Chtcafo, III., čattfuk, 29. marca (March 29), 1923. STEV.—NUMBER 7* PrtgM voijNi dievnih dogodkov. IMENA BOGATIH ZLOOlNORV NE SMEJO MA SVITLO. DRtAVNA PODPORA DELAT* ^ORM V ANGLIJI JI SAVA* ROVAUIIIIA PROTI RR-VO LUCIJI ' Gleagour, škotska. -r (Fedet. Press.) — Jaek Jonee, delavski posalneo v parlamentu, je dejal aa delavskem phodu r Glasgowu, da delavci danes revoltirajo proti el-atemo, ki daje vojvodam 15,000 Ntorlingakih funtov letno, dočlm vlada premora koma jlfl šilingov t- aa delavee, ki ee proti •vojl valji brea dela. Driavaa pod. Mfra breipoeelalm delavcem je državni Mvarovalaiaa ae soper h.«apouflnoat, temveč aoper revo. lueijo. Ako m nebi vlada bala revolatljo delavcev, bi jim ae dala je deaee orfanlsirena, je profltar-•ki foVjet, ^ Zverinska brutalnost izvržena v Floridi. Daughertjr razglasil Hardinga sa kandidata bres njegove ved-noeti % Nadaljevanje preiskave o podkupi jenju porote, ki je oproetila governorja Hmalla* Cunnea, delavski kandidst u župana v Chicagu, poziva nssprot-na kandidata, naj povesta, od koga dobivata denar sa kampanjo. Poincarc priznava fiasko v Ruhru. Eksekucija nadikofa Zepliaka v Moskvi odgodena. Uradno glasilo sovjetske vledc odgovorilo Hughesu. Pogon na anarhiste na Bolgarskem ; ve« ubitih. Stavke na Angleikem se razširjajo. Sploini pretep T japonski zbor-{ nioL Grob Sare Bcrnhardtove zarobljen, od upnikov. 10,000 inkih republičanov v ježah. Pravi, da alata kila podkupoval, ea governerjeve porote sadovolj na i Obljubami geRtralaoga dr- POINCARE PRIZN FIASKO V RU POLJAKI GROZE RUSI JI RADI NADŠKOFA Centralni lsvrževalni odbor v Moskvi js odgodil ekselradjo. London, 88. marca.—Is Moskvs preko Rige je pgiila brzojavna vest, da je predsednik centralnega iavrševslnogs odbora sovjstov Kalinin od godil eksckucljo koto-ližkega nadikofa Zepliaka In |c abralnega vikarja Bučkaviče. Eksekucija je bila določena na četrtek 20. marca. Centralni is-vrževalni odbor ima sadnjo besedo j tej aadevi. J * Varžava, Poljska, 88. marca. — Snoči so bile t^kaj katoliške dar monstrsclje pred ruskim pošteni-ništvom. Klerikalne organizacijo zahtevajo, da Poljska napove vojno Ruaiji, ako' bosta nadškof S^pliftlc iQ VIIcrf umjiii* čenai, , 1%-i ^ ..-1 mrnm Ko jo poljski adnistrisM pred-sednik Sikorski izvedel, da je bil nadlkof Zepliak in 10 drugih ka-telilkih duhovnov v Moskvi spoznanih krivim proilravolueionar-nih činov in da sta bila ZsplUk ia vikar Bučkavič obsojena aa smrt, je takoj povabil k sebi sovjetske ga poslanika Obolsoskega ia dejal, da poljska vieda opazuje s veliko nepetoetjo postopanje sov. jotov proti katoližki eerkvi in poljski manjtini. Ppljeka ne mote storiti ničeeer v obrsmbo obsojencev, ker obsojenci niso poljski državljanl,daai so po rodu Poljaki, svsri^iaVovjeUko vledo, da bo latela vsllko odgovornost, ako ee i s vrli obsodbo. Rim, 88. marca. — Vatikan je sslo poparjen vslsd islde moskovskega procese proti Zeplleka in drugim. Pepež je pričakoval, de bo procee odložen ali sploh opuščen. Kardinal Geeparri, papežev tajnik, js včeraj apelirel na eov-jetekege zastopnika v Rimu Vo-rovskijs, noj posreduje pri sovjetski vledl, da ee obsodba suspen dira, Is naHjaid. nrmoua sr noOi pox . Pariš, 88. mam. — Ia 1 poročsjo, da so tem vrli renca o vp&šenju reparaei šotni eo Hagoa Stlnnes, | industrijski magnet ital ministrski * nredsednlk Mu belgijski minister sa suaei devs Jaspar ia avatrljeki a aki prodsednik Ignas Selpel "P»ro«iio o tej Itoi&reoel varočUo paniko v franooakU aih krogih, finančna ki franeoske nižje sbseniee jo vala všeiaj, da PatauM p kaj to pomeni ia dali ie hlU eija obvdtleaa * miteaeh Haghee predstavlja všeraj-šnjo diplomati jo Amerike. Moskvo, 88. mareo. — Člani sovjctfke vlade do danes le molče o izjsvl ameriškega drlevnega tajnika Hugheio, ki je prod enim tednem ^ekel, da Združene države ne mitozo priznati Sovjetsko Rtu eoeka Vlada ao to nlčeaar o kij fsrenei, stališče vlade po je, da iS* sprejmi nobenega poeredovaajs glede Rukrelo, pa naj ptomlfa* as posredovanje pride od sevtrilefc. od lige narodov.Prancija ae ovirala edino na nonudbo nemška vlade m pogajanje. ' Poinrare ja nadalje rekeL ds upe, da se Nsmšlje poda frdtl koncu meja. Pri sebi jo hal Ita* vitke o koliMai prsmogo io kokifc ki m Isvsža Is okupiranih dolov Nemčije v Francijo, toda sahteval j® ■ iJjl / munist Berthon ie hitro odvrnil, da OB BO bo skrival ničesar, nakar ni hotel Poineore dati Itevllfc Berthon jo aate dejal, da nI treba vladi ekrivati Itevllk,. kajti javna tajnoet je, 4a franelja ai dobila do danes alti toliko premoga l> Ruhre, da bi pokrile stroška okupacije. * . ' i Berila, SS. maroa. —- Zboroičal odsek se snnanje sadeve Jo tlenj štiri are razpravljal a reparacij* skem vprelonju la koalao eaklju. čil, ds Nemčije ne moN^«UM >kem. Franrozi morejo prej li" t (Dalja aa E otranL) Delavski županski kandidat Cunnea bi rad Imel odgovor aa to vpraianje. ' Wssbington, D. C. — Federated Prem. — Paketne poštne pošilja-tve v Mehiko morejo Imeti trgovske računa potrjene po konzula, v Čigar območju je krej odpošilja tve. To odredbo je predkretkim prejelo mehiško poalenlštvo v tem meetu od mehiške vledo. Carina-riea morajo na meji Imeti uradno potrjeno označbo blagovne vred nostl. de taorejo potem blagu do ločiti tarifno carino. Pristojbine za vizuma trgovskih računov ae Iste kakor ze one tovornik pošilja tev. Vizum sa vrednost pod H ne vslje nič. Za vredaoet od IS do $90 en dolert so vrednost nad 160 dva delerja. Dunaj, 38. doc. - Is Bukarešte jovljejo, do eo v teko vpMki pe-gromi proti Židom v omenjenem meetu. Okrog 41 eeeb jo bilo vle rej rea jenih. Teki je, 38. merea. — Joponeki parlament je bil včeraj zaključen sredi splošneje pretepe poslancev, ki je aeatel, ko jo^op^/ielja pred-legala« da ee val mlnkiri postavijo ne zatožno klop. Ko eo pričali frčati črnilniki po sbomiri in so padale pasti po glavah, je pr«d •odaik zaključil zborov ea je. jasno Uhki vzhodni votiuvi. Temperatura v sadajA 84 nrak: najvišja 4S. najnižja IS. Hoiaee izide ob 1137, zaide ob « ' fiul** M vee,' kor ka« «* o tfetMBi -PROSVETA- "PROSVETA" »m U. L*w*UU Mfmm—, CM—f, IBI—U. ---- _4 |i,tli|l H>H««tl fc^.fii i.,1,1- 7 T JI , i -11 ^ ■'—* tfiiiitii—■—i rTP94 Tl — ...... ZA MARSIKOGA JE SOLA O DRŽAVLJANSTVU POTREBNA. ^ V industrijskih »rodtftčih ln večjih mestih postoje šo-, f katerih ss pddučujejo tujezemd o najvažnejših stva-ih, ki jih mora vedeti ameriški državljan. Te šole »o do* te nsprava, ker se tujesemec uči sposnsvsti formo vla-I Združenih držsv in njih ustavo. Za vsakega državljana tslo važno, ds posns formo vlad« v državi, kajti če ns fens vladne forme, tudi njsgovo sodelovanje sa zbolj-uje razmer ne mere biti dosti vredno. Tujesemci, ki Me postati državljani, se savedsjo f a dejstva, in prav radi pohajajo v šole, v katerih pre-majo poduk o državljanstvu. Od tujezemcev ie zahte-i veliko, kadar napravijo ispit sa drugi državljanski ipir. Tudi lo je prav, kajti pravilno je, da državljan MS SVOje državljanske pravice in dolžnosti. Vsstf* ki jih prinsšajo veliki dnevniki, in vsakdanji >godki pa govore, ds bl prav nit ne škodilo msrsikst* mu v Ameriki rojenemu državljanu, da se v svoji mls-Mti Uči v Ml, kar ss mora učiti tujezemec, ko vloži peti-jO sa drugI državljanski papir, da bi se saj ne streljali •II In na mestu, kjer je nsjmsnj pričakovati, da se kaj! Mgft SgOdf. * ■ "V • t!® Trgovski tajnik Hoovtr je naslovil mr. Hsrdinga kot Jsg* sfcsslsncs, Predsednik." Res je lepo, ako je U vljuden. -Ampak vljudnost ims svoje meje, kot jih ts dostojnost In mejs zs vljudnost in dostojnost je m! kjtr Dri«enjf sthrilnost v Zs ameriškega drživlja-. j« naJViija oblast'kongres. V kongresu so ljudski sa-»polki, ki delajo sakone v imenu ljudstva. Ko je zborovsl prvi kongres, je bilo določeno, kako Jrtbs nasloviti prsdsednika Združenih držav, V zvezni senatu je bil stavljen predlog, ds ss predsednik na-rljs kolr^Predsednik Združenih Sržav in zaščitnik svo-#1." Senst je rssprsvljsl o predlogu, zbornica Je prak-no delala, ksjtl v komunikaciji je George Washing-i* naslovila "Predsednik". "Predsednik" Je torej pravilen naslov in vssks bese-poleg zgoraj omenjene besede je odveč in naslovlje-i Js nspsčno. - Ksjne marsikomu ss bo sdels napaka, ki jo je ns-ivll trgovski tsjnik pri naslovljenju mr. Hardinga, ma-ikostne. Ampak stvar nI tako malenkostns, ko ss sdi prvi pogled. Ns Usode tujezemcev je čitalo napako pvsksga tajnika in večine med njimi bo mislila, ds js io nsstovfjsnjs pravilno, ker je v tujezemstvu v navadi, Is ministri nazlvljejo s "skselenco", ponekod ps šaniž-državne uradnike. Nspsčno nsslovljenje bodo sms-lU sa pravilno. In ksdar bodo nspravili peticijo zs M državljanaki papir, se bodo logično ravnali po ns-H| ki jo Je izvršil trgovski tsjnik. Taka napaka pa lah-povzroči, ds sodnik zavrže prosilcema nekaj mesecev, JU nekstsri sodniki so selo natančni in se ravnajo po n, kar so očetje Ameriške republike ssčrUli za pravil-m dostojno sa državi jane>epublike. Amsrižka rs publika je odpravila vss nsslove in po-■ttlas evropejeke pritikline. Pač je samo ena isjema. > Jo tovarnar države Msssachusetts. Le on se naslovi I "njega ekselenca". OMjs Ameriške republike so vedeli, kaj delajo, ko odpravil! "počastilne naalove". Kdor je državljan repur ks js suveren državi jsh. On izvoli javne uradnike in zaupnike v poetavodajne zbore. Zs to se mu tudi ni treba aniaU mikomur. Zs katerega se odloči ljudska večina, M Js isvoljen. Ljudska večina pa ne isvoli nikogar ss to, \ ga bo častila s posebnimi naslovi, ampak Isvoli ga, da )la v ljudskem Interesu, dokler mu ljudstvo zopet ns •me mod. ki mu jo je podelilo. "Počsstilni naslovi" «Ujo v ssrvilnost, In kjer se prične ugnjesdevsU servil-ss končno Uko ugnesdi in resžlrl, ds postsne škod-va državnemu organizmu. Razpad mogočnega Bisan-rimskega imperija in še drugih imperijev pred nJim aa nJim, podaje dober nauk, kako konča državna tvor-L, v kateri se Je udomačila servllnoet Ta nauk Je vpil-d aa očete Ameriške republike, ds so odpravili vse "po-itilne naalove" ia so obdržali priprostoet, Id Js dika Ksrenega državljana republike, katera Jasno rereni drisvljan republike Je neksj drugega kstsrega esssmtva, kraljevine, kneževine sli SsaUsge, ftflt. m VscssMriškS konferenc« ie nveiele sednje d m veš briojevk, ▼ keterih je temle-ae šslje, ds bi nej msaurilki kos free pripomefd k ▼spoetsvU tri trsjaefs erctomefs mira. B-se teke brsojerke js blU tedi S podpisom drlevnege tajnike Be-gkose. Te Seli, najdslejo narodi nsjsoao ae konfreen ter odstre-aijo ne vsroks sa ssecapsert la semštvs. Gledajo aaj, de bo ▼lsdsjo med njimi prjeteljetre |s dsbrs volje. proti Ftctirju Slovenski Narodu GLAVNI STAN. NIT N SO. LAWNOALK AVI., CMICAOO, ILU990H. < InrlmWodbori UPPRAVNIODSBKi rriiii^a VlaMil C«ti*t* A>»w VMM, H. r.P.lb fl-i M, JuKn,tow», P*. rl. taittlk MtltU« Tfcrk. fc.lr.UU« tMfti POROTNI ODSIKi , it«* i.V r.T ZADEVE BOU NTTV, MST-4 Naše družinske razmere. Starejša: Ali vei, zakaj Uvajo po temif Sej vendar ni teke »e- delile, svobodo in jaano, človek bi vendar kauhi ker povile nos s ljubeznijo. Saj še^ai zagrabil ze vze la*. Vsemu temu poeebila, de smo njene Mere in je človek največ sam kriv, ki is- sinovi. Dolgo js molčala o tem Weet Alliz, Wb. — Nisem ne- koritfš vw in samega sebe.-Misliti seno navidezno, ali apremljela je menjen opisovati delavskih rsz- 0 ^ovegkem rszvoju ln o vssm, je ljudi v njih ercih, de je niso mogli njene izkori odpravila vse te mer, ker so enake kot po drugih ^^ Ko ae človek sove roa- zaUjiti. In sedsj zopet prihaja na atestih, zlsbe za ubogega deUvca, poštene reeen, ne brige eo ze den. pa naj se ie obrne kaa^ koše.frj^ vsdno ga sili v boj mM in misin Ur si s tem grenil livlje- dragih verig, de nje; nsjbolje je, de osUaem pri stsrem. t- Tak človek nikdar ne čita naprednega čtiva in misli ne, Živi tjavendan, kleti vedeo ene in isto'«*. ' - ' __ _ . _w__pra- Zadnje čsae smo dobili pfeeejšno J vleo' čeprav"ee gre za Življenje; množino znegz in burje je brile m ne BAmo za bot v mrzli Sibiriji. Zeto pe smo se tiičali bolj za pečjo ter ogrevali tvoje trudne itfc. Zdaj pa ss nsm bliže toplejše pomlsd. Ko eem zadnjič tako sedel zs pečjo' in čitsl "Proeveto", sem vlekel ušesa pogovor dveh sester. Priznati morsm, de sem občudo-vsjs slušsl njun pogovor, ki se jo glslil takole. . Starejša «strs: Vas jo lepo in veselo, s zsme vendar ne, vee je zame mrtvo in sovrsžno. Mlsjšs sestrs: Oh, drsgs sestrs, še dolgo čass te opszujem in vidim, da ei postale vse drugačne kot si bila nekdej. Prej si bila brhke in veeels, vss dteže in eve-toče, sedsj pe tf vedno tihe, otožno ia vzski dan zlebotnejše. Starejša: Bes, to občutim zsms. Strašno peše moje življenje od dne do dne, e ne morem et pomagati. Odkar aem spoznala, kakšne kri vise se godi med nami, ni teč miru v mojem srcu. . Mlsjšs: Tudi jss nimam prsve-ge miru. Zsvsden in misleči človek nims prsvegs počitke v sedenjih dneh, vsdno ga spominjs krivice, laži, vera, kepitslizem in eneke ztvsri, ki tiščijo ubogo in aezevedno ljndztvo. • ' Starejša: Ne govorivs' o tem, kor grozen srd ekipi j mojsm srcu. MsŠčevsla bi se najrajše nad vee-mi tistimi, ki šs vedno zvesto verujejo v katoliško sli ksko drugo vero, ki nsm Audi ls tiranstvo. Za njimi ss skrivsjo Isži, ki neprestano ponižujejo žensko. Ali nsj bo danes lena pravične, ko vss- f rek laže o njif Nikakor no, šs mogla, bi pozvsle vse žensk*, ds ns verujejo ve£ in *opreetije naj ss groznih verig. i Prsv govoriš ljubo ee-e svs se še istrgsli ls teh verig. Sedsj* js najina dolšnoet, da pomagave ostslim, ki šs vedno tavajo vktenjeae v etrsšni temi tov si ne snejo pomagati,.; \ ' Starejša: Veš, kaj, draga ssstrs, esa šenakam je treba zvedeti, pa no eemo zs eebe, tudi sa dru- da se orgsnizirsjo in pHfoejo.s ge, de bi resnico apozneli. Včeeih prepotrebnim delom, ki je korist prsvj neksteri: Sej mi je veoder «0 ze človeško družbo in nepre dobro.de lehko ostanem kjer dek. To delo je sledeče: 1. Potreb-s|m, čemu bi vedno prepišljevel no je, de se oprostijo verskih in bodo etroei še pod materinskim srcem ssdobili lat pravic e in refnioe.2. De noše otroke kolikor mogočo dobro vzgojimo, duševno in teleo^e, da bodo onkret postali pravi moftje Mlajša:, Prav praviš, ljuba se- in pravo žene, da bodo še is mla strs. Jsko čudni so deaee ljudje. |doetnege življenje priznsvsli Ds njih pogled dosega neksj enakopravnoet drag drugesni ter okroglega se hinevsko smejo in o tem gojili ljubezen do nerodz. mežikajo z očeeom, pe noj bo prav I To jo predvzem potrebno. iko d od pra ter ššovalee. AU kdo priznava tof Starejše. Nihče. Zato bi bila ne dolžnost, ds stopimo v politični boj in počistimo vso človeško gni o bo. Pokažimo se, kej smo. Ds našnje družba js koraptne do kosti, ki pe jo nsj več podpirs moški steber. A očistiti jo, ne gre ker Uko. Ni Uhko vroči krelje e prestole, političarje od korita, to je težka reč, e sčasoma bi šlo. ■Msjše: Sevede bi šlo, a prvo jc to, de postanemo vsi enakopravni ae vseh poljih, najžebo političnem eli družabnem. Sem moški spol ne more vledeti in pdločeveti> čeprav miali tako. Treba je, de ai sežemo v roke žene in mož in zavzamemo ss skupno ze vse dele. Starejše: Torej, droge sestrs, podsjve ei roke in prieeživo od zvesto, ds najin eklep jo trden, da delujeva se izobrazbo in napredek. Pogovor teh dveh seeter meje eli ae, ali zamo toliko časa, dokler I Mlajša: Res je teko Nikekršne se polnijo žepi. Ko tega zmanjka4zjcnu „ m ^ Jj^ ^^ es . človek zopet obrne v drago^Weram ali §iporoaL DeUU Ijube-htran, kjer eenudi boljša priliks. Mn in uiitj ^ mort ^ Ps nsj človek kej zeupa. ' to je rešitev človeštvo od ns SUrejšs: žal, da ze vee to godi peke in pravilnosti. V resnici. Človek jO le človek in enkrat se narodi, po krotkem čssu umrje, pe je vsegs konec. Ljudje se togo ne ssvsdsjo, kajti vssk boče biti več od drugega, pri tem pa protestira mati nsrava in pravi, da js to nepravilno, ker ono je vsakemu daU enakopravno, svobodno življenje. Rečem ti pe, ljube sestra, noj pravi kdo kar hoče, našo življenje je eestavljeno in ene eame celote, celote prvotne msterinske narave, kakoršna je še denee, Čeprav smo a* svetu dvojni ljudje. Ne bom ti razlagala, ssj boš mati in tedaj ti fco mogoče popolno razumeti o teh rečeh. To je težko razlagati, kajti človek od pretežkih mieli oboli Jaz razmišljam še eno leto, zploh odkar eem povile prvo dete, kar me strašno teži, da še spsti ns moram, kadarkoli ze prebudim, eo prve /Starejše: Naša dolžnost ie, da rešujemo tudi druge sa žensko važna vprašanja, ki sepreeteno silijo 114 površje. To jo zelo vešuo, ker bo vodilo vss do odkritosrčno stl Vreči je trebs res sebe črne čiste. zs tini- da bitje rko BI v človeškem življenju. Mlajša: Tu meni nI vol tako etrašne tema pred očmi. Mnenja zem, de prej ne bo pravičnega človeškega šivljenja, dokler no bo stopila prvotna materinska narava pred^loveški-rd* ln teOOdlk halje in ee poelužiti belo Nsše srce naj vedno v pravico, ne zmerno ee ukl komur. Naše dolšnoet pe spoštujemo ensko vredno, Pomisliti jetrebs, da roditeljica vsega človeštvoi razpolagamo z njenim življenjem. Najmogočnejšim in najplemeni* tejšim mpžom je tudi dala življe nje meti. Tako mogočna jo Žena Jj, mati. Vidimo pa, kako qkx#ni eo napram nji vladarji, kralji, ple menitnjkl fsrji, nekronani kralji kapitalisti in vsi, ki jim je-dala življenje. Kdo jo toma krivj Ali ^P ni mati, ki ne zna ceniti svoje ple misli, ki rešujejo mnogo vprašanj menite aarSVst Zevrgla ee je v evoji dobroti U podlegla krivici, ker prevelika je biU njena ljubezen, da bi vpošUvala eebe. Vso je dala sa svoj zarod. Mlajša: Bridke razniea is to) Vedi, 4raga sestrs, če p'bila lena mati nekoliko bolj p^duČena, ds Na krvavih poljanah. s IVAN MATICIC. (Dslje.) /;P*čti jugu so puhsli viski, prenapolnjeni B ranjenci, med katere sem ee vtikotapil tudi jas. Pieane mndžlee eo klečale ob progi, vilo roke ln jokale. Po ogreki deželi so hotole množice ranjen* 00 obložiti s darili,'ki jih je bilo toliko, da smo ' jtt mcUlI nazaj na tir. "Ljudje, bodiu psmetnl, nehsjtot Ranjene! bodo zboleli I" 4 "Vzemite, esj imsmo Se veega dovolj, ae smsnjks nam pikdsr." V Budi A Pošti je stol ssbit vlak, pola prvih ruskih ujetnikov. Odprli smo jim vozovs ln jim sametali daril, ker še več dni niao ničesar jedil Pa prihitele so množiee ljudstvsr "Tega ns do-volju jemo I Dsrils sme deli vsm, ns ps tem rus-kina psom I" f\ \ . "Učni eo, eej eo tudi ljudje." "Niso ljudje, to eo ničvredni peil Zspritc, nehsjte, čs ns vss nssnsnimo oficirjem 1" "Ce ne pustiU dsti Rusom pa pošrlte eemit i Mi ae eprejmemo ničeear več t" Neubsusr ee jo vrnil h kodru sredi zime, s tu so mu 4sročili četrti msrŠbsUljon, ds ge popelje v Oelieijo. Pred odhodom mo je ušlo trideset -jmeš, ki so ae bsU iti s morileem. Tods U ljudi ao sbrsli ln jih poslali ss njim po mladsm čsst-nika. Ns neki ogrski postaji so dohiteli baUljoa , fm in Neubsuer je stopil prednje, pijsn in ras- ^jsm "Vi sU torej tiets strahopetae a v in je 1 znate me, kdo aem la kaj znam, zato še lahko - veste, ksj vsa Čsksl Zagotavljam vam, da ae nikdar več na vraeto domov. Vaše gnilo meso !s-kljujejo roparske ptice, vaše koati ostanejo v bla-