148. številka.
Ljubljana, vterek S. julija.
XI. leto, 1878.
Izhaja vnak daa, iivsoioši poneileijke i« dueve no Diunioib. tor vi»tfa na nnSH nraUmo
» četrt leta 4 Kld. _ Za Lj->b ij» *o  br« po«SaajH»dom M ricC ij 32  Ji A«JU!%°"?f Vn'J6 de*e,e S Ce ° S? K Si*- ? p'"tH * dom 8e računa 10 kr. M me.ce. Vkr. £& totrt let*. - 1 .   X ^oiala toliko STkSlS?l SSif *-1<L S       v" en "T* J.       10 kri. Za P°*:|J»"0« dijake velja milan. cena in 8icer : Z- M • hIj^ o m četrt leta 5 idTS kJ 1 t?°ISu! lIT,aia- ~ f» fMJ»^e učitelje nn ljubkih Šolah in z*
finur.nfonn« n«tit vrst« f. t.   L «^L!IS 5"*^   -T po l,oiti prejeman ta četrt leta 3 gld. — Za usuaui a »o uUćuj« od
DoniBi na! * teraMtKMJS      lLkA^*      ovnar, o enkrat Utka. b kr., če oo dvakrat in 4 kr. če ■« tri- aH večkrat tlaka, ' ft«..»-Fl»J?J S L        franki.ati.     Rokopisi ao ne vračajo. - Uredništvo Je v LJubljani v Franc Kolmanovej hiši #\ 3 .dledallik* ■tolW Opravuiitvo   r.a katero naj bo blagovol.jo pošiljat, naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. admi ni. trati v ne reći, je v \ Narodni U.kar,2" " K.duZovej luži.
O zadevah delniškega društva „Narodne tiskarne" in časopisa „Slovenski Narud".
Iz Zagreba 27. junija. [Izv. dop.] Slovenci smo si ustrojili leta 1872 delni-iko društvo „Narodno tiskarno" v svrho, da more izhajati jedini naš dnevnik „Slovenski Narod". Podjetje to je v zdanjih naših razmerah velevažno, ker narod ali stranka v obče, katera nij v Btauu vzdržavati si svojega duševnega orgaua, ne zaslužuje, da eksistira.
Mi Slovenci moramo pa še zategadelj posebno skrbno gojiti narodno žurnalistiko, da svetu z njo demonstriramo svoje bitje; v pro-tivnem slučaji bi se protivniki našega naroda sati zmenili ne za nas, tako pa jih vedno dregamo pod nos, in silimo, da morajo računati z nami.
Pa ne samo radi protivnikov naših je potrebno, da si njegujemo politični organ, nego le večje važnosti je stvar radi nas samih, ker mi moramo imeti v središči Slovenije dnevnik, ki nas vse Slovence, raztresene po raznih kronovinah, duševno veže, ki nam podaje v domačej besedi ne le vesti tisoče v svetovnih dogodeb, ampak ki nam vestno bilježi i domače zadeve, ki nas združuje in vodi v pri-zadetjih naših, merajočih na čim večje razširjenje narodne zavednosti in pridobitje narodnih naših pravic.
Naš dnevnik „Slovenski Narod" uže 11. .teto vestno izpolnjuje svojo nalogo, in naj ne bode nobenemu delničarju „Narodne tiskarne" Zal, da doprinaša žrtve za ta dnevnik; tudi meni nij žal, čeravno spadam po nazorih na šega visoko cenjenega, sicer pa malo hudomušnega dopisnika od Save, gosp. S- c, mej suhe domorodce, ki si še nij niti vinograda kupil, niti vile sezidal, ampak ki živi le od roke do ust, k temu ne sam, nego kot poglavar vesele družine, broječe G glav.
Le nekaj me večkrat boli, in kur mi je liže dolgo bilo na jeziku, naj povem tukaj : „Slovenski Narod" se mi zdi premajhen, in pretesni so po mojem mnenji piedeli uiegovi za tolikovrstne stvari, katere želi čitatelj izvedeti iz njega. Ako pogledam organ hrvatske narodne Btranke »Obzor", ki je po obsegu ravuo polovico večji od »Slovenskega Naroda", no morem si kaj, da no bi želel poslednjemu primernega razširjenja prema glavi in prema deauici.
Ugovarjati mi utegnete:
1. Da ima jeden urednik uže zdaj preveč posla. — Verujem, ali da nas ne bi moralo sram biti pred svetem z našim malim lističem, apelirali bi na domoljubje svojih privrženikov i naročnikov, na domorodce „debele in suhew, gotovo bi se jih našlo takih, kateri bi od časa
do časa pošiljali kakov članek, dopis, ali barem notico povekšanemu dnevniku, in s tem bi list mnogo pridobil na raznovrstnosti zadr-žaja in bil bi interesantniji. Ugovarjati bi mogli:
2. List bi Be raziiril, samo priskrbite več naročnikov. — To je res, v tem tiči Achilova peta naše žurnalistike. Čitalnice naše, kolikor so z jedne strani koristne in potrebne za gojenje narodnega čuvstva, toliko z druge strani ovirajo razvoj Časnikarstva, ker se čitalničarji le preradi izgovarjajo, da čitajo list v čitalnici. Temu ne bi smelo tako biti, ampak:
ki le premore, naročiti si list, tudi v čitalnici
1. Naj si vsak Slovenec, drži za domovinsko dolžnost, ne gleduč na to, da ga more čitati.
2. Naj vsak Slovenec po mestih in trgih, kjer obstoje kavarne, deluje na to, da se dotične kavarne naroče naš dnevnik. To isto velja glede gostilnic po deželi.
3. Ako je pojedincu list predrag, naj stopi v društvo s katerim prijateljem, in naj si ga tako skupaj naročita.
4. Naj Be povsod skrbi, da bode list imel vedno dosti inseratov.
Naši narodni trgovci iu obrtniki, ne samo ljubljanski, ampak tudi vnauji, še vse premalo cenijo reklamo, in to jim je v škodo, ne na korist. Daudenašnji izobraženi svet je uže tako priučen na reklamo, da brez iste še tako izvrstna roba ne prelazi v promet, kakor bi mogla, da je širje razglašena. Večkrat človek ne ve, kje bi to ali ono reč kupil, ali mu je celo nepoznata, ali ker je po reklamah bila priporočena, jo kupi. — Ako pride iz dežele Čitatelj narodnih listov v mesto, in razgleduje po ulicah razne firme, naide gotovo ono, o ka-terej je večkrat čital, in zdi se mu poznata, torej gre rajši tja, kakor k firmi nepozuatej.
Pa tudi ostali svet pride često v položaj, da ima to ali ouo obznaniti, bodi si smrt so rodnika ali drugo. Odvetnik, lečnik, kavarnar, gostilničar, kovao, trevljar itd., ima ali obznaniti občinstvu, da je posel započel, ali razširil se, ali se preselil itd.
Naj nikdo ne misli, da se inserati ne čitajo; imamo ljudi, ki ravno na inserate bolje pazijo, nego na ostali zadržuj lista, in mnogim jo pri naših razmerah n. pr. ljubše izvedeti, da si je tu ali tam odprl advokacijsko pisarno domač naroden odvetnik, ali se naselil domač doktor zdravilstva, kakor čitati še tako skrbno sestavljeni uvodni članek.
Sploh je današnje čitajočo občinstvo tako različno v svojih zahtevanjih do časopisov, da uredniku nij treba mnogo misliti o tem, bi H sprejel priposlaui mu dopis ali članek v svoj list, če je predmet le količkaj važen, pa makar bil popis čitalniške svečanosti, gotovo bo zanimal tu ah' tam, tega ali onega Čitatelja.
Nahajamo čitateljev takovih, ki se inte-resirajo le za politične novosti, drugim je ljubše, ako najdejo v listu pod rubriko „raznih vestij" dosti pikantnih pričic, zopet druge zanimajo tržne ceno raznega blaga, nekatere celo pridošli tujci ali pa popis umrlih.
(Ilavno je: Časopis mora biti raznovrstnega zapopadka, če si hoče pridobiti več stalnih naročnikov, mora skrbeti ne le za duševno omiko čitatelja, ampak mora se brinit' za to, da postane čitateljem svojim potreben, kakor vsakdanji kruh.
Političen razgled je potreben za vse one, ki nemajo priliko ali dovolj časa, prebirati več inostranih časopisov; kar se mene tiče, ga ne čitam navadno, ali zato gledam n. pr. rad pod rubriko „domaČe stvariin tam iščem „duho-venske premembe v lavantinskej škofiji", ker uže 13 let čakam, bode H kateri mojih nekdanjih sošolcev postal fajmošter.
In tako ima vsak naročnik potrebne muhe, katere išče in lovi po predelih svojega žurnala.
Jaz mislim, ko bi prijatelji narodnega našega napredka imeli trduo voljo, bi se dalo „viribus unitis" kmalu doseči, da ue bi delničarji „Narodne tiskarne" morali leto za letom pokrivati deficit društvenega organa, in to bi bilo tem več želeti, ker nijso vsi brez izjeme pristopili k društvu iz golega domoljubja, ampak jih je mej njimi tudi takovih, ki so se nadejali dobička; res je sicer, da oni Slovenci, ki bo iskali velik dobiček, ter so hoteli hitro obogateti, so nosili svoj denar banki „Sloveniji", k društvu „Narodne tiskarue" so pristopali večiuuu oni, ki so bili prepričani, da nam je treba narodnega glasila, no ipak je vsakateri mislil, da bo tiskarna kaj nosila, ter da kapital ne bo brez obresti ostal, ali celo ginil. Mi zavestni Slovenci smo dolžni začuvati vero do po.Uenja našega napram onim delničarjem „Narodne tiskarne", ki nijso iz zgolj rodoljubja pristopili k diuštvu, temuČ poglavito zaradi dobička.
Zatorej naj nam bode prva skrb, da postavimo „Slovenski Narod" na lastno noge tako, da se bo Izplačeval, t. j., da bodo s časom mogel sam iz vlastitih dohodkov pokrivati stroške izhajanja; še le tedaj, kadar bomo to dosegli, bomo zadovolji1' BVOJej dolžnosti, in to se bo dalo storiti ti m lngljo, ker nam uže bilanca „Narodne tisk..ine" za leto 1877 pokazuje če tudi mali napredek, a ipak napredek. C—v.
razgled.
Politični
V Ljubljani 1
julija. ,Wiener
Hi-žttviii mbor je odložen. Zeitung" je prinesla v petek cesarjevo pismo do Auersperga, v katerem se cesar zahvaljuje za dovršitev nagodbe,   V drugem pismi se
cesar zahvaljuje ministerstvu za njegovo delo in mu izreka priznanje. — Ob jednem razglasa uradni list sankcijonirane nagodbene postave. — Dunajske novine menijo, da ministerstvo namerava svojo, 5. februarja dano besedo izpolniti in odstopiti, ker je svojo misijo končalo.
Volitve za deželne *fcorf, ki so bile ondan vstavljene, bodo, kakor se bere, meseca septembra vršile se. Pač uze pod družim ministerstvom V
t)im**jski župan dr. Felder se je svo jemu mestu odpovedal. Naveličal se je zarad ostre in vedne opozicije manjšine.
O najvažnejšem vprašanji, o okupacji linsne in Hercegovine z našo vojsko, poroča „Pol. Corr." od 30. junija: Po najnovejših nam došlih poročilih iz Berlina so vse velevlasti — izvzemši Turčije — na predlog angleški sklenile, da ima Avstro-Ogerska prevzeti politično in administrativno upravo v Bosni in Hercegovini brez določbe časa, in da naj se na ta način naredi red v omenjenih provincijah. — Dozdaj še nij prišla vest, da so naši mejo prestopih, ali pričakovati je to vsak dan.
fPffft-ski zbor je bil 30. junija končan 8 prestolnim govorom, v katerem bo pravi: Uenašnje stanje vnanjih razmer dajo upanje, da se bode posrečilo zagotoviti interese monarhije in blagoslove miru. Ali naj prinese prihodnjost uže kar bodi, vselej bodo interesi monarhije našli pri parlamentu in pri vsacem državljanu gotovo podporo.
V zadnjej seji ogerskega zbora je poslanec Ilelfv protestiral zoper okupacijo Bosne in Hercegovine, ker delegacije kredita GO milijonov nijso v ta namen dovolile.
Viitutje driuve.
S Kongresa javlja oficijaloi telegram 30. junija: Kongres je izbral odbor, v katerem ima vsaka velevlast po jednega zastopnika, da se pred posvetujejo o vseh nastavSih težavnostih v prospeh kongresnih del. V včerajšnjej seji so brali grški zastopniki dolžjo izjavo o željah grškega prebivalstva.
„Nordd. Allg. Ztg." poroča, da Be bodo turški zastopniki odločno uprli grškim zahtevam.
Telegram od 28. junija poroča: V de-našnjej seji se pričakuje avstrijsk predlog o Bosni in Hercegovini. — Zoper vmarširanje avstrijske vojske v Bosno in Hercegovino ne bode nobena oblast ugovarjala.
Iz Carigrada javlja „Reuterjevo" agentstvo, da je bil 27. junija avstrijski zastopnik Zicky pri Savfet paši. Precej potem se je sešel izredni turški ministerski svet pri sultanu, v katerem se je govorilo o zasedenji Bosne in Hercegovine po Avstriji. Ministerski svet je trajal cel dan.
Na IVeniJtken* zdaj svoboda cvete! Uradni list je priobčil naredbo, da se mora vsak v Berlin prišedši tujec s potnim listom izkazati kdo in kaj je.
Dopi
I1S1.
Iz viurilior&a 27. jun.
[Izv. dop.] sledeči te
K Slomšekovej slavnosti so prišli legrami:
Iz Ljubljane. Slava! Slava našemu Slom šeku!  Pozdrav Vam rodoljubi, slavitelji duha njegovega, da bomo vredni njega posnemovalci. Dijaki Alojzniki.
Iz Mozirja. Razkritju spomenika slavnemu vzbujevalcu, prvemu pedagogu, učeniku Slo vencev kliče trg Mozirje enoglasno: večni mu slavni spomin. Župan Lipold.
Iz Inomosta.   Diki slovenskega naroda, slovenskega Štajerja velikemu Slomšeku: slava ! Slomšekovim   čestilcem:   slava! Slovenci Inomostu.
Iz Celovca. Spominu neumrlega Slomšeka in čestiteljem: slava! Borstner, Sket.
Iz Laškega trga. Slava slavnemu Slom-Seku,  slovenskega naroda buditelju! Živili
zbrani čestitelji njegovi! Bbheim, FreČe, kaplana; Žolgar, Pezdevšek, učitelja; Orožen, Elsbaher, Lazič, Drobnič, tržani; Kukovic, kontrolor ; Fli8, Orožen jun., vseučiliščnika; Spin-dler, Petrovčič, uradnika iz Laškega trga.
Iz Metlike. Iz malega zraste veliko! Tako je iz .Drobtinic" zrastla Slomšeku slava, Slovencem pa zlati zaklad. Navratil.
Z Dunaja. Pozdrav rodoljubom, slavečim Slomšekov spomin, slava Vam! V duhu Bem mej Vami. Šuman.
Iz Celovca. Slava Slomšeku! pozdravim srčno gospode slavjanske domorodce pri svečanosti sprave. B. C. Rossbacher.
Iz Žavca. Zbranim čestilcem naj odličnejše ga in največjega dobrotnika matere Slave trikratni živijo. Slomšekovi čestilci v Žavci.
Iz VVeidenaua. Slomšek! bodi nam izgled delavnosti, značajnosti, rodoljubja in plemenitega mišljenja; osnovateljem slavnosti gromoviti : Živili! Profesor Glaser.
Iz Ljubljane. Sprosi apostelj Slovencev versko jedinost Slovanstvu! Slava Slomšeku, vzoru rodoljubja slovenskih duhovnikov. Živili Slomšekovi čestilci, posnemajoči njegovo dejansko ljubezen do milega naroda slovenskega. Ljubljanski bogoslovci.
Iz Ljubljane. Našemu neumrljivemu Slomšeku, boritelju Slovenstva in njegovim čestilcem kličejo navdušeno slava! hvaležni ljubljanski Osmošolci.
Iz Ljubljane. Prvemu slovenskemu ljudskemu pisatelju hvaležni spomin! „Matica slovenska."
Iz Ljubljane. Spominu Slomšekovemu, svojemu večletnemu dopisovalcu večna slava! „ Novice".
Iz Gorice. Slava Slomšeku! Njegov spo-min naj večno živi kot izgled in dika mej narodom. Društva   Sloge" predsednik Povše.
Iz Ljubljane. V duhu skleneni z rodoljubi, ki obhajajo denašnjo slovesnost, Čestitamo odboru, da je dovršil slavno delo, ter neumrlemu Slomšeku postavil spomenik, žele č, da bi nam Bog dal še prav veliko Slomšekov. Uredništvo „Slovenca".
Iz Ljubljane. Narod, ki ne spoštuje veli-cih mož, zaničuje samega sebe. Slava Slomšekovemu spominu, živili njegovi Čestilci. Uradniki „Slavije".
Iz Bovca. Iz srca obžalujem, da se ne morem zarad daljave udeležiti tako redke, za slovenski narod in posebno za slovensko du hovenstvo visokopomenljive in provesele slavnosti, kakoršne morda slovenski narod nij še doživel. Bog daj našemu narodu še mnogo Slomšekov, potrebuje jih krvavo! Slava! Kobal, dekan.
Iz Metlike. Odboru Slomšekovega sporne nika v Mariboru navdušeno pozdravlja in kliče slava! Čitalnica.
Iz Ljutomera.  Čitalnici v Mariboru. 1 duhu z Vami častimo spomin slavnega domoljuba. Čitalnica.
Iz Ljubljane. Čitalnici v Mariboru. Slom šeku, za vsestranski napredek gorečemu: Blava Čitalnica ljubljanska.
Iz Mozirja.   Slava neumrlemu buditelju Slovencev, slavnemu vladiki Antonu Slomšeku naj  vse Slovence navdaja njegov blagi duh Čitalnica mozirska.
Iz Gorice. Čestiteljem slavnega moža kli čejo goriški narodnjaki navdušeni nazdrav Slava spominu Slomšekovemu. Lazar, predsed nik Čitalnice.
Iz Karlovca. Gradjanstvo karlovačko vas
pozdravlja uzklikom: Slava Slomšeku! Slav* harnomu slovenskomu narodu! Kranjčić, načelnik.
Iz Karlovca. Učiteljsko družtvo podžtip-nije Karlovačke kliče radostno: Slava velikomu Slovencu Slomšeku! Živili mili Slovenci! Trstenjak.
Iz Karlovca. Pridružuje se slavju susiodV noga bratBkoga naroda slovenskoga i najstarija čitaonica u Hrvatskoj. Slava velikoga Slovenca odjekuje i u naših hrvatskih srdeeb; radostno pozdravljamo svetčanost vašu, kao novi dokaz sloge i budne sviesti slovenske ma Štajerskom. Karlovačke čitaonice ravnatelj: Mažuranič.
Iz Dunaja. „ Slovenija" Slomšeku. Burno je bilo morje in malo izorane celine, vendar si zastavil pero! Ti si vBej bedi navzlic slabo cvetko gojil, jej skrbel neumorno za hrano, da je postala drevo, sinom ki daje sadu, torej naj Slomšeku slava doni in svetu naznanja hvalo Slovencev povsod, dokler jim bije srce!
Iz Varaždina. Slava Slomšeku! Pozdrav odboru! Kliču Slovenci varaždinski, koji sa poslovi zapriečeni svečanosti prisuštovati. Er> hartič.
Iz Črnomlja. Ob Kolpi živeči kličemo Slomšeku z Vami: živel spomin! pisatelju, pesniku: slava! Črnomeljski čestilci njegovi.
Is fettbnlctt pri Škofjej loki 25. jan. Izv. dop.] Kar se tiče v zadevah nase duhov-nije, moramo zopet in zopet pritožiti se, da so nam ravno tako godi, kakor kakemu tlačenemu narodu.   Zmirom se nam zboljšanje obeta, pa se nam vendar nikoli nič in nič ne d&t Pokojni škof Anton Alojz, Bog mu daj dobro, nam je vedno obetal krst in pokopališče, samo če mi le novo cerkev postavimo.  Mi smo šli in smo na te obljube uže leta 1852 novo cerkev dozidali. Ali žalibog 1 Pokopališča in krsta Še zdaj nemarno. Leta 1864 je bila kaplanija Ledine v žirskej fari v Bamostalno duhovnijo povzdignena. Tudi mi smo tačas za tako prosili, pa nam je bilo zopet hitro obljubljeno, da kedar bodemo imeli nekoliko kapitala stalnega, ali pa če te prihodke, katere zdaj naš kaplan uživa, intabuliramo na grunte, pa bomo dobili hitro fajmoštra in samostalno faro. Ker pa tačas tega nijsmo mogli, ampak nam je to še le lansko leto naš nepozabljivi rojak in dobrotnik, ranjki gospod Janez Milar, bivSi minski fajmošter v svojej oporoki zapustil, terjamo za dano besedo!   On je testiral blizu 4000 gld. v ta blagi namen, da bi se pri nas samostalna duhovnija postavila, in to se ima zgoditi do leta r.iOO. Če se pa mej tem časom ne zgodi, potlej spada pa gori imenovani kapital bližnjoj žlahti Milarjevej.   To bo dobra dela in na veke ne bodo pozabljena, katera nam je naš rojak zapustil. Ravno v ta namen je  zapustil  tudi neki mladenič v Žabnici v svojej oporoki 500 gld. Tako imamo zdaj uže črez 4000 gld. kapitala za prihodke stalnega fajmoštra,  in še ti prihodki,  ki jih zdaj naš kaplan ima, ostanejo vsi. Ali morda ne bode potlej  tukaj ena boljših far, kar zadene prihodkov duhovna V Upamo se zdaj vprašati, kaj je pa zdaj za en uzrok,  da se za samostalnost naše duhovuije kar nič no stori? Ker vendar vsak  človek,  kateri tukaj sem pride, izpozna, da če je le ena fara na Slovenskem potrebna, je to gotovo pri nas, ker tukaj je okolo cerkve blizu 1200 ljudij, in imamo tudi farno Šolo. Zraven pa bi vedne sitnosti in napake, ki se zdaj zmirom gode mej starološko faro in našo kaplanijo bile vse na jedenkrat
odpravljene, ko bi se ta kaplanija v faro povzdignila.
Zadnje zaupanje imamo mi farmanje do .našega škofa gospoda Janeza Zlatousta, ker vendar slišimo, da se drugod prizadeva v v svojej škofiji vse napake odpraviti. Da bi tudi pri nas enkrat to reč v red spravil! Da hi nam samostalno duhovnijo podelil.
Iz Borovnic*«* 26. junija [Izv. dop.] Bolj srečni, kakar Ljubljančanje na Dreniko-vem vrhu smo bili Borovničanje s praznovanjem staro slovanskega kresa. Uradništvo tukajšnje postaje je bilo tako prijazno, da nam je poleg postaje napravilo veliko gromado, katero smo proti 0. uri mej pokanjem mornarjev zažgali. Ker je bil večer lep, dasiravno je popoldne malo rosilo zbralo Be je veliko občinstva, katero je z navdušenjem poslušalo ubrane glasove domačih pevcev in veseljem gledalo plapolajoči plamen'kresne gromade, ki nam je oznanjevala, da stare slovenske šege Se nijso izumerle, kakor ne izumerje narod, ki jih tako verno čuje. Čem dalje je trajalo razveseljevanje in čem bolj so ugašavala go-rišca po bližnjih hribih in gričih, tem bolj se je užigalo navdušenje zbranih, ki se je kazalo t navdušenem petji in še celo fantovskim vriskanji, dokler niso kresni obhajalci pozno v noči drug za drugim otšli, z veselo zavestjo, da tacega kresnega večera nijso Se nikedar vžili.
Pa ker vam uže take malenkosti poročam, naj še omenim, da je pred kratkim v nagem kraji umrl 73 letni Florijan Mozijali, po domače Anžutov Florijan, velik modrijan in pesnik slovenski, kateri bi bil lehko sam na laž postavil znani izrek Anastazija Grilna o slovenskej literaturi. 15»! je originalen mož, ki je imel kacih trideset let semkaj to čudno navado, da Be je včasih po več tednov skupaj zaklepal in zdržema noč in da tuhtal, pisal in modroval in potlej skorej po celi koš svojih „modroslovenskih knjig" v Ljubljano na škola, deželnega glavarja, ali še celo na -Dunaj na ministerstvo in naravnost na cesarja kot „memorandum" ali spomenico pošiljal. Ali je visoka gospoda njegova dela ki so bila pa vsa v vrzih, študirala ali ne, mi nij znano, to pa vem, časti nij za ta svoj trud nobene prejel, enkrat so se celo njegovi rokopisi g. župniku z opazko vrnili, češ: To je nevaren človek.
To nedeljo napravi tukajšnje bralno dru-Btvo veselico, na katere programu je tudi govor gospod Dolina rja, urednika tržaške „ Edinosti".
Iz IMiifUa 30. junija. [Izv. dopis.] Hrvatski organ „Kroatische Post", ki v Zagrebu izhaja, včeraj prinaša izvrsten dopis iz Maribora, zadevajoč Slomšekovo prepovedano svečanost, kateri bi v vašem listu gotovo ne zagledal belega dne. Mariborčane pa za njih „svobodo" ne zavidamo.
Denes dopoludne pripetila se je v našem mestu čudna ali zelo žalostna nesreča. Tukajšnji trgovec g. Š. ima hišo na glavnem trgu, katera ima spredaj tako zvani „altan". Spodnji del tega altana, lišp, fasada se odtrga od druzoga zida, ter pade na neko spodaj idočo kmetico, ki je bila menda iz Podvme doma. Uboga ženska se je takoj na tla zgrudila, kajti strašanski kamen jej pade na glavo, in potem, ko je uže ležala, zopet drugi na život. Bila je vsa razmesarjena. Zdaj, ko to pišem ?c Živi, ali teško bode denašnji dan preživela.   Žena je zapustila petero otrok,
jednoga imela je še na prsih, in druzega, pravijo, je uže v telesu nosila. Mož nje je premožen kmet. Kdo bode odgovoren za življenje nesrečne ženske? Imenovana hiša stojf nasproti mestnega magistrata. Vsak človek je lehko videl, da je omenjeni altan uže raz-pokan, ter da denes ali jutri se mora odtrgati. Ali mar naša policija tega nij zapazila?
Tri nas ne mine ne en teden, da bi kje ne gorelo. Tudi denes po noči je gorelo v št. Lorenci. Pred kacimi 14. dnevi je gorelo dvakrat po vrsti na tukajšnjem predmestji Bregu. Tudi v mestu samem je pred 4. dnevi neka hudobna roka hotela ogenj napraviti, ali k sreči je bil ogenj o pravem času zapažen. Toliko ognjev kot v našem okraji, mislim, da Statistika ne more nikjer dokazati. Da potepuhi nalašč zažigajo, to je znano, ali na sled priti, to je teško. Posestniki, ne pozabite svoja poslopja zavarovati.
Naše mestice je zopet bogatejše postalo. Naši mestni očetje so namreč predmestje Kanižo anektirali, uže vedo zakaj.
Pred kratkim sem tožil v vašem listu, da so naše kasarne prazne. Denes vam imam pa poročati, da so zelo polne, in vsak dan nas obiščejo novi pijonirji, jedni pridejo in drugi idejo.
Izpod NovU-** 26. junija. Tudi jaz ne morem kaj hvaliti letošnje postonjske učiteljske skupščine, pri katerej, kakorpoizvedam, seje le preveč nemškutarilo. Gospodje učitelji, verjemite mi, da na ta način nikakor ne zadostujete svojej važnej nalogi. Bodite vrli narodni učitelji ter delujte v domačem duhu za narod, čegar sini ste. Ne poznam večje spake, kot je odpadnik. Kot tacega smatram jaz vsacega, ki ne spoštuje svojega materinega jezika. Saj vas nij porodila nemška mati. Kaj torej silite v njeno naročje! Dalje poizvedavam, da so učitelji tega okraja skoraj po večjem zelo, zelo malomarni, kar zadeva debatiranje pri učiteljskoj skupščini. Razen g. Prneta, Kanta, in deloma g. Mart. Zamika, so vsi drugi molčali, kot bi jim bil jezik pvi-mrznil. So li drugi gg. učitelji tako nevedni o šolskih rečeh, ali se jim ne zdi vredno govoriti pri tacih prilikah, ne vem, to pa znam, čem več se debatira pri kakej skupščini, toliko znamenitejša je ista. Kjer vse molči, malo življenja. Prejšnja leta, kakor mi je znano, se je o tacih priložnostih veliko več debatiralo. Od kod zdaj taka zaspanost! Je mar to napredek! — Upati je bilo, da se bo pri konferenci kaki učitelj oglasil in druge spodbujal, da stopi v življenje okrajno učiteljsko društvo, za katero imajo učitelji našega okraja uže dve leti dovoljenje od vlade. Todi vse to se niti omenjalo nij. Slabo spričevalo za učitelje dotičnega okraja!
Prav je imel g. dopisnik iz Notranjskega v 135. številki „Slovenskega Naroda", ko imenuje nekatere učitelje kukavice, bre z-značajne kruboborce. Kajti enim res nij druzega mar, kot klečeplaziti in v nemški rog trobiti. Gospoda, kdo vas živi? — Dobro, torej delujte za narod, kateremu služiti vam naj bo sveta reč. G. Prne je govoril pri skupščini o domoljubji. Kakor slišim, prav izvrstno. Ftisnite si njegove besede globoko v Brce" in ravnajte se v bodočnosti po njih, da se vam ne bode moglo to in uno očitati. Človek brez domoljubja pa nebo brez zvezd Bta si enaka. Srečna misel je bila torej, da se je postavila v razpravo točka, katero je reševal g. Prne J naj bi prišlo katerikrat
tudi to na dnevni red: Kako odvrniti slovenskega učitelja od nemškutovanja in mti vnetiti iskrico domoljubja?
To bilo bi potrebneje obravnovati, kakor na priliko: BWie soli diedeutsche Sprache in der Volksschule gepflegt vverden?" — Vse-kako pa je letošnja skupščina v Postojni dovolj označila, kakovega duha bo nekateri g. učitelji toga okraja. Menda tudi drugje nij bolje. Žalostno je, da je tako! Vse hvale vredni pa so učitelji, ki ne odstopijo od svojega prepričanja ter pri vsakej priliki kažejo, da so vrli domorodi. V našem okraji stojijo T tem na prvi vrsti g. učitelji: Prne, Rant, Gre-benec, Legat in drugi. Vsa čast jim torej f Gospoda, te narodne učitelje posnemajte in rešili boste svojo čast pred slovenskim svetom Mi Notranjei smo narodni možje, zatorej si želimo tudi narodne odgojnike naše mladine. Izda jic ne maramo. Od sile je to, da nekateri mislijo, da le stem kažejo svojo modrost, čo po nemško klobasa jo. Kakova ironija! Na S materini jezik je dovolj omikan in se lehko vsake vrste predmeti v istim obravnavajo. In ko bi se tudi ne — kar ne pritrdim — ne smemo nikoli pozabiti, da je naš jezik to! Čemu torej vedno nemščino pestovati. Bi ne bilo lepše na domačej zemlji po 'domače kramljati, kakor se z nemščino ponašati, ki nekateremu toliko preglavice napravi, predno kaj vrednega skupaj skleplje. Veliko bolje bi se večkrat v materinem jeziku izrazil. Gopodje učitelji, poprimite se v prihodnje bolj domačega govora, posebno kedar javno zborujete. Tako boste pokazali, da ste verni sinovi naroda mej katerim živite in za čegar blagor delovati vam je dolžnost. Jaz nijsem nasprotnik nemščine, temveč jo čitam kot izobraženi jezik. Samo to mislim, da mora biti Slovencu njegov materini govor pred vsem drag, kakor tudi druga ljudstvo svoj jezik čez vsa čislajo.
M____v.
Iz Ztigrelata 27. junija [Izv. dop.] Domovina slovenska je zopet postavila spomenik hvaležnosti jednemu svojih vernih sinov, biskupu Slomšeku v Mariboru, in tim pokazala, da ve ceniti zasluge buditelja štajerskih Slovencev, ki je sam ljubil in druge učil ljubiti le preveč zanemarjeni jezik njih prednikov.
Tudi tukaj v Zagrebu se delajo priprave za prenešenje ostatkov hrvatskega pesnika generala Petra Prerađovića iz Beča v Zagreb, kjer se mu bode pristavil spomenik na novem centralnem pokopališču. V ta namen nabralo se je že preko 4000 gld. po prostovoljnih pri-nesih, a 2000 gld. podarilo je zastopstvo zagrebško. Arkada Preradovičeva bode prva na našem grobju, in spomenik, izdelan po tu-kejšnjem umetniku Rendieu, bode predstavljal rimski sarkofag, katerega hrvatska domovina cvetjem kinči. Svečanost prenešenja se bode vršila v meseci oktobru t. 1.
Pri tej priložnosti moram nehote vprašati ono kraje, katerih se tiče, kaj neki nameravajo storiti z nabranimi pred 20 leti denarji za Vodnikov spomenik? Nabranih je bilo okolo 2000 gld., v 20 letih se je kapital podvostručiti moral, torej ne bo lehko najti izprike, zukaj se konci nekaj ne poduzetne.
Trebalo bi na neki način znati, dali bi zdanje mestno zastopstvo ljubljansko dozvolilo, da se vpostavi Vodnikov spomenik v „zvezdi", ako tega nebi hoteli dozvoliti, tedaj naj bi se počakalo, dokler dobimo narodno večino v mestnem zastopu, katera itak ne more dolgo izostati.
Domače stvari.
— (Naši državni poslanci) so se te dni vrnili z Dunaja.
— (O mobilizaciji) čujemo in vidimo eami marsikaj zanimivega, in tudi piše se nam o tem iz Reke, Trsta in dr., a vale 1 kouns-kacij^ke nevarnosti o tem ne moremo pisati.
— (V Bled) se je peljalo zadnjo soboto s zabavnim vlakom iz Ljubljane 110 osob. Tujcev je v Bledu dozdaj še primerno precej malo.
— (ros nema nj a vredno!) Okrajni Šolski svet goriške okolice kupil je 00 iz tisov Slomšekovih basnij, prilik in povesti, za ljudske šolsko knjižnice tega okraja. Ko bi vsi okrajni Šolski nadzorniki imeli toliko ljubezni do slovenske mladine, kakor jo ima okrajni Mski nadzornik goriško okolice g. Vodo pivec, ne pomaujkovalo bi mladini podučnih knjig in tudi založniki ne mogli se pritoževati, da se slovenske knjige po magacinih pražijo.
— (Konfiskacije „15 e s edn i k a") deželna soduija v Celovci nij potrdila. Državni pravnik uložil je ugovor na višjo sodnijo.
— (Cecilij s ko društvo) krško škofije imelo bode 1, občni zbor 10. in 11. julija v Celovci. Obširni program in tekst spevov razposlal se bode tekoči teden.
— (Učiteljske Blužbe.) V obsegu ©krajnega glavarstva slovenjegraškega so razpisane: Učiteljska služba v P od gor j i (550), podučiteljska služba v S t. Ilu pod Turjakom (480, 3G0) in v Šmartnu pod Slov. gradcem (480, 390) z vsemi je stanovanje združeno). Učiteljska služba v Št. JanŽu na Vrhu (550), v Pleš i vic i (550) (pri obeh stanovanje), podučiteljska služba v Velenji (480, 3U0). Učiteljska služba v Brezah (550), v Marnbergu (000), na Pernicah (G00), v Soboti (G00), v Trobinji (550) (pri vseh stanovanje, razen Marnberga), podučiteljska služba v Velikej Moti, Marnbrgu, Ribnici) z vsemi 480 (3GO)in stanovanje). Prošnje se vlagajo do 1. avgusta na krajni šolski svet.
— (K zadnjej debati mestnega zbora o naučnom jeziku v ljubljanskih ljudskih šolah) piše praktični učitelj g. Močnik v svojem „U. Tovarišu14 sledeče: Poročilo (o seji mestnega zbora) nam kaže, da je slovenska stranka povdarjala to misel, da nemška stranka brez vse potrebo to vprašanje na dan spravlja, ter da hujska in draži, a mi mislimo, da je bil skrajni Čas, da so Slovenci zaušnico dobili, zdaj naj pa še drugo lice nastavijo, potem se pa zopet vsedejo v naslanjač in čepo nekaj centimetrov niže čez ušesa potegnejo, da je no bode hrup nadlegoval, potem bo pa vse dobro. — Nemščina se po mestnih šolah „res tako Btrašan-sko zanemarja in neusmiljeno zatira," da je vse to, kar spomenica zahteva, uže bitst-veno izpeljano, le deželne postave jo treba da se denes ali jutro to ne odpravi ; kaj se ima brigati mesto ljubljansko, ki je samo za-se šolski okraj, in samo svojo šolo vdržuje, za učne črteže in druge postave'.-' Po mestnih šolah se nemščina premalo goji; tega greha so menda učitelji krivi le bolj v mislih in željah, kakor v de j a nj i, ker faktično se šola a šolo skuša, katera bode bolje svoje učence pripravila za srednje šole, tedaj se nemščina ne more in ne sme zanemarjati; postave se
Izdatelj m urednik Josip Jurčič.
povsod strogo izpolnjujejo, a nekdaj so preso-jevali le fakta, zdaj pa nekateri, kakor je videti, presojuJGJo tudi misli in Želje, ter jih devijejo na zlato vago. Dotični gospodje si bržkone tako mislijo: Kako se bode pravi rodoljub vucmal za potujčenje svojega naroda, kako ravnal zoper svoje boljše prepričanje? Toda mestni učitelji smo pripravljeni vse storiti, kar koli se od nas zahttva, samo po tem nas nikar ne uprašajte, je li dobro ali ne, kar nam ukažete V! Ako pa pri vsem tem naši otroci ne bodo nemško znali, ostane še drugi pripomoček, minulo še ni štirikrat deset let, kar se je še rabil povsod, vendar pri nas v Ljubljani ne tako strogo, kakor drugoj. Otro
kom prišedšim v šolo se da nemški „abecedni" v roke, in na slovenko besedo bo primerna kazen postavi. — Ali se bodo otroci kaj naučili, za to se ne sme vprašati, a šole, šole za slovenske otroke bodo nemške, to je pa že nekaj; kaj ? nekaj ! to je poglavitna reč, in slovenski otroci se ne bodo po šolah uičesa naučili, ne bodo ničesa znali, šole bodo ljudstvu le breme brez koristi; ker bode pa Slovenec ostal neveden in neizšolan, treba bode toliko več izšolanih in veščih tujcev. — Quod erat de-monstrandum! — Primera z vadnico in s pro-testantovsko šolo pa tudi nij na pravem kraji, obe Šoli sti le za odbrano občinstvo, a mestne šole so prave ljudske šole za otroke ubogih težakov in siromaščnih ljudi j in za tiste — katere iz vadnice ali iz drugih šol s pode, vadnica jih sprejme le gotovo in določeno število, revnih se rada  ogiblje; v mestnih šolah pa sede otroci navadno tako natlačeni, da bi igla s stropa ne padla na tla, ampak gotovo kje obtičala. — Zdaj naj pa pride Sokrat ali Pestaloci v šolo in skuša svojo modrost nad tem mnogobrojnim, živim in rasposajenim narodičem!
Udeležite se torej, dragi rojaci, v koliko mogoče obilem številu naročevanja na almanah slavjanskih študentov na Dunaji.
Najuljudneje prosimo osobito vas peresa vešče slovenske ume, da ste nam krepka podpora se- svojimi umotvori.
Zjedinite se z nami i vi, vrli sobratje in članovi akademičnega društva „Triglava" v Gradci in pomagajte, da dovedemo to podjetje do častnega vspeba, ki bode na slavo nam vsem.
In vi, vrli dijaci srednjih šol po Slovenskem, delujte, da pridobi dobra stvar mnogo podpornikov!
Vodstvo almanaha je v veščih rokah, doneske so nam obljubili najnadarjenejši mladi pisatelji različnih slavjanskih plemen.
Naročnina znaša l gld. 20 novč.; prodajal pak se bode po 1 gld. GO novč.
Spise in naročnino naj Be blagovoli pošiljati pod naslovom: Gospod Todor Štefanov ie vitez Vilovski, AVien, VII. Burg-gasse Nr. 24 in sicer spise najpozneje do konca novembra t. 1.
Na Dunaji 19. junija 1878.
Za redakcijski odbor: Todor Stefanovic vit. Vilovski. Radoslav Pukl. Dav. Ilostnik.
na uaročevanje slavjauskega almanaha.
Rojaci! Pričetkom 1879. leta izdado slav* janski študentje dunajskih visokih šol almanah. V njem se bodo nahajali sestavki v vseh slavjanskih jezicih, zjedinjujoč plode leposlovja in vede — izvore navdušenega mladeniškega duha, goječe ga ne samo ideale najčistejšega slavjan skega domoljubja, marveč tudi hrepenečega po resnej vedi. Visoka zadača almanahu je: g o jiti literarno   vzajemnost slavjan sko,   pospeševati poznavanje jezi kov,  slovstev, zgodovine, običajev raznih slavjanskih plemen. Politika je strogo izključena.
Slavjanski Almanah naj bi bil prvi plod slavjauske vzajemnosti mej dunajskimi slavjanskimi vseučiliščniki, katera si je navzlic neugodnim razmeram opomogla in postala krep-kejša, nego bo je kdo nadejal.
Temu dokaz naj bi bil slavjansk almanah!
Mlado drevesce naj bi rodilo stoteren sad, kateri naj bi proizšel iz središča naše Av strije v vse slavjauske pokrajine.   Velika je zares ta zadaea.  A iz malega raste veliko Kar v leta dnevih nij bilo možno, to je na stalo po desetletjih ! Kar nij dosegel posameznik, to premore stotina.
Zato se iz središča Avstrije slavjanski vseučiliščniki obračamo na domoljube v krasuej svojej domovini, da nam pomorete pri našem delovanji. Da lepo podjetje ne pogine, treba nam pomoči: duševne in že več gmotne p o d p o r e.
V vse Blavjanske pokrajine šel je ta poziv. Podpisanim članom redakcije dan je bil nalog, da pokličejo na pomeč slovenske rodoljube.
l.iNliiicu.   uredništvu: 6. v C. Jako nam
ustrežene.
21.
Ufiurll v ■,|iiK»ij&tiii.
junija : Janez Lavrin, hišni posestnik, 59 1.,
jahalne ulice št. 4, na črevesno] vnetici. — Marjeta Tomažič, soproga branjevca, stolni trg št. 14, Da vodenici. — Zeno železniškega nakladarja Joršinovca, je lokomotiva povozila, ter je bila mrtva k av. Krištofu prenesena.
23. junija: Robert Vodnik, 3 1. 4 m., Gradišče št. 14, na vnetici v grlu vslod ošpic. — Jakob Per, c. kr. uradnik knjigovodstva v pokoji, rožne ulice, št. 7, na mrtudu.
24. junija: Janez Bizjan, delavec, 64 ]., atre-liščue ulice št. 14, na sušici. — Rozalija Rihar, hči kaznilničnega nadzornika, gradske ulice št. 10, na vnetici prsne kozice.
2fi. jun U a: Jo hana Mauror, hči trgovca, 41., 4 m., 5 d., Križevniaki trg št. 8, na difteritis. — Janes Regali, sin hišnega posestnika 17 m., Florijan n>vo ulice št. 46, na sušici. — Johana Pogačnik, hči kr-čmaija, 6 I., 11 m , dunajska cesta št. 7, na sušici.
26. junija: Emilija Miča, hči železniškega delavca, 5 m., poljanska cesta Št. 25, na hydrecopba-lus chronic.
V c. kr. vojaškej bolnici.
18. junija : Ivo Gjurina, infan. 53. p. polka, ustrelil bo je v prsi.
19. junija: France Sečen, infan. 53, p. na vne-tiči možjanske kožice.
araajci*
30. junija:
Pri Slona t Bar. Pittel iz Gradca. — Mušulfa iz Zagreba. — Puntigam iz Dunaja. — Zupančič iz Trata. — Rothschild iz Kaniže. — Neuman, Becher j7. Dunaja. — Kraus iz Trsta. — Biller iz Gradca —
JJunajsua Dorsa 1. julija.
(Izvirno tolograGćno poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih  . 64 gld. 45
Enotni dri. dolg v srebru    .   . 66    , 45
Zlata renta........ 74   B 80
1860 dri. posojilo..... 113 ,80
Akcije narodne banke .... 844   „ —
Kreditne akcije...... 253    „ 60
London......... 116 ,15
Napol.......... 9 »31«/,
0. kr. cekini....... 5   „ 50
Srebro......... 101   „ —
Državno mark«    ......     57    _ 45
Karel S. Till
trgovat vo a knjigami in papirjem, pod Trattčo St. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo \ zaloga navadnega, pisemskega in zavijalncga pa-
Elrja. Vso potrebnosti za uiurjevco (Inženirje), ali-arje in risarje. Najnovejšo v konfekciji ia papir. Zapisovalne in opravilno knjigo. Izdoljujejo so tudi nionograuji na pisemski papir, visituo karte in pi-_ nemške -zavitke. (158—27)
"'° \Vir empichlim-- t«wUSts'
Die Regenm&Htel,
j NVagendeckpn (Plachon), Brltehritm Zellslolfr
ll.-V   k. k.
Fubrik
von M. J. Elsinger & Soline
in Wie>n, Neuhau, Znllertrasse 2,
Lieferanten des k. und k. KrieEMninir.teriums, Sr. Muj. t Krie^smarine, viclcr Humanitiitsanstalten etc. etc. I
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".