev skupne razstave vseh kart-katuristov v naši državi. Razstava se otvo-ri v Beogradu početkom meseca marca tega leta in bo trajala deset dni. Ob tej priliki poziva odbor vse karikaturiste, da pošljejo svoja dela v teku enega meseca (23. dne februarja 1924. lj. da bi se mogla j demija, pri kateri so sodelovali člani kraljeve opere iz Ljubljane, katerim so bili poklonjen: trije lavorjevi venci in šopek. Dvorana ie bila nabito polna občinstva. Fo akademiji se je vršil ples. — Protestni shod obrtništva proti ukinitvi obrtnozadružnega nadzorni-štva in urada za pospeševanje obrti v Celju, se je vršil na svečnico dopoldne v hotelu »Union«. Poročali so na shodu g. Rebek, Bizjak. Božič m drugi. Sprejeta j-e bi>a resolucija, ki zahteva razveljavljenje odloka o ukinjenju omenjenih uradov. Resolucija se je odposlala na pristojna mesta. — Obrtniški ples, kateri se je vršil v petek 1. februarja zvečer v Narodnem domu, je krasno uspe!. Občinstva Iz vseh slojev se je nabralo toliko, da skoro ni bilo dobiti več prostora. Letošnja prireditev obrtnega plesa je zopet pokazala, kako priljubljena je ta prireditev med našim občinstvom. — Nesreča s smrtnim izidom. Ka.rol Pušnik, voznik delniške pivovarne, je peljal v petek težko naložen voz piva proti Celju. Blizu kopališča »Diane« je zavrl voz in hotel potem sesti nazaj na voz, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je prišel pc-d kolo, ki mu je strlo prsni koš. Med potjo v bolnico je vsled težke zadobljene poškodbe umrl. — Proračun mestne občine Celje za leto 1924 je veliki župan sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljub jani odobril in je dovoljeno mestni občini pobirati razne doklade, katerih pobiranje je bilo sklenjeno v svrho pokritja proračuna. — Mariborske vesti Prihodnja seja mestnega občinskega sveta se bo vršila v petek dne 8. t. m. ob 7. zvečer z nadaljevanjem dnevnega reda zadnje seje. Pri nedeljskem občnem zboru Slovenskega obrtnega društva je bil izvoljen za predsednika družabnik vrtnarskega podjetja »Vrt«, Gjuro Džamcnija. — Čuden prizor se je nudil danes opoldne na mariborskih cestah. Iz zapora mariborskega okrožnega sodišča je bil odpuščen 15-letni deček, ki je prestal tamkaj šest mesečno kazen zaradi tatvine. Bosega je odposlala jetnišnica na policijski komisarijat, da poskrbi za njegov odgon v domovinsko obč no Brestrnico. Policijski komisarijat je poslal dečka zopet z redarji na okrajno glavarstvo, da ga tam odpravijo naprej. In tako ie romal deček od Ponciia do Pilata po snegu in mrazu bos, dokler ni dobil na okrajnem glavarstvu nekaj krp, s katerimi si je vsaj za sto ovil otrple ude. V šestih mesecih je imelo vodstvo Jetnišnce menda dovolj časa, da bi bilo zahtevalo iz bližnje občine Brestrnice od dečkovih sorodnikov ali, če takih nima. od občine par čevljev, da bi se bilo prihranilo nepotrebno komentiranje in zgražanje javnosti. — V nedeljo ob 3. zjutraj se je v svojem stanovanju ustrelil policijski detektiv Andrej Tratnik. Vzrok samomora je bedni položaj, v katerem se je nahajal Tratnik, ki je moral skrbeti za se in za svojo petčlansko rodbino. — Policija je aretirala pekovskega pomočnika Miho Š„ ki je svojemu tovarišu, med tem ko sta oba že precej vinjena popiva a v kavarni »Drava« ukradel iz žepa 500 Din. — V minuli noči se je neznan storilec splazil skozi odprto pritlično okno v kuh njo gostilne »Ljudski dom« m odnesel 2 kg gnjati, 10 kg masti, 10 kg klobas, par čevljev, nekaj sladkorja in kave ter 37 dinarjev v gotovini. — Ptujske vesti. Mestni magistrat razglaša sledeče: Vsi lastniki psov marajo prijaviti svoje pse pri mestni blagajni, in sicer najkasneje do 15. febr., oni, ki to ne bodo storili se bodo strogo kaznovali, oziroma se bodo njih psi pokončali. — Pokr. uprava v Ljubljani je izdala novi dimnikarski cenik, ki je strankam v pogled pri mest. magistratu. Hišnim lastnikom se naroča, da si nabavijo knjižice, v katerih ima dimnikar vsakokrat potrditi pometanje in pristaviti datum. — Delovanje policijskega oddelka v Ptuju v letu 1923. Kaznovanih je bilo v našem mestu 228 oseb, radi prestopkov zasledovanih pa 217 oseb z uspehom, 40 oseb aretiranih, ovadenih 185 oseb. Vrhu tega se je izsledilo 14 oseb, zasledovanih radi različnih hudodelstev. — Na potu iz tovarne za usnje »Petovia« na Bregu pri Ptuju, je padel na zledeneli cesti delavec L Molnar tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. — Tuk. policija je zaplenila 10 dinarski bankovec, falzifikat od neke sumljive osebe, ko je ravno nakupovala blago — V bližini Haloz je zapazil neki kmet izvanredno žival in pravi, da take živali Še nikdar ni videl in da ie bila velika kakor medved. Na brž bo kakšen »Bauern-schreck«. Lahko mogoče, da se je žival priklatila iz gorovja, ker imamo letos precej hudo zimo in žene glad divjačino v vasi. Med kmeti v haloškem okraju vlada velika razburjenost. — Poštne zveze v logaškem okraju. V logaškem okraju ie zelo razvita lesna industrija. Izvozni center za lesno industrijo Je Rakek. V njegovi okolici je nad 60 občin, kier je nastanjenih veliko število lesnili trgovcev z moderno opremljenimi žagami. Poštni voz prihaja iz Ljubljane v Rakek dnevno dopoldne od 8. do 9. ure. Za lesno industrijo bi bilo izredne važnosti, da bi dobivala svojo trgovsko pošto še isti dan. Vsled nezadostnih poštnih zvez pa dobivajo lesna podjetja pošto šele čez 3 do 4 dni. Dostavo pošte iz Rakeka v okolico oskrbuje neko privatno avtomobilno podjetje iz Loža, ki prevzema pošto v Rakeku šele popoldne med 4. in 5. uro, mesto takoj zjutraj. Včasih pa še v tem času ne. Ob nedeljah avtomobil n a družba sploh ne prevaža pošte. Pošta se potem iz okoliških p.štnih uradov dostavlja samo dvakrat na teden. Navadno še to neredno, ker paštnim uradom primanjkuje pismonoš, ali so pa z delom tako preobloženi, da ne zmagajo velikega poštnega prometa. R-zumlivo je, da te slabe poštne zveze ogromno škodujejo lesni industriji in razburjajo občinstvo. Vse pritožbe pij poštni direkciji so zaman. Direkcija vedno-le odgovarja da poštnih zvez ne more zboljšati, ker ministrstvo ne dovoli kreditov. Lesni industrialci ši sedaj pomagajo na ta način, da na svoje poštne urade pošiljajo uslužbence, da sprašujejo, če je slučajno zanje došla pošta. Te neznosne razmere pa ne morejo še nadalje obstajati. Mnenja smo, če bi se poštno ravnateljstvo z utemeleno vlogo obrnilo na ministrstvo, bi dobilo potrebni kredit za boljšo, poštno službo na razpolago. Ne moremo si misliti, da bi ministrstvo ne upoštevalo gaspodarskih razmer v logaškem okraju, ki s svojo razvito lesno industrijo neobhodno potrebujejo, da imajo urejeno redno dnevno pošto. Toda ne samo pismena in brzojavna služba bi morala biti urejena. Vse večje kraje bi morala spajati tudi telefonska zveza. Že lansko leto so industrialci v Cerknici zbrali veijo vsoto denarja za postavitev telefonske zveze. Vendar brezuspešno, še danes po preteku enega leta ni ne duha ne sluha o telefonski zvezi in nihče se pri poštm direkciji ne zgane, da bi ugodil upravičenim zahtevam lesne industriie. Skrajni čas je že, da se razmere zbol šajo in da poštna direkcija organizira redno poštno službo v industrijskem logaškem okraju. — V našem sobotnem poročilu o cvetlični reduti S. K. Primorje je pomotoma izostalo, da so si zamislili dekoracijo dvorane trije letošnji maturanti sred. tehn. šole, ki jim gre v prvi vrsti zasluga za lepo uspelo dekoracijo navedene prireditve. — Telefonska taksa za novinarje* Minister pošte in telegrafa je reduciral takso za telefonske aparate v stanovanjih novinarjev. Letna pristojbina 400 dinarjev, taksa za instalacijo 1200. selitev 600 dinarjev. — Smrtna kosa. Vrhovni nadzornik poklicnega gasilstva g. Ivan Koleša je včeraj ob tričetrt na 5. popoldne na posledicah operacije nenadoma umrl. — Naročnikom tednika »Naš dom« na znanje. Vsled tehniških težkoč »Naš dom« 1. 1924 še ni izšel. Ako bodo težkoče premagane do 15. t. m., potem izide list zopet ter bo redno Izhajal kakor doslej. Ako pa težkoče ne bo mogoče odstraniti do navedenega dne, potem list sploh ne bo več izhajal. Naročniki, ki so plačali naročnino za leto 1924, dobe potem vrnjeno vse, kar so plačali na naročnini za l 1924. — Uprav-ništvo »Našega doma« v Murski Soboti. — Požar v Bltnjem. V nedeljo zvečer je Izbruhnil požar pri bitenjski trgovki Ce-punovki, ki jo bo morda stal življenje. Trgovka je šla za nekaj časa v vas k svojim sosedam Ko se je nakramljala, se ie vrnila domov, kjer se ji je nudil strašen prizor. Iz sredine strehe Je švigal proti nebu rdeč zubelj, ki se je v kratkem razširil na vso slamnato streho. Prestrašena žena je komaj zavpila na pomoč. Takoj nato pa se je zgrudila v nezavest. Na lice mesta so prihiteli ogniegasci iz Žabnice in Stražišča. Napeli so vse sile, da bi rešili vsaj nekaj blaga, denar in dragocenosti. Toda nihče ni vedel kje hrani denar in po'eg tega sta se razpočila sod špirita in petroleja. Delo ognjegascev je bilo torej brezuspešno. K sreči ni bilo vetra, ki bi lahko upepelil celo vas. Cepunovka se dolgo ni vzdramila iz nezavesti in težko je upati, da bo okrevala Zgubila je vse svoje premoženje. Nien mož se nahaja v Ameriki in je slučalno brez zaslužka. Zaenkrat se še ne ve, kako je požar nastal. — Stavka državnega pravdnlka. Na zatožni klopi je sedel te dni v Sarajevu neki delavec, obtožen, da je poneveril 500 dinarjev. Prodai je namreč samokres svojega tovariša, izkupiček pa plačal zdravniku, ki je zdravil njegovo bolno ženo. Do-tični zdravnik je bil zaslišan kot priča in državni tajnik je zahteval, naj se dotičnl znesek vnese v zapisnik. Tega pa ni dopustil senat, kar je državnega pravdnlka tako razjarilo, da je zapustil dvorano. Sodni dvor je zahteval njegovega zastopnika, toda vsi so se branili sprejeti zahtevo, češ, da niso za to pooblaščeni. Senat Je nato obtoženca oprostil, ker ni bilo kazenskega predloga in ker je obtoženec ravnal v sili. — Dve jagnjeti z eno glavo. Prosvetni minister je dovolil Dušanu Tokiču, da sme pokazati v vseh šolah dve jagnjeti, M imata samo eno glavo. Višino prostovoljnih prispevkov bo določil voditelj dotičnega šolskega zavoda. • — Velika ljubezen neke ženske. Pred nekaj dnevi je umrl v Vel. Kikindi železni* ški uradnik Silagy. Smrt je vdovo take pretresla, da je venomer trdila, da- so ga živega pokopali. Nekega večera je odšla na pokopališče in pričela z rokami odkopavati grob. Naenkrat pa se le dvignila ih stekla domov, kjer se je obesila. — Doživljaj v stanovanju dr. Janžeta Novaka. Ko se je vračal tajnik državnega sveta, dr. Janže Novak, septembra me?eča lanskega leta na svoje beograjsko stanovanje, ni mislil, da bo presenečen. Stopivši V sebo, jo je našel zasedeno po štirih mo* žakarjih. Skušal jim Je dokazati, da je Sta« novanje njegovo, toda zaman, fllesto..odgovora ga je začel kavarnar JevrpmovIČ PSO. vati. Končno so mu priskočili na pomoč še ostali trije tovariši, ki so začeli dr. Novaka neusmiljeno pretepati. Tepli so ga v sob! in tepli tudi v veži, čeravno se je tam zbralo že precej poznih radovednežev. Zadeva ie končala pred sodiščem. Kavarnar je bil obsojen na mesec dni zapora in bo moral poleg tega plačati dr. Novaku vsote 1700 Din. — Samomor reduciranega uradnika Pred nekaj dnevi se je nastanil v beograj. skem hotelu »Pariz« neki gost UdovičkL k se je prijavil za srezkega načelnika v ‘Ku-manovem. Bil je tih in je po izjavah uslužbencev precej pil. V nedeljo dopoldne pa ga ni bilo na spregled in hotelski vratar j« domneval, da gre za nesrečo. Obrnil se j« na policijo, ki je takot prihitela na lice mesta. Nasilno so odprli zaklenjena vrata ia našli Udovičkega ležati v poštelji s prestreljeno glavo. Iz pisem je bilo razvidno, da gre za reduciranega okramega ekonom« iz Kumanovega. Usmrtil se je. ker nf mogel najti izhoda iz svojega obupnega položaja in ker ni mogel gledati pomanikanjt svoje žene in treh otrok. V Beograd je prišel, da bi prosil za pomoč Pašičevo hčerko, ki pa je bila slučajno v Rimu. Pomagaj« mu ie namreč že lansko leto, ko se je nahajal na cesti. — Strašna smrt 72 letne starke. Zadnje dni pretečenega meseca je prišla na sejem v Ogulin 72 letna vdova Marija Brajkovlž iz Oštarije. Po svojih opravkih ie šla v gostilno, da bi se nekoliko pogrela ln okrep-čala. Vsled starosti in mraza je vino zelo hitro učinkovalo, kar je zapazil občinski redar, ki je revico odvedel v zapor. Ponoči se le starka streznila, bila pa je vsa prezebla. Pobrala je nekaj papirja In zakurila. Nesreča Je hotela, da se li je vnela obleka. Pričela ie klicati na pomoč, toda zaman. Umrla Je v groznih mukah. Pravijo, da J* nekdo izmed stražnikov slišal njeno vpitje, pa se ni oglasil Iz strankarskega Življenja. Občni zbor krajevne organizacije NSS v PtuJu se Je vršil dne 31. januarja t. 1. v mali dvorani Narodnega doma. Občni zbof Je otvorll in vodil predsednik g. Anton Blažek ptujski župan, ki se je uvodoma spomnil umrlega člana g profesorja Bera n I č a ln prosil navzoče, da se v znak sožalja dvagnejo raz sedežev, kair so zborovalci storili. Po poročilih odbora se je !*• vršila volitev novega odbora. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: predsednikom f. Anton Blažek; odborniki: Fran Lenarčič, Anton GomzL Egidit Sigi, Blaž Travežan, Franc Femc in Jože Kogel: namestnika: Alojz Berlič in Peter Marob; preglednika: Jakob Tobljas in MHan Menone. Po volitvah !e imenom načelstva NSS poročal cen. tralnl tajnik o društvenih zadevah, nakar ie predsednik Blažek zaključil lepo uspeli občni zbor. Društvene vesti. — Elitni tehniški ples. ki ga priredi »Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov« (A. D J. T.) pod pokroviteljstvom »Udruženja jugoslovenskih inženirjev in ar-hltektov, sekcija Ljubljana« In častnega damskega komiteja, se vrši v torek, dne 5. februarja v gornjih prostorih Narodnega doma. Pričetek ob 23. uri. Ofidjelni sprejem od 8. do pol 9 ure. Posetnike opozarjamo, da bodo radi navala pri buffetih po. slovale posebne blagajne s kuponi Društvo na!emnikov za Slovenijo opo. zarja, da se vrši prihodnja lavna odborova seja v sredo, dne 6. febr. 1924 ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. Slovensko' zdravniško društvo v Ljubljani. Nadaljevanje rednega občnega zbora se vrši v četrtek 7. febr. L 1. ob pol 8. zv. v ženski bolnici. Nato predava g. dr. Pirc, zdravstv. nadzornik: Metodika zdravstvene propagande. pravočasno izvršiti vsa pripravljalna dela. Postavljena je žirija strokovnjakov, ki bodo izbirali in razporejali poslane slike.. Podrobni program razstave se objavi naknadno. Vse pošiljatve je treba nasloviti: Odboru za prirediivanje izložbe karikaturista (Umetničko Odeljenje — Knjeginje Ljubice 34, Beograd). 1 Pariško gledališče. V pariškem umetniškem gledališču igrajo Henri Clcrcovo dramo »L’epreuve du bonheur«. Vs-bina te sbdebne drame je v kratkem sledeča: Mladi delavec Royssel, eden voditeljev sindikalnega gibanja, se dve leti po vojni izogibl e svoji ljubici meščansk* hčeri Germ >iiii Der-val. Zatcpl en v svoje načrte, misli, da se mora odreči nemogoči ljubezni. Toda Ger-maine ga ljubi še vedno in mu izpove, da želi biti le njegova. Tretje dejanje: Roysscl in Germaine sta poročena in oba zadovoljna. Oba delata v svojem malem stanovanju. Roysselovl tovariši, ki ga skoraj nikdar ne vidijo, ga obtožijo dezertacije. Royssel trpi, toda ljubezen njegove mlade in tople žene je močnejša nego vsi politični principi in sindikati. 1 »Grob pod slavolokom«. 30. januarja so igrali v Parizu v »Comčdie Francaise« tragedijo v treh delanjih ki jo je spisal znani mladi dramatik Pavel Reynal po naročilu gledališkega ravnatelja. V umetniških krogih je vladalo nenavadno zanimanje za to dramo. Avtor, ki je bil ves čas vojne na fronti, je spisal dramo »Gfob pod slavolokom«, v kateri nastopajo samo tri osebe. Drama je posvečena heroizmu, ki ga predstavlja grob neznanega vojaka. Občinstvo jo je sprejelo na splošno z odobravanjem, oosatnezne scene pa so povzročile precej mrmranja. 1 Pod Virgllije’-fi» ftrottum so našli v Posebni duplini zel* slike na zidovih. Komisija za varstvo starodavnih spomenikov je izjavila, da so te slike velikanskega pomena za določitev dotične dobe. I Franc Ravoli: Vsak le sam svole sreče kovač. Pod tem naslovom je izšla v »Zvezni tiskarni« v Ljubljani knjižica, ki je drobna po obsegu (74 strani), a bogata po svoji vsebini. Pisatelj pojasnjuje v ml, po katerem potu pridemo na pošten način do boljših gospodarskih uspehov. Glavni pogoji za vsako uspešno pridobivanje so: negovanje telesa (zdravje), vsestranska izobrazba, lepo vedenje, krepka volja, mar-1 ivost, varčevanje in podjetnost. Kjer vladajo te lastnosti, tam raste blaginja, ki jo je treba uživati s.bi in drugim v prid. V tem smislu ie treba vzgajati človeka že od rane mladosti *er mu nekako vcepiti prido-bitveno sposobnost. Napredovati mora korakoma in stremeti za tem, da se osamosvoji in vsestransko gospodarsko organizira. Le tako more v polni meri udejstvovati svojo delavno in organizatorlčno moč in doseči polni gospodarski uspeh. —lj. 1 Zadnje delo Maksima Gorkega. Američan Barret H. Clark priobčuje v londonski »Fo-rtnlghtly Review« svoj nedavni razgovor z Gorkim. Pisatelj je izjavil, da ni zadovoljen s svojimi gledališkimi deli. ker so slaba. Zadnie dovršeno delo je »Starec«, ki so ga igrali v Rusiji ni pa tiskano. Napisal ga Je pred leti. Drama vsebuje življenje bivšega jetnika v SibirijL Po prestani kazni se mu je z mnogimi žrtvami posrečilo. da je otvorll malo trgovino. Dobil je konkurenta, ki je poznal njegovo preteklost ln ta mu je počasi uničil vse. Gorki je hotei povedati to-le idejo: Prestane boli nam ne dajo pravice, soditi o svetu ki sam po sebi ni hudoben. Hudobni ’ smo mi. Svet je vedno dober. Ml sami ml povzročitelji tragedij. Toda upanje v nas ne zamre, ker je svet v bistvu dober ln življenje je sladko. Kdor se pritožuje nad svojimi bolestmi, je velik egoist. »Starec« dokazuje možnost človeške volje in prikazuje napačno Saninovo filozofijo. Rusija ni ne pesimistična in ne abnormalno cinična Nova ruska literatura ne obravnava več samo norosti in smrti. Dostojevskij in Tolstoj sta velika umetnika, toda njun vpliv je bi! slab, ker sta uničila vero in inlcijativo. Gorki je nadalje izjavil, da Je nameraval« sovjetska vlada izdati zbirko del najboljšit Pisateljev, toda vsled pomanjkanja kapitala ie morala prenehati z Izdajo. Danes inia največjl vpliv na mlado rusko generacije ameriški romanopisec Jack London, ki poveličuje energijo. Pesnik Klodaš vič je iz. razil novi evangelij ruske mladine z besedami: za zmagovalce ni palm, za premagane ni usmiljenja! 1 Nova francoska drama. Mladi fran coski pisatelj pavel Violar je izdal dramo »V pametnih letih«, ki sicer ni idejno ort-ginalna, toda ie zanimiva. N ena vsebina K r deseUmMpfi ^U,rdacbu’ velik otr°k s šti-let|. živi srečno in mirno s svo tra ni ** roditel'1 In s staro služklnio, ki ^a ,ob°žava- Vsakdanji kruh si služi kot adnik v osrednji knjižnici ter je popolno-tna zadovoljen. Ker je sklenil, da ostane sa-*pcc, ga ne zanima nebena ženska. Lepega dne pa mu predstavi njegov bivši vojaški tovariš svojo sestrično, lepo vdovo, ki išče službo. Bourdachu Je dosegel da Jo je sprete njegov ravnatelj v službo. Naposled pa s« ie celo zaljubil vanjo. Ker pa Je preveč boječ, se ni upal razodeti vdovi svojega na-gnenja. In tako se zgodi, da poroči vdovo njegov tovariš, ki mu jo je predstavili Ker je ostal sam, se ga loti žalost, toda vse le prepozno. SocSjalni vestnik. Socialno politične naloge občine. (Ljudska visoka šola v Ljubljani.) Dne 3. t. m. je predaval v okvirju Ljud-*ke visoke šole publicist Fr. Erjavec »O so-elalno - političnih nalogah občine«. Rr®da-vatojeva izvajanja, katerim so sledili poslušalci z največjo pozornostjo, so bila sie-deča: Socialno vprašanje je tako staro kakor človeška družba. Čimbolj je prehajala družba Iz starega, naturalnega gospodarstva v moderno, denarno gospodarstvo, tembolj se je socialno vprašanje poostrilo in zavzema danes take oblike, da pretresa celokupno človeško družbo. Posebno pri nas v Slo-venijl, kjer je naše razvito gospodarsko življenje vsled dogodkov svetovne vojne zašlo v težko gospodarsko krizo, zahteva socialno vprašanje nujne rešitve. Kdo pa je poklican reševati socla no vprašanje? V prvi vrsti je to naloga države, potem pokrajine in konečno občine. Z uvedbo ustavnega življenja v bivši Avstriji (1. 1849) le bila občina priznana kot subjekt kolekt. kraj, interesov, ki ima kot tak pravico in dolžnost za njihovo samostojno upravo. Ker je bilo vsied pritiska absolutizma ustavno življenje za dobo desetih let zopet potisnjeno v ozadje, je izšel zakon glede ureditve občin, ki st je osvojil principe Iz 1. 1849 šele 1. 1862. Na teh principih temeljijo tudi občinski redi, ki so jih izde aie posamezne dežele bivše Avstrije na podlagi zakona izza I. 1862. Naloge, ki- jih ima vršiti občina v svojem območju delimo v prenesene in lastne. V preneseni delokrog spadajo v prvi vrsti: izvedba občinskih in držav-nozbor. volitev, izdajanje domovinskih listov, ljudsko štetje, odgonstvo, vojaška nastanitev, vodstvo črnovojniških list, sodelovanje pri mobilizaciji itd. Lasten dejo-krog pa obsega predvsem: upravo občin, imetja, skrb za varnost osebe in imetia, skrb za vzdrževanje cest, mostov in trgov, polisko, tržno zdravstveno in nravstveno policijo, uboštvo in skrb za občinske dobrodelne namene, stavbno in požarno poicijo, šolske zadeve, v kolikor to določa zakon, iz vrlevanje prostovoljnih dražb itd. V kakih odnošajlh stoji naš občlnar na-pram stremljenjem lastne občine? Tu moramo ugotoviti, da vlada pri nas žaUbog premalo zanimanja za delo občine in njeno politiko. Medtem ko se skoro že vsak in-terestra za tega ali onega državnega poslanca, za njegov govor bodisi v parlamentu, bo-disi na kakem lokalnem zborovanju, se smatra delo občine za manj vredno, •>'•-čno samo pa za domeno določene klike. In sicer imamo zaznamovati ta negativen pojav pri kmetu in meščanu. Intenzivno zan manje za občinsko po. lltiko je pri. nas raditega posebno potrebno, ker država .pušča številne panoge zanemarjene. Dolžnost občine je, da prevzame sama te naloge In Jih rešuje, v kolikor Je v to kompetentna. Izmed socialnih nalog občine se hočemo omejiti predvsem na one, ki zadevajo mladinsko skrbstvo, stanovanjstvo in brezposelnost. V bivši Avstriji je bil zakon za mladin Skrbstvo docela pomanjkljiv. Pri nas imamo v tem oziru boljši zakon toda kaj pomaga, če se zakon ne izvaja. Dnevnih zavetišč, kjer dobi zanemarjena mladina primerna vzgojo in nadzorstvo, imamo v Soveniji toliko, da lih lahko seštejemo na prstih. Ali se res ne zavedamo dolžnosti napram zanemarjeni ded lastnega naroda. Iz katere se rekrutira, kakor nas uči kriminalistika, prei-alislej naj večji kontingent zločincev? V mladin. skrbstvo spada 1 poklicno svetovanje. Po dovršitvi ljud. šole se mora skrbeti, da se mladi naraščaj posveti poklicu. za katerega je poklican. Kdo naj svetuje mladostniku pri tem poklicnem izbiranju? Oče in mati ne moreta tega izvršiti v potrebni meri, ker sta sama potrebna nasvetov in nimata vpogleda v sodobno gospodarsko živ.jenje. Tu se odpira občini hvaležno polje, da rešuje z uvedbo pokii tjih svetovalnic pokl cne probleme v korist posamezniku in celokupnosti. Za vzgled naj nam služijo v tem oziru občine v Nemčiji. O stanovanjski bedi pisati, je odveč, kaj. tl to nadlogo občuti pri nas dnevno že vsa kdo. Sledeči slučaj nam osvetljuje dovolj jasno socialno važnost stanovanjskega vprašanja: Ob prevratu se je naselil v Ljubljani pošten in marljiv obrtnik s svojo družino iz Ooriškega. Vsed pomanjkanja stanovanja je otvoril svojo delavnioo v neki luknji Hub j. predmestja. Sam je prenočeval po gost lnah v Kolodvorski ulici, medtem ko so ostati člani njegove družine stanovali raztreseno po vseh delih mesta. Razumljivo je, da tako razcepljena družina izgubi vse privlačne sile za poedinca. Iz nekdaj vzornega družinskega očeta postal je ta obrtnik — strasten pijanec in njegova de avnica je oro-padla. Ena Izmed njegovih hčera pa je bila obsoiena pred nekoliko meseci na večletno prisilno delo in se nahaja tačas v ženski ka-znilnici v Begunjah na Gorenjskem. Za sta novanjska vprašanja, ki poraja objekte za bolnice in ječe, ni pokazala država pri naš do&odaj še nikakega smisla. Pač pa ima v sami Llubliani stotrideset stanovanj zasedenih za svole urade. Da ublaži stanovanjsko bedo. le ljubljanska občina sicer nekaj že storila, a I to je malo. I u zamore le zasebna iniciativa več ukreniti. Država In obč.na pa sta dolžni, ji nuditi vsestranske olaišave. Točnih podatkov o števi u brezposelnih v Sloveniji nimamo. Vendar pa ni pretirano, če trdimo, da le že danes v Ljubljani štiri do pet tisoč brezposelnih družin. Kaka od-pomočl brezposelnim? Z zasilnim delom in zavarovanjem za brezposelnost. Ker oa se zasilno delo, kakor Je Izkazala praksa, ne Izplača, mora pričeti Občina s svojim zavarovanjem za brezposelnost, da da državi iniciativo za vsestransko reševanje vprašanja brezposelnosti. Konečno moramo pripomniti, da more komunalna politika, zlasti pa socialna, obroditi uspehe le tedaj, če se centralna zakonodaja zaveda v polni meri pomena in naiog občine, ki le za družino prva in najvažnejša soc. edinica. Nuditi ji mora čim širšo samoupravo in potrebnih mater, sredstev v svr-bo neoviranega občekoristnega dejstvova-nja. Občina pa mora dajati inicijativo državni zakonodaji, da se loti. z vso vnemo reše-vanla stanovanjskega vprašanja in brezposelnosti, ki tvorita danes iedro vsega praktičnega socialnega skrbstva. izseljeniški komisarljat v Zagrebu objavlja: Izseljenci ki se po preteku šestih mesecev zopet vrnejo v Ameriške Združene države vzamejo lahko seboi zeno In otroke pod 18 let ne da bi s tem obremenili dovoljeni kontingent, ki je sedaj že Izčrpan do konca junija a. 1. To oln šavo izseljencem sporoča amerikanski konzulat potom našega ministrstva za socialno politiko vsem Interesentom, Osemurno delo v BelgljL Delavski minister je predložil zbornici predlog o reviziji osemurnika. Predlog se sklicuje na dejstvo, da večina držav r,i ratificirala konvencije v VVashingtonu in da je neobhodno potrebno priznati industrijalcem glede osemurnika gotove olajšave, da se dvigne nacijonalna produkcija. Revizija osemurnika pa nima namen prekoračiti temeljna načela zakona o osemurnem delu. Odpovedana tarifalna mezdna pogodba nemškim železničarjem. Državni prometni minister v Nemčiji ie 400.000 železničarjem odpovedal tarifalno mezdno pogodbo. Pri sestavi nove pogodbe se bo za celo državo enotno uredil delovni čas, dočim mezde ne bodo več enotno urejene in se bodo razlikovale po gospodarskih okoliščinah posameznih pokrajin in krajev. Primorske vesti. DRŽAVNA BORZA DELA. Pri vseh »Državnih borza dela« v Ljubljani. Mariboru, Ptuju, je iskalo v pre-teklem tednu od 20. januarja do 26. januarja 1924 dela 182 moških In 107 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 97 moških in 59 ženskih delovnih moči. Posredovanj se Je izvršilo 89. Promet od !. januarja do 26. januarja 1924 izkazuje 2217 strank, in sicer 887 delo. dajalcev in 1330 delojemalcev. Posredovani se je izvršilo v tem času 481. Dela Iščejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 14 rudarjev (poročenih), 3 vrtnarji, 4 kovači, 2 kleparja, 1 železolivar, 8 stavb, ključavničarjev, 10 strojnih ključavničarjev, 5 mehanikov, 3 eiektromonterji, 16 mizarjev, 1 strojni mizar, 1 žagar, 2 kolarja, 2 sodarja, 1 sedlar, 4 tapetniki, 5 krojačev, 5 čevljarjev, 13 pekov, 3 mesarji, 10 zidarjev, 1 vodovodni inštalater, 4 slikarji, pleskarji, 3 tesarji, 7 strojnikov, kuriačev, 13 topilniških delavcev, 4 trgov, sotrudniki (špeceristi), 1 železolivarski delovodja, 1 strojni tehnik, 1 prejemalec lesa, 3 knjigovodje, 13 pisarniških moči, 10 slug, 12 vajencev, 1 vzgojiteljica, 3 kontoristinje, 3 trgovske sotrud-nlce, 1 restavracijska blagajničarka, 1 hotelska sobarica, 3 natakarice, 2 šivilji, 2 modistlnji, 10 delavk, 1 hišnica itd. Pri Državni borz! dela v Mariboru: 3 gospodinje za na deželo, 48 hlapcev, dekel, 24 viničarjev, 6 ekonomov, 8 rudarjev, 1 vrtnar, 1 kamnosek, 3 opekaril, 8 pod-kovskih kovačev, 1 kotlar. 12 stavb, in stroj, ključavničarjev. 4 žeiezostrugari, 3 kleparji, 4 mehaniki, 6 mizarjev, 2 kolarja, 2 sodarja, 4 žagari, 1 usnjar. 4 sedlarji, 22 krojačev, šivilij, 22 čevljarjev, 3 mlinarji, 15 pekov. 3 mesarji, 15 natakarjev, natakaric, 1 laborant, 10 zidarjev, 4 slikarji, 10 tesarjev, 7 strojnikov, 163 tovarn, in pomožnih delavcev in delavk, 10 slug, 4, knjigovodje, 21 trgov, pomočnikov, pomočnic, 1 šofer, 1 strojevodja, 28 pisarn, moči, 14 vzgojiteljic, 2 modistki, 122 gospodinj, kuharic, služkini, sobaric, varušk, postrežnic, 3 pregledovalke jajc. Pri Državni borzi dela v Ptuiu: 1 ekonom, 4 oskrbniki, 15 poljed. delavcev, viničarjev, 1 rudarski paznik. 1 vrtnar, 1 kamnosek, 4 kovači, 8 ključavničarjev, l elek-tromonter, 1 zobotehnik, 2 mizarja. 1 kolar. 1 sodar, 1 usnjar. 4 sedlarji, 2 krojača, 3 čevljarji, 1 klobučar, 7 mlinarjev, 1 pek, 2 zidarja, 1 slikar, 3 strojniki, 2 kurjača, 1 sluga, 1 nočni čtivai, 2 trgov, pomočnika, I skladiščnik, 7 dninarjev. I hišni_hlnpcc. 1 pisar, moč, 1 kmečka dekla, 2 prodajalki, 8 služkinj, 25 vajencev, vajenk itd. V delo se sprejmejo: Pri Državni borzi dela v LjubPanl: 1 viničar, 1 autogenični varilec, 1 kovotlači-telj. 3 lesni strugarji, 1 modelni mizar, 3 pletarji, 2 predilniška preddelavca. 1 pre-dilniški mojster, 1 sodavičar, 4 jetniški pazniki, 30 vajencev, 1 sobarica, 1 kuharica, 4 kmečke dekle. 2 služkinji. Pri Državni borzi dela v Mariboru: 58 hlapcev, dekel, 5 Švicarjev, 3 vrtnarji, 1 nožar, 1 kovač, 1 železolivar, 1 ključavničar, 2 urarja, 1 špecijalist za autogensko varjenje, 8 mizarjev, 1 kolar, 4 žagarji, 2 gaterista, 3 pletarji 1 tkalec, 1 mlinar. 1 slaščičar, 34 vajencev, 1 gospodinja k orožnikom, 1 dojilja, 30 šiviili za perilo, 2 hišni šivilji, 1 šteparica vrhnih delov čevljev, 1 blagajničarka, 2 plačilni natakarici, 2 vzgojiteljici, 3 varuške, 19 kuharic, 28 služkinj, 6 sobaric itd. Pri Državni borzi dela v Ptujur 20 poljskih delavcev, viničarjev, 1 vrtnar, 1 kovač, 1 ključavničar. 1 kolar, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 strojepiska, 1 kurjač, 1 sluga, 3 dninarji, 1 hišni hlapec, 7 kmečkih dekel, 3 kuharice, 1 sobarica, 3 služkinje, 9 vajencev itd. Dop!sf. — Iz Šiške. Na Svečnico je priredila Narodna čitalnica pri Valjavcu svojo običajno vsakoletno »Vodnikovo besedo«. Se dokaj točno je orkester jug. žel. zaigral otvoritveni komad, nakar j^ druš veni tajnik v zbranih besedah pojasni! pomen Valentina Vodnika. Temu je sledil krotek, a skrbno naštudiran balet, ki pa radi slabe elektr. razsvetljave ni prišel do efekta. Pevski zbor ie za odrom — ob živi sliki baletk ob slavljenčevem kipu — zapel Vodnikovo — »Dram!!o m'tim rojakom« — pri odprtem odru pa še »Gorski krnil«. Prireditev je povzdignil nastop g. P. Burje In g Belotn, ki sta ob spremljevaniu na klavir g. prof. Kozine izpela pre~izno n študirani ari'! — ter dueta odlomka iz opere — za kar sta žela iskren aplavz K vpri-zoritvi Volkašina bi b lo le sledeče omeniti. Nastop tolikega oseb a je bi' radi pre mathnega odra precej oviran, si er pa so posamezne osebe bile do padrrbnos'! kos svojim vlogam, le petje bi bilo lahko boljše. Narodni čitalnici lahko samo čestitamo, da je v zadnem času postala nova zvezda v vencu agilnih ljublj. kulturnih društev. — Gledus. p Zamenjava zadružnega denarja. Se pred podpisom rimskega sporazuma sta bila šla zastopnika političnega društva »Edinost« v Trstu dr. Wi!fan in dr. Cok v Beograd, da se informirata o vsebini sporazuma. Dr. VVilfan je ob tej priliki obiskal italijanskega poslanika v Beogradu, Sum-monteja. Ko sta bila naša ministra v Rimu, sta prišla na poziv dr. Ninčiča tja tudi dr. Wilfan in predsednik Zadružne zveze v Trstu dr. Agneletto. Sodelovala sta z referenti italijanske vlade pri določitvi podrobnosti o sporazumu glede zamenjave denarja primorskih zadrug. Ko sta se gg. Pašič in Ninčič na svojem potovanju v domovino ustavila v Trstu, so se jima poklonili zastopniki pol. društva »Edinost« dr. Wilfan, dr. Slavik in dr. Cok. Izrazili so jima' zadovoljstvo primorskega ljudstva nad sklenjenim sporazumom in se zahvalili za njihovo podporo v prilog primorskih zadrug. Ministrski predsednik Pašič jih je zelo prijazno sprejel ter jim izjavil, da je bil sporazum potreben za obe državi in da bo gotovo tudi ugodno vplival na položaj Ju-goslovenov v Italiji. p Istrani za enotno fronto. Pretečeni četrtek se je vršil v Trstu občni zbor političnega društva »Edinost« za Istro. Zborovanja so se udeležili odposlanci vseh istrskih slojev. Prvo točko dnevnega reda je tvorilo poročilo in razprava o dosedanjem delu in organizaciii. Glede tega vprašanja smo že poročali o priliki občnega zbora političnega društva v Trstu. Po daljši razpravi o politični reorganizaciji je bil soglasno spre!et sklep, naj se vsi Jugoslo-veni Julrske Krajine zopet združijo v enotno politično organizacijo s pokrajinskimi odseki za Goriško, Istro in Trst, ki naj imajo najširšo avtonomijo v vseh vprašalnih, ki se tičejo posameznih pokrajin. Centrala politične organizacije pa bodi v Trstu. Za tržaškim političnim društvom je prišlo na vrsto še istrsko, svojo besedo mora še izreči politično društvo »Edinost« v Gorici, kar upamo, da bo z ozirom na predstoječe volitve tudi storilo, da ne postane'o volile! maledušni in se odzovejo klicu na volišče. p Vitezi Italijanske krone. Italijanski kralj je na Muss»lini'ev predlog imenoval naše drbre znance Bandelija, Peternela in Galeussiga za viteze italijanske krene. Ako bi bili ItaM ani dosledni, bi morali imenovati za viteze tudi vse one makednr.stvu-tušče, ki so pod n'!hovim pokrovitel stvom baMnali naše ljudi, kajti edino to jim lahko Italijani morejo šteti za zaslugo. Radovedni smo, kakšen bo -njihov bodoči viteški nastop. p Z Goriškega. ItalPansko društvo »Za narrdno kulturo« in učiteljišče »Scipio Sla-taper« sta si nadela nalogo razširjati kulturo na Goriškem. Otvorila sta tečaje za latinščino. Italijanščino, slovenščino in razne druge moderne jezike. Razen tega bosta prirejala predavana v Gorici in na deželi. — Kot prvi je predaval v Ajdovščini prof. Lorenzoni v slovenščini In Ita lijanščini o lepotah Italije. V kratkem se bo vršilo drugo predavanje v Vipavi. To delo Je sicer hvalevredno, toda čudno je, da ne posveča društvo svojih sil v Furla niji, kjer bi bilo mnogo bolj potrebno. Morda je s tem v zvezi tudi gonja proti goriškim prosvetnim društvom? p Admiral Thaon d! Revel v Trstu. V seboto je prispel v Trst italijanski admiral Thaon di Revel. Tržaško mesto mu je poklonilo zlato medaljo in dragocen meč. Thaon di Revel si je pridobil za italijansko mornarico velike zasluge in je bil 1. 1917 imenovan za senatorja. p Kdaj bo konec? Za sodniki so se italijanske oblasti spravile na sodne uradnike. Pred nekaj dnevi je namreč dobilo 12 uradnikov goriške /sodnije poziv, naj se nemu doma opravičijo za razna očitanja, ki jih je predsedstvo navedlo v dotičnem pozivu. Nekemu zelo marljivemu uradniku se očita »slavofilstvo«. dokazati torej morajo, da je »slavofob«, kar bo po mnenju dopisnika »Edinosti« najbolje storil, ako ubije nar Slovencev in jih podari svojemu predstojniku. Uvereni smo, da bo vseh 12 uradnikov odpuščenih, ravno tako pa smo tudi uverjeni, da se bo gonja nadaljevala tudi pri podeželskih sodnijah, dokler bo tam dihal samo še en Slovenec, Tako pač razumevajo goriški fašisti sporazum in zbhža-nje med obema narodoma. p Človeške žrtve pod plazom. Dne 24. jan. so se nahajali na Stržiški planini Franc Leban in še trije mladen‘či, vsi Nemskoru-tarli. Ko so prišli skoro na vrh hriba, so se oddahnili od naporne hoje. Franc Leban ie nesel v Jugoslavijo tkat vrečo volne. N a trn krat se ie začel sneg pod nogami premikati In snežni plaz je zaje vse štiri potnike m jih zanesel navzdol. Franc Leban in Ivan Stendler sta bila sredi plaza kmalu zgrbljena. Nekega mladeniča je zaneslo v do no med drevje, kjer so ga našli z zlomljeno nogo in naj>o! zmrznienega. Neki drugi se je srečno rešil do Stržišča. Lebana 'n Stenj-leria pa so našli z zlomjenima hrbtenicama turnir tudi doslej v zvezi 5e ne včlameui klubi, če bi se pravočasno včlanili. Tako obeta postati nameravani pekrajnski turnir, ki je prvi te vrste v Sloveniji, nadvse pester In zanimiv. Predeči!- nam bi lahko nazorno tako v igralnih partijah, kakor tudi na rezultatih slovanske šahovske kapacitete, jakostno razvijanje po edinih naših šanov-skih kubov. Šahovska zveza v Celju je nadalje sklepala o ustanovitvi šahovske rubrike v enem izmed slovenskih dnevnkov. Sklenilo se ie v to svrho razpisati na vse slovenske liste v Ljubljani natečaj s konkretnimi predlogi iti pogoji, povdarjajoč nestrankarsko in nepolitično udejstvovanje šahovske ideje, nakar bo zveza sprejela najboljšo šahovskim Interesom odgovarjaočo ponudbo. Za urednika šahovske rubrike je bil določen šahovski senior, deželni tajnik Henrik Pfeifer. Po zaslugi neumornega in priznanega šahovskega organizatorja prof. Ludv, Vagaje. je zveza z incljativo za ustanovitev šahovske rubrike, gotovo veiko pripomogla k ožive-tvorenju šahovskega gibanja v Sloveniji in k temu da bo tudi pri nas vznikla med posameznimi listi šahovska strokovna konkurenca. Mirko Kragelj, podpreds, ljubi], šah. kluba. M. K. O ženski izobrazbi in genski šoli. i. Kino Matica 31. januarja do 10. februarja Žena z milijoni iv* v r/v »Vt-vIV od 4. do 6. februarja II. del: Knez brez remije. Naloga ljudske šole v širšem pomenu je, da sistematično vodi otrokovo dušo in razum dc onih činitel ev, ki so neobhodno potrebni za nadalini študij na srednji šoli. Ljudska šola je baza, ona seznani otroka s Črkami in številkami, uči ga misliti. Srednja šola razširja to njegovo znanje do one stopnje, ki mu da v splošnem pregled v vseh različnih potrebnih in nepotrebnih stvareh in pojmih. Matura! Konec je študije in mladenka Stopi v življenje z nezrelimi nazori z duševnimi bojf. Končno se umiri vse v niej in postane apatičen človek z mukami kot četr-tinko, pipo, bibard —----------- — Cesto se sprašuje ta ali oni. ta ali ona, kaj je pravzaprav cili življenja? 100 filozofi!: 1000 aksijomov; 1.000 000 nejasnih Idej! Vsaka duša ima svoje hrepenenje! Po mojem mnenju je človek zato na svetu, da ie srečen. Glej! Tehnika, umetnost, znanost: kuhinja. moda; vse teži za *etn, da bi bil srečen on, ki je gospodar sveta. Ali je srečen? Ne vem-------------- Dalje sem razmišbala. ie-li visoka šolska izobrazba sreča za ženo. Ko bi stavile iavno vprašanje bi se ponovil isti proces odgovorov. Jaz, osebno, stojim na stališču, da ne. Naliasne.šl iDkaz ie pač priprosta žena. Ona je vsaj deloma srečna (ker vsako življenje je žalibng pose'ano s temnimi lisami) v svoji priprosti duši. ker živ! tako kot ji zapoveduje narava. Manj srečne so na pol naobražene! Pogleimo samo kuharice, delavke, šivilje, sploh one1’ z neko polovno izobrazba! One zajemaio svojo modrost iz raznih romanov, kinemat. in gled predstav. Naravno ie, da zahrepene po onem bmesPvnem življenju in p^stanelo nezadovoljne. Ta pnlovtia izobrazba naroda je strup in splošno gore naše dobe. Idealisti in politiki kriče: »Nesimo luč prebuienia v narod!« neso pa žerjavico, ki tli in t’i tako dolgo dokler n$ izbruhne požar, ki ga ne vduši drugi kot neizprosen čas. (Rusra!) Visoka izobrazba pa še-le pokaže tisto praznino v ženski duši. ki je ne napolni ne svet, ne megove teorije-----------------Duša zahteva svo!e------------ Iz tega sledi, da kultura kot se sedaj podaja ženski mladini, ni ravno nmsiteliica sreče. Vzgaia se m kot moške in se ne ozira na nien duševni ustro*. Ficer trdilo učenjaki, da je mož žena in obratno; žahbog pa temu ni tako, ker žena ie p"p"!noma drug svet in zahteva drugo pot za zrelost v življenju. Jaz verujem, da se vpraša s skrb‘o mati. ko hčerka dovrši 5. razr. ljudske šole: »Kam z njo?« Meščanska šola s svoMm prnk+ičnlm ustrojem se zdi, marsikateri »premrlo no-bel!« Vsaka si nadalje ponavba: »Zu was Bessern slnd wlr gebrren!« In pošlje dekle v gimnazijo. Ce je nadarjena, bhko uspeva in Izide iz nje polmož! Manj nadorene se pa mučilo z la*mšč|no, ki iim v resnDI mreni življenje Nenadar)cne in lene popadajo in so prav nesrečen konglomerat znanja in neznanja in prav nepraktičen obiekt za živ-1ion'e. Niso ne za meščansko šolo, ne£a šivanje — Prevoč to ^ obražene. Samo mimogiede se omenja žensko Izobrazbo, in vendar je tako važen problem za vsak kulturen narod. Naša javnost je preveč zaposlena s političnimi boii, da bi sc brigala za druge stvari. Vsi vidijo, da umira idealno započet zavod »Žen. realna gimnazija« in zro tako indiferentno na ta žalostni kulturni P°i*Y' Značilno je, da ravno mi Slovenci, ki se SU rokoustimo pri vsaki priliki: »Ah, kaj Srbi, ti Balkanci!« ravno mi ne moremo vzdržan niti ene ženske gimnazije, medtem ko 1» imajo Srbi več. In zakaj? Lahko tl odgo* varja vsakdo sam! Z gimnazijo ni nič, , Licej! Preživel se je! Da, v stari obliki-Treba ga je reformirati, da bo ustregel popolnoma ženski naravi in tako poslal v svet Izobraženo ženo, idealno in * zdravimi na* zori. Mine doba, ko bo morala žena služiti in se pehati za grenki kruh. Naše stoletje j* bolno stoletje in me žene. ki le živimo smo kakor živ most, ki veže predvojno s povoj* no dobo. Toda treba je, da bo žena tudi trde? most, ki vzdrži pezo, katero ji nalaga st* danje bolno življenje. Zato se mora žen* za to svojo nalogo pripravit!. Ne enostransko, da jo bo nema ne* praktična učenost, ali da bo praktično Igno* rantna v vsaki nekuhiniski stvari, temveč da bo na obeh poljih vsaj deloma doma. To pripravo pa naj da ženi novi licej. Kako pa si mislim tega, o tem pa on* hodnjič. Izpred sodišča. PREZGODAJ JE KUPIL SVINJO. Mesar Jos. Kirbiš v Mariboru je 30* decembra 1922 kupil na trgu pred deveto uro zjutraj svinjo. Ko ga je policija zato zasledovala, je baje rekel pričam, da naj Izpovedo, da jo je kupil že na Ptujski cesti Bil ;e zato obtožen In pri okrajnem sodišču v Mariboru obsojen na 4 mesece težke ječe in 500 dinarjev denarne kazni. Ker se je P# proti tej razsodbi pritožil, je kasaciisko so« dišče v Mariboru razveljavilo prvotno ob* sodbo in je obenem, odredilo ponovno razpravo pri okrožnem sodišču v Mariboru* Nova razprava se je vršila 1. t. m., pri k** teri je bil Kirbiš obsoieti radi prezgodnje** nakupa svinje na 3 dni zapora In na 4000 dinarjev denarne kazni, oziroma na dalinlb 60 dni zapora. Radi n-ipebevanja h krivem* pričevamu ie bil pa Kirbiš oproščen. — -«* Borzna poročila. Beograd, 4. februarja. Devize* Dunaj 0.1202 — 0.1204. Budimpešta 030 — 0 32, Bukarešta 43 — 43.50, Ženeva 1475 — 1484, London 369.25 — 369.50, Milan 372 — 372.50, New York 84.75 — 85, Pariz 397 — 399 Praga 246.75 — 247, Solun 150 — 153, Sofija 0 — 62.50. Valute. (Zaključki) Bolgarski levi 60, češkoslovaške krone 245* lire 372. madžarske krone 0.25. Zagreb. 4. februarja. Dunaj 0.1199 -* 0.1210, Budimpešta 0.305 — 0.335, Bukarešti — 43.50 Itallla. izplačilo 370.75 — 373.75, ček 369 20 — 372.20, London, izplačilo 389.15 — 372.15, ček 368.50 - 371.50. New York* Ček 84 — 85. Pa-iz 397.50 — 402.50, Prast* 246 20 — 249 20, Švica 1485 — 1495, Valu* t e Dolarji 83 — 84. madžarske krone 0.235 — 0.265 Pre 364.50 — 367.50. C u r i h. 4. februarja. New York 573-50, London 24.87, Pariz 26.75. Milan 25.07, P**-01210, Budimpešta 0.305 — 0 335, Bukarešta Beosrrad 6.75, Sofila 4.15, Dunai 81.25, avstrijske krone 41.25. Praga, 4. februarja. Duna! 4.81, Ber- 1 n 8,20. Rim 152.875. avstrijske krone 4635, italijanske lire 132.75. Budimpešta 11.90, Pariz 163.50, London 150.425, New York 34.90. Curih 598.50, Beograd 41.25. Dunaj, 4. februarja. Devize. Beo* grad 838 - 842, Berlin 15.90 — 16.50, Budimpešta 2.43 — 2.53, Bukarešta 365 — 367. London 3007 — 3008, Milan 3105 — 3116, New Vork 70 035 - 71.185, Pariz 3302 -3318 Prava 2052 — 2063, Sofija 506 — 5lft Curih 12.375 — 12.425. Valute. Dolar? 70.860 — 71.260, bolgarski levi 484 — 492, nemške marke 15.30 — 15.90, angleški funti 3005.200 — 3006.800, francoski franki 3265 — 3295. italijanske lire 3100 — 3120, jugo* slovenski dinarji 833 — 839, romunski lep < 358 — 362. švicarski franki 12.260 — 12.340, češkoslovaške krone 2030 — 2046, madžarske krone 1.66 — 1.86. Berlin, 4. februarja. (V milijonih ma-k) Dunai 60.149, Miian 1815.535, Prag* 123.091. Pariz 198.802, London 18.354. NeW vork 4,189.500, Curih 733.362, Beograd 50.174. Si Šahovska zveza v Celju le na svoji seji dne 1. februarja med drugimi sklepala o prireditvi pokrajinskega šahovskega Turnirja. Jugoslovanski šahovski savez v Zagrebu ne namerava letos prirediti nobene tovrstne prireditve. V šahovski zvezi včlanjeni klubi se poživljajo, da že sedaj sklepajo o eventuclnem sodelovanju na šahovskem turnirju, da bodo lahko na dan, ki ga bo zveza še pravočasno določla, potom svojih delegatov predložili konkretne predloge in sicer tako glede števila udeležencev, kakor tudi glede prispevkov, ki bi jih zmogli poedinl klubi prispevati za prireditev. Na svoii zadnji seji ie bila šahovska zveza v Celju mnenja, da bi bil najprimernejši čas za prireditev turnirja v mesecu juliju ali pa v avgustu. Šahovski turnir naj bi se priredil v Celju (sedež zveze in nekak centrum Slovenije) ali pa v Litij: (z ozirom na ugodno lego napram klubom v Ljubljani in okolici). Stroški šahovskega turnirja bi znašali gasom proračuna največ 10.000 Din. Zastopnik celjskega šahovskega kluba je Izjavil. da je njegov klub pripravljen prispevati 20u0 Din. Ako bi temu zgledu sledili še ostali šahovski klubi in premožnejše korporacije (sindikat bank, pokrajinska uprava Itd.) bi bda z lahkoto pokrita proračunjeaa vsota. Zveza Je približno ugotovila, da bi število turnirskih igralcev znašalo 14 do 20. Prijavil se je za turnir med drugimi g. Polanec znan iz novosadskega turnirja. Ceii-ski šahovski klub bi poslal na turnir troje svojih najjačjih Igralcev, Ljubljana s Šiško In V čo najmanje 10 in Maribor bržkone kakih :*oteg tega bi »riši v poštev za m INGERSIVAlN' STROJI Na celem svetu znani kot nafboljši. PodpuJfjier In znatopiitva v vnet* mestih. LJUB L JANU, Selenburgova ul. 3. = Centrala za (iriam S.U UMU, Manilitm ta Sni S. H. lat. == Poljedelski stroji Mlini Zase Gatri Lokomobile -na bench sesalni plin in paro Motorji Opekarne Lastna livarna železa in kovin Krožne peči Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno K. & R. 3ežeky Maribor. Centrala: Biansko (C. S. R.). Zahtevaife prospekte In ponudbel Gospodarsko, F. T-k. Vprašanje kmetliskega kredita in „Drža na kmetijska banka4*. i. Pole« denarne krize v industriji in trgovini vlaila pri nas denarna kriza tudi v kmetijstvo, "ki se razlikuje od pive v tem, da ni •amo trenutna in ni povzročena po narašča-»i*i cen. odnosno po deflacijski politiki Narodne banke, ampak se konstantna in povzročena predvsem po slabi agrarni politiki dosedanjih vlad. ki za kmeta in njegove potrebe niso imele mnogo smisla, tako kmetu niso bili dostopni niti krediti Narodne banke, niti oni drugih ustanov, v katere Se stekajo obilna sredstva. Posluževati se M kmet tudi ostalega bančnega kredita ne roote, ker kmetija baš vsled slabe gospodarske politike ne nese toliko, da bi se kmetu rentiral dragi bančni kredit. Zato je bil kmet doslej navezan na samopomoč v zadružnih organizacijah. Toda Ker tudi zadružništvo razven skromnih Kmetskih prihrankov, ki so v zadrugah naloženi, doslej nima nikakih drugih sredstev na razpolago, zato more ono pomagati kmetu le v manjši meri in v samo najnujnejših slučajih. Dajati mu more Je kratko-.p|osjovni kredit, ne more mu pa nuditi vsled značaja svojih sredstev dolgoročnega in hipotekarnega kredita, katerega Krnet^ predvsem potrebuje. Ce bi bila agrarna politika bo'j-.nCh?n? bilo v bankarstvu, trgo- ♦ u j industriji nekoliko več solidnosti, da bi bila rentablliteta vseh vrst go-Podjetij vsaj približno enaka, teuaj bi pomanjkanje kredita v kmetijstvu *®.ne. tako veliko, kajti kmet bi mogel plačevati od kredita iste obresti, kakor k? J001^5)1 trgovec In industrljalec in dlto® 2*to lahko posluževal bančnega kre-ali W Pa zadružništvo moglo nuditi J?*° obrestovani e, kakor ga nudijo nri)‘^e’ m *imer bi vsaj ves podeželski denar nVirffn nase- Tako pa višje bančne orihroii,?>teJ:nei0 nase večino podeželskih katere dajo v službo trgovini in ta n' ne. pa v službo kmetije, dasi ima » vso pravico do njih. IL Drednpiinf1^« vPrašanje. ki je v drugih na-sliha» ri-. TŽa.vab že zdavnaj boljše ali roko plfseiw>’ Yze,a na5a vlada v lo T°i *ure kl Ka Prejema država. Iz 30/5 čistega dobička Državne hipotekarne banke, ki ga prejema država, iz 10% čistega dobička poštne hranilnice 'in iz dotacij državnega proračuna. Banka daje kredite «netwm, kreditnim zadrugam, osnovanim Po tem zakonu, zvezam kmetijskih zadrug ® njih zadrugam ter kmetijskim društvom. £a snovanje kreditn h zadrug po tem z.a-v8 J*°lJed6'skl minister poseben pra-»L* *° kratkoročni za tekoče po- vMTtnrio Uf - sr®dn]eročni za nabavo hiter do!np{,s,0pH in melioracije toodrSLvS, n2k.up zemlje, zidavo po-Dtatt Dovoljuje Jih do višje hi dolgoročU«.*? a kreditna uprava, bor bank« m m»Hia samo “Pravni 0<5* SaveT # Predlog srezke kreditne Posojila dobe: 1. Kreditne zadruge na obliimoHp v»-tere moralo podpisati vsi S ani w Pfroki. Posameznikom do D|„ 3000 na obligacije katere morajo podpisa« trile poroki; Na živali in odpravo ter pn 10.000.—n. državni £*,£SS? £ »aničene vrednostne papirje do Din 18:000 - 2. Zveze kmetijskih zadru? In V * kmetijska društva (družbe), ki ne delajo trgovskih dobičkov, dobivata kratkoročna ta •rednjeročne kredite na obligacije. 3. Dolgoročne kredite dobe vodne in kmetijske zadruge, če skupno profevalalo. Predelujejo In prodajajo kmetijske pridelke J* snujeta električne centrale za oskrbo kmetijstva z električno silo. Te zadrug« dodajo kredit na obligacije, katere moralo ^pisati vsi člani zadruge in ki se |ih ^ližl na objekt, ki se Iz kredita^ sezida. 5*d«l, dani zadrugam, smejo znašati naj- 6kratnl znesek vp'ačanlh deležev. ■ Obresti za kratkoročne in srednjeročne J^®dite določa poljedelski minister po žaganju upavnega oldbora banke, kl pa smejo ^ti največ 2% višje od obresti Narodne b«nke. Dolgoročne kredite dobivata kmetje 'Do 5% |n naseljenci po 4% obrestovanja. Banka ima prioritetno zastavno pravico Ja predmete, nabavljene za njen kredit. Ako (mžnik ne uporabi kredita v določeni naften. zgubi za dobo treh let pravico do Hovega kredita. Upravni odhor banke šteje 12 oseb, od katerih Jih imenuje poljedelski minister 6, državni svet 1. Narodna banka 1, Državna Mpotekarna banka 1. In Olavnl zadružni sn-''ez SHS pa 3. Nadzorstvo šteje S oseb, kl Mn imenuje po‘Jedelski minister. Ravna-|»l|e in druge uradnike Imenuje upravni odbor, poljedelski minister pa Jih potrjuje. Pri vsakem srezu (okraju) se osnuje *r*zka kreditna uprava, kl šteje 6 članov, °d katerih izvo!i srezki odbor 4. in sicer za vsako obilno po dva, peti član je okrajni ekonom ali šolski nadzornik, ki ga nastavi Poljedelski m'nlster, šesti, predsednik. Je pa **» srezke finančne uprave, ali pa njegov “»mestnik. Srezko kreditno upravo nadzoruje upravni odbor banke po svojih revizor-In so njemu odgovorne. Banka sprejema tudi hranilne vloge in **«aJa z dovoljenjem mln'strskecšno delujejo. Skušnje nas uče, da po bi kratih neinteresentih upravljana gospodars/a podjetja nikoli ne dosegajo tistih uspehov, kakor jih dosegajo po interesentih samih upravljana podjetja. Gospodarski egoizem, ki je lasten interesentu, je faktor, ki ga ni popolnoma prezirati. In v danem primeru sl hoče prakticirati to slabo metodo, ker bi imenoval polovico upravnikov minister, polovico pa zavodi kl razven Glavnega zadružnega saveza tudi niso pra- vi interesenti. Da bo prva po-lovica članov vzeta Izmed strankarjev. jamči že samo dejstvo, da jih bo imenoval minister-stran-kar. in prav lahko se zna pripetiti, da niti minister sam, niti njegovi zauprki v bančni upravi ne bodo n ti iz vrst kmetov, ali gospodarskih strokovniakov, niti ne bodo imeli smisla za kmetske razmere, ker jih ne bodo poznali. Nič boljše a’i še slabejše bodo v tem pogledu srezke kreditne uprave, ki bodo prav za prav merodajne pri dejanju kreditov zato, ker se jih bo dajalo po njihovih predlogih. Te lokalne uprave bodo vzete naravnost izmed po političnih strankah Izvoljenih članov srezkih odborov. Po dosedanjih Izkušnjah prav talskiK in obrtnih zadrug s svojimi deleži. Kredit dobivata rvere. te pa ga daleta potom svojih zadrug kmetom in obrtnikom. Dočlm se Je stvar v SrHJ! nrav dobro oKnesla. pa se prltožuielo v Nemčiji in Franclji nad neokrrtno centralno upravo, ki Jo predstavlja v Nemčiji od vlade Imenovani odbor, v Franciji pa poljedelsko ministrstvo ssimo. Ce stvar nntančnele proučimo, nam pač ne bo težko nnitf sorlSo skušenj in zgledov oblike, kl bi Mia nnlboma. To poučiti In spreleti nalboljše pa Je dol*m>*t vseli pri-za^etlh kakor tudi meroHainih činitellev. če no‘5e-n,o.' da se bo u*akon''lo nekaj, kar Praktično ne bo uporabno In kar No treba ostrih debatah in kritikah zopet zavreči. Ustanovni ohčnl zbor »Gl -vne zve^e februaiia io>lrr,'i?,,,kov* 86 vršl dne 16’ rani trifnJft? ,n- ur' Predpoldne v dvo-grebu Tr» tPi obrtniške komore v Za-n Im dn«vnim' "s]npacla- »• "ndstr. z msied-neea o?ho?i n?dom! 1 Volitev,i-vrš^val- knnsKln trt. 5. Osimvftev dnrttvpnecfi uto* sila; 6. Slučajnosti. — Ta rbčn! zhnr nai hi bil ob en-m manifestacij vzajemnosti tleh vinogradnikov Iz cele JugoSiaV™e V3 pnkaže vsel Javnosti da smo tudi t,-kaj ta irrnmo pravi™, do obstanka. Zatrdel' se vsi vinogradniki iz vseh vinorodnih poVra-iln države nujno pozivno. čn se tega rbčnega v 5im večjem k^vjjir vsa obstoječa vinarska druStva |n druge gospodarske organizarlie I; vinorodnih kra-lev pa se naproši ° da n«, p-^veto. vania svoie zastopnik .. Ud občnega zbnra Imalo pravico do P^vl^ih kar* na vseh železnicah In parobrodlh države PHS. — Za prlvremnnl odb^r: V: u* klavec, l. r. Oiavnl ta'rlk: Pk-il-kv I. r. X Izvoz premoga !f0A”Kjy%lfn5nna8aJ leta 1923 79.449 000 ton ^922. 64.198 000 ton) premoga in 3^70.000 ton koksa (1922. 2 milijona 514 000 ton). Od te končtae Je Izvozila Anglija v Francijo 18^5.00^0 ton premoga (1922: 13,579.417 ton) v Beta o 6 mili;onov 504.000 ton (1922: 3.489.400) in v NemOio 14.80G.000 Um (W22: 8^45J)00 ton). ICoSk@vanl8 ¥ gadevali pred s® dlštem. (NadaijevanJeJ 1. k c): pridejo v poštev odločbe in razsodbe upravnega sodišča kot disciplinskega sodišča. Tozadevno glej Izvajanja pod A in pčkl H. E. Zapisniki. Splošno se taisti ne dajo podvesti pod narodbo z dne 15. septembra 1915 drž. zak. 279 glede sodnih pristojbin in ne pod t. p. 173 do 192 in 193—201 novega taksnega zakona, ki veljajo za sporno oz. kazensko postopanje civilnih sodišč, ne pa za postopanje v administrativnih sporih. Istotako pa se pred upravnim sodiščem spisanih zapis-n kov ne more podvesti pod t. p. 79 c) a avstr, prist. zakona, ker ne gre za kaki spor med dvema zasebnikoma. Izjemoma bodo zapisnkl upravnega sodišča podvrženi taksi: 1. če nadomeščajo kakšno vlogo, koleku kakor za vlogo (t. p. 79 a); 2. če bi vsebovali kašno pravno listino, po t. p. 79 a 2: in 3. če bi vsebovali izvide Izvedencev, Izpovedbe prič ali druge poizvedbe, to pa samo v slučaju, da posameznik na podlagi teh stvarnih ugotovitev zaprosi za uradno izpričevalo ali kakšno drugo dopustilo, po t. p. 79 c. bb avstr, prist. zak. Slučaji pod 1—3 bodo zelo redki pred upravnim sodiščem. Olavni zapisniki, ki pridejo za postopanje pred upravnim sodiščem v poštev, to so razpravni, sejni, glasovalni In drugi zapisniki, ki ne spadajo pod točke 1—3, pa niso podvrženi iz zgorenjih razlogov posebni taksi. F. Pooblasti 1 a: Za pooblastitev se plačuje po t. p. 16 taksa in sicer: Za neomejeno (generalno) 20 Din za omejeno 10 Din. Pooblastitve so splošne (generalne) ali posebne in neomejene ali omejene (§§ 1006, 1007 o. d. z.) Neomejeno in generalno tedaj ni isto, ker je neomejeno kvalitativen, generalno pa kvantitativen pojem. Imamo tudi neomejena posebna pooblastila. T. p. 16 pa ima gotovo v mislih generalno pooblastitev napram posebni v smislu § 1006. a d. z. če je v poob astilu dogovorjena tudi nagrada, plača se še 1%. Kolikor oseb pooblastilo izstavi, tolkokrat Je kolek po 20 Din za plačati, raztm, če Je iz pooblastila razvidno, da so izstavljalci v smislu § 33 avstr, prist. zakona ena pravna skupnost (oseba korporacija). Na dva ali več pravnih zastopnikov izstavliena pooblastila Je Istotako tolikokrat z 20 Din kolkovati, kolikor le pooblaščenih zastopnikov. Za pooblastitve ’n odpovedi oblasti! pred sodiščem veljajo t. p. 144, 145 (glej A 11). Prepisi prepisovanje, potrditve ta overitve: I. Prepisi In prepisovanje aktov. Za prepis aktov ln 1'stin v pisarni upravnega sodišča brez. overila (za overilo velja naslednia t. p. 43) se pobira taksa po t. p. 42 in sicer: a) ako izvrši prepis privatna oseba 2 Din; b) ako izvrši prepis pisalna sodišča 10 Din. (Frl spisih v tujem Jeziku računa se ta taksa 2kratuo) in sicer tolikokrat, iz kolikor polovičnih pol originala se prepisuje, brez ozira na to. kol ko se Je prepisalo Iz poedine strani originala, ta koiiko pol obsega prepis sam. Za prepisovanie spisov od strank pri upravnem sodišču b~d3 tedaj zahtevati kakor do sedaj takso po t. p. 42. Seveda se tega ne bode uporabljalo pri kratkih beležkah, ki d jih stranke napravijo pri vpogledovanju sodnih spisov, n. or. beležke, ki si jih napravjajo za informacije zastopniki strank kl niso pravi prepisi ail izplaki. II. Za t. p. 43 pridejo v poštev potrditev in overitev listin, overitev prepisa, overitev podpisa ali pečata. Za over tev se plačuje poleg event. takse po t. p. 42 za prepis- taksa po t. p. 43: a) za prvo polo 10 Din: b) za vsako nadaljno polo 5 Din. (Dalje sledi) X Gospodarski »vet. Na gospodarski konferenci v Zagrebu Je bila sklenjena med drugimi tudi resolucija, ki zahteva, da se čim preie osnu!e gospodarski svet. Ustanovitev te Institucije Je neodložl lva, če nočemo Se nadalje Škodovati našemu gospodarskemu živl’enju. Gospodarski svet bi b'l nekak parlament za gospodarska vprn-SnnJa ter bi bilo * n'im onemogočeno, da spre:me narodna skupščina gofp^rrske zakone. ki so za naše gospodarstvo škodl'ivl. Ti instltiicra bi tudi laračila za pravllne'So presojo strokovnih zadev v ministrstvih, ker bi se o vsaki zadevi razpravljalo Javno, dočim se sedaj sklene ali zavrne mnogo zadev v nekaki taisti. Odgovornost poklicanih iaktorjev bi bila večja In ta bi iam-čila za piaviir,e’ŠT rešitev vsakega gospodarskega vprašania. X Naša Iprtnstrlta čevljev Je prišla v težko krizo. Mnogi Industrij1*! so morali skrčiti obrate na treflno In deloma celo na petino. Nalmočne'51 predstavnik paSe Industrije čevl'ev se mudi te dni v Beogradu, kler se vrše posvetovanja za odpom^č. — Čudno pa se nam zdi; zakai je n. pr. v ljubljanskih izložbah toliko uvoženih, predvsem avstr!‘skih čevliev. Spričo poo-lnnstl naše Industrije čcv1'ev 'e vs-k uvoz Čevl!ev v naSo državo zlohotno oškodovanje naše domače Industrie. X Urad za obračunavan’'* devlzno-ter-mlnskih poslov v FranoHI. K”kcr poroča »Le Journal«, le sklenila frano-ska vlada ustanoviti obračunski urad za devizno-ter-mlnske posle. X ZemlJlSkl davek v Pro«m. Pruski deželni zbor Je sprejel zemilškl davek v besedilu, kakor ga 'e predložil odb^r. v po. Imenskem glasovanju z 212 : 104 glasovi. X Puskl žitni Izvoz nreko Trs‘a. V času od 1. dec. 1923 pa do 18. Januaria 1924 'e dospelo v Trst 27 000 ton ruskega žita. 15 tisoč ton ie bilo transportiranih v Avstrl'o ta CcškPs’~v'š'-o. V drugi r>o|ovlo| imuar'o do. spe v Trst 5000 ton ruskega žita za Francijo In Italijo. X Nazadovanje nMoka avs*r!!sMti bankovcev. Izkaz avstrfske narodne J?anke t dne 15. Januaria izkazu'e obtok bankovcev v znesku 6491 mlil ard dlmr!ev. Od zadnjega Izkaza se ie zman'Sol obtok bankov. cev -:;i 276 mlillard avstrijskih k*Q8< X Padcc franka ta železna Industrija. Radi nazadovanja francoskega franka se je silno povečal — Izvoz železa iz Francije. Zlasti velike količine železa gredo v Nemčijo. X Povišanje železniške tarife v Fran. clji. Po vesteh francoskih listov so bile predložene vrhovnemu železniškemu svetu sledeča tarifna povišanja: I. razred 40, II. razred 36. III. 32 odstotkov. Blagovna tarifa bo povišana za 16 in pol odstotkov. X Ruska državna banka je Izkazala dne 1. Januarja kovinske podloge za 8 milijonov 804.000 červoncev, tujih valut 5 milijonov 485.000 červoneev iii cmi.iranili bankovcev za 28 milijonov červoneev.,. X Uvozna carina na sladkor v Bolgariji Je bila odpravljena. DOBAVE. X Dobava ključavnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. februarja t. I. ofertalna licltaclla glede dobave 500 komadov patentnih velikih ključavnic (žabic). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpoglid. X Dobava volnenih mazalšc. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. 1. ofertalna notacija giede dobavo 73.<0 komadov raznih volnenih mazalic. Predmetni oglas z natančnej-širni podatki ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Doliava stekla. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. 1. ofertalna licitacija gede dobave 1400 m’ solinskega stekla. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. X Dobava brona v palicah. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. I. ofertalna licitacija glede večje količine brona v palicah. Prednetnl oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v L}ub>'?anl interesentom na vpogled. To in ono. Plemenito krvnikovo srce. V Bratislavi se Je ustrelil tamkajšnji rabelj Pavel Spaethe, ker ni mogel pretrpeti smrti svoje »vročeljubFene žene. O tej smrti piše VValter Cuplk tole: Življenje vsakega rablja Je bilo vedno zavito v talnost, ker so se upirali vsi človeški čuti člnjenici privilegiranega morilca, čigar eksistence pa si razum zakonov ni nikoli sramoval priznati. Bratislavski rabelj Pavel Spaethe Je usmrtil v zadn:ih osmih letih petinštirideset oseb. Poleg tega je našel možakar, ki Je bil baje zelo preprostega in čuvstvenega srca, še vedno dovelj časa, da je izvrševal še poklic gostilničarja. Bil ie zelo molčeč In Je govoril o svoji rabeljski službi samo, če je bil sam s svojimi pomočniki Med njegovimi papirji so našli tudi neko potrdilo, k! ga Je prinesel svoj čas Iz Kolna, kjer je izvršil neko smrtno obsodbo. Potrdilo mu Je izstavilo državno pravdni, štvo in Ima sledeče besidilo: »Krvniku Pavlu Spaetheju iz Bratislave se potr'uJp, da je delal brezhibno in dobro.« Mirni, preprosti, odkriti in kakor dokazuje s"nrmor radi žalosti, tudi srčnod bri mož 'e bil baje na to spričevalo zelo ponrson. Ce je govoril o potrdilu, je p3vdar;al b-s^do *brez-hibno«, češ da je usmrtitev tako strašno dramatična, da pomeni »brezhibno postopanje s klijentom« za krvnika največjo pohvalo,'ki jo nrre kdaj doseči. Spnethe ni bil navaden krvniškl hlapec, temveč »naslednik in učenec« »znanega« krvnika Schvvletza. Krvniki ne prideta samo v govorilnem žargonu v bližino univerz; včasih, n. pr. med vojno, so znanost in profesor'! zelo radi zagovarjali vojno, kl Je bilo le potencirano krvntštvo. Zlomljeno krvnikovo srce. Sk^ro b! moral! smatrati za paradoksno, da bi mogel občutili mnž, ki je hladnokrvno in brezhibno poslal pel stotine ljudi na oni svet, bolest radi smrti nekoga drugega Trda psiholo-glčni uvedi v naravo tega zagonetnega moža so popolnoma odveč, če pomislimo, da nam je dala sedanost zelo bogato zbirko takih vzorcev. Tu 'e n. pr. nek voiskovodja, ki Je Igral v vo'ni imenitno vlogo. V četrtem delu svo ih krvniških spominov, kl Mh on naziva memoare, se vedno vrača na bolest, ki mu jo Je povzročila smrt njegovega sina. Blo bi povsem nečloveško, če bi ne hotel! razume’! krvnikove bolesti; pač ni bil rojen ‘za krvnika, ki mnra imeti trdo kuhano srce. pri čigar ledeni hladnosti otepa vsi čuti. BraMsl^vski krvnik >Je delal pri svoiih kli-jentih brezi ibno in si ie morda tudi zato vzel 2ivllen'e, ker mu je postalo naknadno slabo: oni genoral pa s sv^im »čl^v-š’ im materialom« ni delal brezi ibno In oiš8 me-mvo srce na nepravem mestu. Tudi on ni bil k^k^r vemo danes, rojen za krvnika: toda on ni Izvršil samomora, amp^k Je vse prežive', z^sti mnog'š‘evllne kliente, ki jih je poslal brez hlbno na oni svet. Ho! na fe>*ri"n«ski ^Silni postaji št. 16. Neki berlinski novinar se 'e hotel prepričati. kako funkcionirata rešilne postaje v Berlinu. Izbral si je postalo št. 16. ob kolodvoru VVedding, kamor je prišel ob deseti uri zvečer. Takoj pri vstepu so mu zadoneli nasproti iz zapr*e operarTs^e srbc glasni kriki. Pred vrnti 'e stel mlad mož* ves prepaden, in sl prižel ustne. — K«J |e? — Mo!a žfna dobi otroka., — Na reši'ni posta'1? — Ker ie priš'o tako neprliaVovrijo.. , V tem ystopi nek koč!'až, M si til?! rdeče knrlran robec na oteHo li-e. Potiš, ne čakajofoga moža. vstran In hoče v ope-raci'sko srbo. V tem ponoven krik — in ko. čijaž odide. čez. četrt ure pride zopet. Toda tedai ga Je že pozdravili krik n°vega državljana. Mati se Je ^mehltala čakatačemu so. propu. rdr-vnik ci *p prnivol roWo in ošM srečnega očeta. zaVaj se ni obrnil do babice, ?°š. ali je rrši'na p',sta’a poro^šnlen? Koč!'až strni v soho |n prosi hitre iw-moči zoper zobobol. Z^b mora ven... Toda debeli sanitetni pomočnik v b^lem ope-raefskem p'rš?u ga zadrži. — »nočaka'te. saj vidite, da Imamo še dn1o!« In obrn!en j k srečnemu očetu: »K"1’. k:e pa imote nle-nioe?« —. Mož 'e v zadregi, rišem mislil, da ie že to|tev zakona. K1 ikoV — V sobo prihrumi mož. pokaže zdnvniku poškodbo na glavi Žttna ga je udaria z ponvijo — zahteva zdrsvnlško Izpriljvolo. Plača zanj 3. marke in gre. Koma! zapre vrata, pride v postazo ženska. Ima na gla- vi rano. Zan*i:va po'roi'o Dobi. Izkaže se, da Je žena moža. kl Je Tvnokar odš? H>-če se ločiti od zvenne ki Jo Je uda i! Rešilna postaja Je priča... feedai na rešilni'i postajah ne Izdajata več takih potrdi’.: Pol dveh. Zabijem se streli, ne daleč. Zopet vse tiho. Kmaln se odpro vrati in vstopi policijska patrulia. Neseta nezavestnega mladega moža. Strel v pliuča. Pasulja je presenetila tolpo vlomilcev, ravno ko so odbirali shrambo. Vlomital s« zbežali, stražniki strei;a'i za. n!imi. Enega so ujeli — ta že sedi. Drug! pa Je ta mladi mož. k! ga sedaj zdravpik hitro zasilno obveže. Telefonira po rešilni voz. V petih minutah !e sani-te^kt avto na t. esht in rantanca odo"1' . *- v bolnico. Cez pol ure vpraša zdravnik tele-fonlčno v boln co k .ko gre mlademu ranjencu. Odgovor; nir tv. JjmiMMIMj Prillubliena krasotica Lotte Neumann nastopi v vel ki društveni drami .6 dejani Življenje polno razočaranj po romanu „Tabea vstani'* od Margarete Btihm. Slike zelo krasne — oretresljlve in vesele vsebine. a a Sreda Stari revolver. Prekrasno Je bilo. Toda Jeniček, k! mi-•11 kljub svollm 20 letom kakor lilozol, je vedno dejal svoji ljubici Mariji Ryžek: •Veš. da te ljubim jaz in da ljubiš ti mene, to je tako krasno, da niti verjeti ne moreni, la bo vedno tako ostalo. Poiskati moram »premembo, če ne umrjem radi prevelike blaženosti.« fn šel je in si je pridobil drugo Marijo (Sykora). Ljubila sta se skrivaj, kaj- li Jeniček ji je svetoval, naj nikomur niie-•ar ne pove, ker bi se njuna sreča takoj »rušila. Nekoč je vprašala Marija 2: »Včasih sl hodil z Ryžkovo. ali je sedaj drugače?« Toda Jeniček, ki misli kljub svojim 20 letom kakor filozof, ji je dejal: »Ne vodi na-|ine sreče v skušnjavo. Ne glej fu drugimi ljudmi. Ne vprašuj. Uživaj!« In sta skrivoma uživala. Marlia J pa je pisala Jeničku: Nič več te ni treba k nam. Ti si prevarljiv človek. Tako kakor ti, me ni še nihče ogoljufal. Ce Si pri njej‘srečen, bodi. Tudi moreš iti z njo na krvave klobase h Klouzarju. Sram te bodi!« Jeniček je bil razburjen tako zelo, da je • tresočim glasom prečital pismo Marije 2. »Ali ti je žal?« ga >e vprašala ta. »Vrni se, jaz nočem ovirati Tvoje sreče!« Toda Je- niček ni šel, ampak Je Izjavil: »Ne, ne. Saj ti ne veš, kako ljubim obe, Tebe in njo. Najhujše je, da sem ljubosumen. Kajti ona hodi že z Alojzijem.« Nekaj dni kasneje pa Je prišel Jeniček kljub poslovilnemu pismu k Mariji 1. Bila je tam zbrana večja družba prijateljic, pa tudi Alojz je bil naVzoč. In Jeniček, ki je dišal po žganju, je pobegnil ogTomen revolver in zagrozil, da bo vse postrelil. Pa so ga aretirali In ovadili sodišču. Tam pa se je zagovarjal, da je bil tisti revolver morda v Ra-deckijevih časih v uporabi — sedaj pa že škriplje kakor stara budilka. In da je bil pijan. Sodniki so vse to vpoštevali. Aloizie izjavil na sodišču, da se tedaj ni nič bal. In se sploh ne boji smrti. Tako Je bil Jeniček obsojen samo radi prekršitve orožnega patenta na 48 ur. Te pa je že odsedel s preiskovalnim zaporom. Toda vse to je bilo v — Pragi. SMRTNA OBSODBA 73-LETNE STARKE. Zakonska dvojica Bliiue v Eislebnu v Netnčiti je vzela na stanovanje in dosmrtno preskrbo septembra 1922 nekega 74-letnega brodolastnika. Ta pa je postavil zakonca Blaue za svoja dediča. 73-letna gospa Blaue pa ni mogla pričakati smrti svojega gosta in mu Je dala januarja 1923 kakao. kateremu je bil primešan strup za podgane. Starec je umrl in porotno sodišče v Hille je obsodilo 73-letno Bliiue-jevo na smrt. — Hrvoie Paskljevič — Junak romana. Subotiška »Nova pošta« je pričela priobčevati roman, čigar glavni junak je zagrebški morilec Hrvoje Paskijevič. Belgijska princeza Lulza vodi pravdo proti svojim upnikom. Belgijska vlada ji je namreč o priliki smrti Leopolda II. nakazala vsoto štirih in pol milijonov, da poplača svoje upnike. Luiza je zahtevala, naj se plača avstrijskim in nemškim upnike ni dolg v markah po dnevnem tečaju, ker bi si na ta način prihranila prece šnjo vsoto. Oni niso bili s tem zadovoljni in pravda bo trajala še nekai časa. Naročajte »Narodni Dnevnik"! Soort. OLIMPIJSKE IGRE V CHAMONIX-JU. C h a mo n i x, 30. Januarja 1924. Najprvo imam poročati o izidu umetniškega in prostega drsanja za dame. Zma- gala je Avstriianka ipospa Herma Plank-Szabo. dtusa je miss Lougbram (Arne:.), tretja miss Muckelt. Glavni itojpodck današnjega dne pa Je bila smučarska tekma na daljavo 50 km. Pri lepem vremenu, suhem mrazu in 2U° pod ničlo je začelo ob pol devetih zjutraj odhajati 33 tekmovalcev, med temi 3 .lugo-sloven!. Pred pol 1. uro so se začeli vračati prvi, navdušeno pozdravljeni od množice. Norvežani so si pribotsi krasno zmago, zasedli so prva štiri mesta. Prvi ie bil Hang v 3 urah 44 minut 33 sekund. Čehoslovaki so si priborili 12. 13. in 16. mesto. Jugoslo-veni so podlegli izbornim svetovnim konkurentom, vsi trije so rabili več kot pet in pol ur! Za časa smuške tekme je v ledenem hockeyJu Canada popolnoma porazila Švico » 33 : 0, Velika Britan ja pa Belgijo z 19 : 3. štirje Norvežani, ki so zmagali v stnu-šk! tekmi, so mišičasti blr.nd velikani, eden je svinčeni delavec, drugi tesar, ostaa dva kmeta. Tekma se jim'je zdela mnogo težja kot one, na katere so navajeni doma. Najprvo je šlo zelo strino navzgor, sestop pa je bil tudi zelo strm. Norvežani so pravili, kako veliko veselje so občutili, ko so prehiteli Finlandce. Samo vsled neprestanega vežbanja so mogli premagati vse težave, ... predvsem silen vihar in mraz, ki je vladal na višinah. CuriinK ie končan. Angl ija je premagal# Francijo s 46 : 4; oiicijelni izid licckej^)* sledeči: Velika B-itanija premaga BeltlJO z 19:0: Canada Švico s 33 :0, Zedinjen* države Francijo z 22:0. Kar se tiče umetnostnega drsanja 1P* spodov, se je iury Lelo dolgo posvetoval* in slednjič javila izid: 1. Graistvom (Šved). 2. f3ocke (Avstr.). 3. Gautschi (Švicar). 4. Kliva (Csl.). h 1. Norveška 70 točk. 2. Finlamiija bffi točk. 3. Zedinjene države 19 točk. 4. Velik* Britanija 14 točk. 5. Francija 11 točk. 6. AV* stoja in Švica 10 točk. 8. Švedska 6 toč*-9. Ceškosovaška 3 točke. 10. Canadl 1 točko. Jutri se nadaljuje hockey. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. 1 Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani* Henry Murger 30 La Bohčme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) »Kaj ti je?« je vprašal Rudolf, ko je vstopil; videti si čisto sestradan.« »O joj!« je nadaljeval slikar v prispodobi, »že Štirinajst dni imam veliki teden.« Za Rudolfa je bil ta odgovor prozoren kot voda izpod skale. »Slaniki in črne redkve! Zelo dobro. Spominjam se jih.« Rudolfova pamet je bila res še osoljena s spomini na čas, ko je bil primoran, vživati izključno te fibe. »Hudiča, hudiča,« je dejal, »to je bridko! Prijel sem, da sl izposodim sto frankov.« »Sto frankov!« je dejal Marcel... »ti boš torej iivel vedno v domišljiji. Prideš mene prosit za to 6«jno vsoto v dobi, ko živimo vedno na ekvatorju »tiske... Gotovo si jedel, bahač...« In pustil je svojega prijatelja na obali Rdečega morja. • Od poldne do štirih je Rudolf jadral po vrsti po vseh znanih hišah; pretekel je osem in štirideset mestnih delOv in j« prehodil približno osem milj, a brez uspeha. 15. april je vplival povsod z enako »trogostjo; med tem se je bližala ura obeda. Vi-deti pa ni bilo, da bi se bližal z njo tudi obed, in Rudolfu se je zdelo, da je na Meduzinem plavu. Ko je šel čez Novi most, mu je naenkrat šinila v glavo misel: »O, o,« je rekel in se obrnil, »15 april... 15. april... za danes sem vendar povabljen na obed.« In segel je v žep in potegnil iz njega tiskan list s to-le vsebino: BARRIERE DE LA VILETTE PRI VELIKEM ZMAGOVALCU SALON ZA 30 GOSTOV efo LETNI BANKET NA ČAST ROJSTVU MESIJE ČLOVEŠTVA DNE 15. APRILA 184.„. VELJA ZA ENO OSEBO N. EL: VSAKA OSEBA IMA PRAVICO SAMO NA POL STEKLENICE VINA »Nisem istega mnenja kot učenci Mesijevi,« je rekel Rudolf sam pri sebi... »a rad bom z njimi isto jedel.« In s ptičjo hitrostjo je pretekel razdaljo, ki ga je ločila od cilja. Ko je prišel v salon pri »Velikem zmagovalcu«, je bila tam neizmerna množica... V salonu, kjer je bilo pogrnjeno za tristo ljudi, je bilo pet sto oseb. Obširno obzorje telečje pečenke s peso se je razgrinjalo pred Rudolfovimi očmi. Slednjič so začeli nositi juho. Ko so hoteli gosti začeti nositi žlice k ustom, je vdrlo šest ali sedem oseb v civilni obleki in več stražnikov v dvorano, njim na čelu policijski komisar. »Gospoda,« je rekel komisar, »po zapovedi višje oblasti se banket ne more vršiti. Poživljam vas, da se odstranite.« »Oj,« je dejal Rudolf, ko je šel z vsemi gosti iz dvorane, »oj, usoda mi je razlila juho!« Žalosten se je zopet napotil proti svojemu domu in je prispel tja proti enajsti uri zvečer. Gospod Benoit ga je pričakoval. »O, vi ste,« je dejal gospodar. »Ali ste mislili na to, kar sem vam davi rekel? Ste mi prinesli denar?« »Nocoj ga moram dobiti! dal vam ga bom jutri zjutraj,« je odvrnil Rudolf, ko je iskal ključ in svečnik v predalu. Našel ni ničesar. »Gospod Rudolf,« je nadaljeval gospod Benoit; »prav žal mi je. toda vašo sobo sem oddal in nimam nobene druge več, ki bi bila na razpolago; poiskati jo morate kje drugje.« Rudolf je imel velikega duha in ena noč pod 'nilim nebom ga ni strašila. Sicer pa je v slučaju slabega vremena mogel spati v loži v proscenju Odeona; kar se mu je bilo že dogodilo. Samo svoje stvari je zahteval od gospoda Benoita; te stvari so obstojale iz svežnja papirjev. »Dobro,« je rekel gospodar; »nimam pravice, zadrževati vam te stvari, ostale so v pisalni mizi. Pojdite z mano gori; če oseba, ki je najela vašo sobo, ni šla spat, bova lahko vstopila.« Soba je bila oddana v teku dneva neki deklici, ki se je imenovala Mimi, s katero je bil začel Rudolf nekoč ljubezensko razmerje. Spoznala sta se takoj. Rudolf je prav tiho povedal Mimi nekaj na uho in ji rahlo stisnil roko. »Poglejte, kako dežuje!« je rekel in jo je opozoril na nevihto, ki je prav kar izbruhnila. Gospodična Mimi je šla naravnost k gospodu Benoitu, ki je čakal v kotu sobe. »Gospod,« je rekla in pokazala na Rudolfa.-»Gospod je ona oseba, ki sem jo pričakovala no* coj... Nihče ne sme k meni priti.« »Oh!« je dejal gospod Benoit in se nakrern$ »Dobro.« ; Medtem ko je Mimi v naglici pripravljala za silo večerje, je bilo polnoč. »Oh!« je vzdihnil Rudolf sam pri sebi, »15. april je minil, slednjič sem vendar prejadral mimo Rti$0 neviht. Draga Mimi,« je dejal mladenič in potegni! lepo deklico v svoje naročje in jo poljubil na zadnji del vratu, »vam bi ne bilo mogoče, postaviti na cesto. Imate razvit čut za gostoljubnost.« XI. Ciganska kavarna. Poglejmo si, po kakih okoliščinah je Carofa* Barbemuche, literat in platoničen filozof, postal član ciganstva v Štiri in dvajsetem letu svoje sta* rosti. Gustave Colline, veliki filozof, Marcel, veli# slikar; Schaunard, veliki glasbenik; in Rudolf ve* liki pesnik, kot so se imenovali med seboj, so hod® tisti čas navadno v kavarno Momus, kjer so JW bili dali priimek štirje mušketiri, ker so jih videM vedno skupaj. Zores so prihajali, odhajali, igrali if večkrat tudi niso plačali svojega računa, to P* vedno v soglasju, ki je bilo vredno orkestra Konservatorija. Za sestanke so si bili izbrali dvorano, kjer bi se bilo lahko udobno gibalo štirideset oseb; * videl si jih vedno same, kajti slednjič so bili napravili prostor riepristopen za navadne goste. (Dalje prihodnjič.) • Zvezna tiskarna in knjigarna Volfova ul. 1 v Ljubljani Marijin trg 8 w V Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, Učno, hitro in po konkurenčnih cenah. Moderna knjigoveznica. v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše mode le pri poroča tovarna slamnikov in klobukov Franc Cerar, d. z o. s. Domžale. Podružnica Cel e, Gosposka ulica It 4. A A A A A A A A A ra 38 13 zp*°da Ja ves || teden vso 9 j zalogo trakov po •- tovarniških cenah. llonat Sini ttg 21 Lisičje kože stroji, barva in izdeluje krznarstvo L ROT Liub|ian8' ■ m U I p Gradišče štev. 7. Zalooa Nakup kol kožuhovine * divjačine Oglasi v »NARODNEM DNEVNIKU" Imajo uspehi Išfe se za takoi ali pozneje stanovanje l dvema ali tremi sobami v Ljubljani; Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravo lista. Naicenejše nove In rabllene pisalne stroje V špacljslni mehanični delavnici z« popravo pisalnih, računskih, razmnolevalnih in kopirnih strojev. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.|l. Barva« trakove, karbon—indigo papir ter vse drage potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. AVTO-VOZI BREZ-BENCINA KURI-Z-OGLJEM ZAHTEVAJ • PROSPEKTE JUGO-HAG L3UBL3ANA-DOHORICEVA-UL- 24 TEL.-560 Pozori Pozori ZIMSKI VOZNI RED vseh lelesnliklh, poštnih in avtomobllnlh prog v Slovenili s priključitvijo na Inozemske prose. z kurzno karto Slovenile v merilu 1:475.000 3e ravnokar izšeM Vsebina: I. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvoSčke Kolkovine Konzulati. Poštne nristoibine. Pristojbine zf Železniške nosače. Važne telefonske številke H Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov Pregled vseh železniških prog. Ul Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilu!. IV. Seznam postaj. V Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzoiav oziroma telefon. Dobi se v vseh knjigarnah In trafikah za ceno 8*- Din. Direktna naročila sprejema Zvezna tlskamai In knjigarna o v Ljubljani, Wolfova ul. št 1. °°°-- «8» MALI OGLASI Cana oglasom do 20basad Oln S*—; vsaka nadallna basada 25 para z davščino vrad. Gmotno slabejiim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Bivii i. iitte z večletno prakso pisarniškega rudarskega obrata, star 38 let Ižče primerne službe pri kakem premogovniku ali tovarni, eventuelno službo občinskega tajnika. Ilažno za ženine in neveste! Izdeluje se vsakovrstna salonska gar deroba za dame in gospode najmodernejše vsakovrstne toalete po meri. Cene znatno zni *ane. — Strankam, ki preneso blago same, Ista potreiba. -Brata Brunskole, Ljubi|ana, t\ dovska ul. 6 76oralov vino- -------------grada, travni- kov, sadonosnlka, njiv in gozda, krasna poslopja in 90 glav živine pri Maribotu 0 miijonov K Vili krM°*’ pro|t° »**• od S do 800 oralov. s robo 700.000 K. Trgovska la pekarija, iaga. —J« mlin proda Zagor- ski, Maribor, Barvarska ul, 8, Hromplrja vsi vagonov kupimo takoj, ter prosimo ponudbe s navedbo vr-ste to sadnje mu aa ..Staniva*. Celj«. star 48 let se želi seznaniti v svrho ženitve s gospodično ali vdovo od 80 let dalje. Ponudbe pod Vdovec" na upravo lista objednem aranžer ali aranžerka se z dobrimi pogoil takoj sprei me. Ponudbe a natančnim popisom dosedanjega službovanja, višino zahtevane plače kakor tudi kedaj nastop službe na poštni predal 44 Celje. boljšo stalno moč išče Košto-maj, Celje. Zeiileil Vdovec, star 40 let, trgovsko naobražen 200.000 K. premoženja se ieli potočiti z gospodično ali vdovo-v starosti od 80 do 40 let, ki bi imela hišo malo trgovino ali gostilno, ali hišo v najem. Ponudbe pod »Ženitev«, na upravo lista. Ml in lokalne korespondente v vseh krajih išče sa posebno časopisno novost pod „Samo provizija št. 8t“. Oglasni sa-vod Voršič, Maribor. ffinooiko štiri vrstno tvrdke Lubas proda 6* 6te(au, Pet v Rožne dolino 34 Zakonski pat brez otrok išče stanovanje ali 2 mebliranl sobi za takoj ali pozneje. Canj. ponudbe pod »Nagrada« na upravo lista. DM madnik stai 29 let, čedne zunanjosti in trdnega značaja, ki Izstopi v kratkem iz drt. službe, se ieli priženiti najrajši na deželo h kakšni trgovini šli večiemu posestvu. Vdove a enim ali dvema otrokoma niso izkliučene. Le resne ponudbe do 10. januarja pod „Blago srce" aa upr. lista. Leloo stanje na samotnem griču blizu Do-brnskega kopališča se odda gospodu (pensijonistu) v najem Naslov v upravi lista. sa večjo tvrdko bukovega, smrekovega In borovega leta, lup* ljenega 0*10 do 0‘2S sredo ješ* premera, ali odrezane dom* ne I '20 do 3 m sa rudnik. Ponudbe na poštni predal 96. glavna pošta. Maribor. Mit Po selo nitki ceni 1 vrtalni stroj na pogon, vrta velikost lukenj do 60 mm, še malo' rabljen, sposoben sa vsako večjo KMUcavniSarsko delavnico, I stružnico za ieleso, dolžin* 2 m, uporabljivu sa vsakega 1 mehanika ali ključarnlčareko delavnico. Ogled (n cen« pri ; g. Franc Smaideku, ključavni* carstvo, Jesenice - Kdor m Z ,L}U*1UDI upokojenega železniškega uradnika za reklamacijski in tarifni oddelek. Ponudbe na upravo Usta pod »Zanesljiv« Edo šoto ali dve, prazno ali meblovano, solnčno, v m«stu ali okolici, išiem sa takoj za 1 do S me stse. Ponudbe pod .Zelo snažno* na upravo li»ja. bftl preskrbhen • prvovrstuin dalmatinskim vinom n* male in veliko, na) se obrne ot Gracin Marin, Loke 64, TrfcoV l|e 1. Istotako nudim 200 U dalmatinskega ,.Opolo“, Mleko vsak dan sveže po Oln 835 1 In polnomastni Trapist sir, Gr«'. yer in delavski se dobi po n*j' nižji ceni v mlekarni Ivan ho#> Bohoričeva uL 28. Kol, dobro ohranjen, se prode te iako ucodnl ceni. Naslov v Usti. \