Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki 1 Din. TRGOVSKI LI.«T Časopis za trgovino, industrijo in obi Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. £2 Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pot leta 60 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. Q 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 18. januarja 1923. ŠTEV. 7. Nemci in Francozi. Marsikateri obsoja ostri nastop Francije proti Nemčiji, s katerim ogroža takozvani mir in postaja nevarnost, da zopet razplamti vojni požar. Nemčija vpije in cvili, da se gazi njena suvereniteta itd. Za nastop Francije proti Nemčiji je več vzrokov. Deloma je kriva preteklost. Nemci in Francozi se mrzijo že od nekdaj. Vojna iz leta 1870/71, ko so Prusi vkorakali v Pariz, je to mržnjo izpremenila v sovraštvo. Tega sovraštva ni mogel omiliti tekom let ne razum, ne kultura, ne diplomatski stiki. Francozi niso mogli preboleti poraza v letu 1870/71, ko so Nemci pokazali vso krutost svoje narave. Zmaga v omenjeni vojni je sicer trezne nemške glave napolnila z neomejeno domišljavostjo, ki se je izražala pač jasno v izrekih: »Wir fiirchten nur Golt« ali »Deutschland liber Alles«. Miliierizirali so nemški narod tako, da je bil pripravljen na vsak mig svojega kaisera na vse. Radi svoje oholosti je vse mrzilo nemški narod, ki ni imel nikjer na svetu prijatelja. Leta 1871. so Nemci zahtevali od Francozov vojno odškodnino, ki je takrat predstavljala mnogo večjo vrednost, kot danes vse zahteve zmagovalcev. Francozi so lažje plačali in so tudi hitro plačali, medtem ko danes Nemčija noče izpolniti naloženih ji obveznosti. Dolgo se je pripravljal obračun med Nemci in Francozi. Došlo je do tega obračuna, v katerem so izgubili Nemci. Danes je nemški orel ponižan, kakor je bila pred 50 leti francoska trobojnica! Usoda je zamenjala vlogo in danes vpijejo Francozi: Paiez!, kakor so leta 1871. mogočno zapovedovali Nemci: Zahlen! Ali današnjega nastopa Francije ni toliko krivo dolgoletno, na obeh straneh tako strastno negovano sovraštvo, kakor pa grozno opustošenje francoske zemlje po Nemcih. Očividci pravijo, da kdor ni videl na lastne oči, si ne more predstavljati, na kak način so Nemci opu-stošili francosko zemljo. Na tisoče francoskih družin je ostalo brez krova in imetja. Prej cvetoča Šampanja je puščava, polna razvalin. Porušene so tvornice in odnešeni stroji. Uničevanje in opustenje se ni vršilo iz vojne potrebe, ampak samo radi uničevanja tuje zemlje. Kar se ni dalo odnesti, to so uničili na mestu brez vsake vojne potrebe. Francosko ljudstvo, katero se je vrnilo na popolnoma opustošeno rodno grudo, zahteva odškodnino. Ono vidi na ti strani nemškega Rena tvornice, katerih dimniki se kadijo noč in dan, vidi cvetoče vasi in neporušene hiše, v katerih oknih ni zmanjkalo niti ene šipe. Francoske zahteve niso izraz osvete, nego le upravičena zahteva povračila po nepotrebnem ^ povzročene škode. Nemci so uničevali ne iz vojne potrebe, nego samo iz golega sovraštva do tuje zemlje, in posledice tega sovraštva morajo poravnati. Oni pa se hočejo izogniti naloženim obveznostim. Vprašanje pa je, aii bode francoska nastop imel zaželjeni uspeh. Nemški narod živi v težki gospodarski krizi. Dimniki nemških tovarn se res kadijo noč in dan, ali za stroji stoje sključeni in popolnoma izžeti delavci. Izčrpani delavci delajo za skorjico kruha, da prehranijo od vojne in gladu duševno in telesno oslabele rodbine. Na eni strani po nepotrebnem popolnoma opustošena zemlja, porušene tovarne in hiše, na drugi strani pa socialna beda. Sporedimo to dvoje, pa vidimo, da vojaška sila ni umestno sredstvo za dosego odškodninskih dajatev. Kako je treba citati bilance delniških družb. (Nadaljevanje.) V zadnji številki smo govorili o lastnem kapitalu tovarne, katero bilanco smo prinesli kot primer. Danes si hočemo ogledati njene ostale postavke ter o njih prinesti potrebne informacije za one čila-telje, kateri v knjigovodstvu morda niso povsem dobro podkovani. V naslednjem prinašamo zopet bilanco, katera nam je že zadnjič služila v primer. Vse aktivne postavke naše bilance so lahko razumljive in ne bode potrebno o vsaki posebej govoriti. Če si ogledamo »Aktivo« malo pozornejše, vidimo, da je pri uporabi njenih posameznih delov neka izredna, principijelna razlika. Pred vsem vidimo investicije, katere so potrebne za obrat tovarne in katere se ,le redko menjajo, ker so poedini ti objekti bili nabavljeni, da služijo Aktiva. Račun bilance poslovnega leta 19 , Pasiva. Zemljišče poslopja Delniške glavnice . . 1,500.000 in stroji 1,407.3S9 89 Rezervni fond .... 150.000 — : Blaganja 12.561 40 Rezerva za zmanjša- Vrednostni papirji . 9.640 — nje vrednosti.... 750.000 — Obratne potrebščine Rezerva za davek na in orodja 6.143 62 vojne dobičke . . . 60.000 — Zaloga blaga in su- Tranzitne postavke 202.887’"'' rovine 3,263.824 57 3,202.770 64 Dolžniki 1,466.501 13 Inventar 1 Dobiček: prenos iz preteklega leta 28.144-50 tek. leta 272.259'16 300.403 66 6,166.061 61 6,166.061 61 1 1 Omenili smo že, da prve štiri postavke na strani »Pasiva« predstavljajo lastna sredstva delniške družbe. Nadaljnji dve postavki značite tuja sredstva, katera so družbi samo za nekaj časa poverjena, torej dolg ali obveznosti družbe. V našem slučaju so to glavno »upniki« z iznosom K 3,202.770-31. Ta vsota znači skupno število obvez družbe po odprtih računih. Pod tem naslovom se razumejo v prvi vrsti še neplačani računi za dobavljeno robo,- potem razni računi drugih poslovnih prijateljev ter nazadnje tudi obveze družbe napram denarnim zavodom, kateri morda podjetje financirajo. V mnogih bilancah se izkazujejo obveznosti napram bankam posebej ter obveznosti vseh ostalih upnikov zopet posebej. Kakor bomo pozneje iz analize bilance še razvideli, je razdeljenje boljše, ker nudi boljši pregled. Zraven upnikov vidimo v mnogih bilancah na strani »Pasiva« tudi postavko »menice« ali »akcepti«, katera označi menične obveznosti družbe. V našem slučaju te postavke nimamo. Ravno tako tudi nimamo postavke: »Nedvignjena dividenda«, ki se često izkazuje v raznih bilancah delniških družb. Zato pa imamo tu postavko: »Tranzit«, kateja označi razne prehodne obveznosti, n. pr. dnine delavcev do dneva bilance, katere se bodo izplačale v novem poslovnem letu, ter razne druge slične obveznosti, katere do dneva bilance iz raznih razlogov niso bile vknjižene na račune (konte), na katere spadajo. V našem slučaju predstavljajo torej tuji kapital sledeče postavke: Upniki..............K 3,202.770-31 Tranzitni poštev . . K 202.887-64 Skupaj . . K 3,405.657-95 Na zadnjo postavko na strani »Pasiva« se vračamo pozneje. Poglejmo sedaj, iz česa obstojajo »Aktiva«, L j. imovina (premoženje) družbe. za nižje označene postavke. Te so: Zemljišče, zgradbe in stroji.............K 1,407.389-89 Delavske potrebščine in orodje .... K 6.143-62 Inventar (oprava) .K 1-— Skupaj . . K 1,413.534-51 Ta del »aktive« predstavlja takozvani investicijski stalni k a -piial. Temu nasproti se ostali deli »aktive« vedno menjajo. Zaloge blaga se prodajajo ter se namesto starega blaga izdeluje novo. Siro-vine se pri delu porabljajo, a njih zaloge se dopolnjujejo z novo nabavo. Dolžniki plačujejo stare račune, a novo blago vzamejo na up. Ravno tako se tudi stanje blagajne dnevno izpreminja. Kapital, ki je naložen v te dele imovine, se nahaja v vednem kroženju in prometu ter predstavlja radi tega prometni kapital družbe. V naši bilanci so to sledeče postavke: Blagajna ...........K 12.561-40 Vrednostni papirji . K 9.640-— Zaloga gotovega blaga in sirovin ... K 3,263.824-57 Dolžniki............ K 1,466.501 13 Skupaj . . K 4,752.527-10 V teku dosedanjega razmotriva-nja smo razdelili aktivo in pasivo na skupine, ki so nam omogočevale boljši pregled. Medtem lahko sedaj te skupine sestavimo v novo razmerje, kakor sledi: Aktiva. To novo razmerje ima, kakor vidimo, samo pet postavk, a predstavlja osnovno schemo bilance, na katero se bodemo v teku nadaljnjega razlaganja stalno vračali, a iz katere lahko posnamemo mnogo informacij o stanju družbe, katere bi nam sicer lahko izostale. Za danes se bodemo zadovoljili s to ugotovitvijo ter vrgli samo površen pogled na zadnjo, do sedaj še neomenjeno postavko naše bilance, na dobiček. Vsakega delničarja zanima v prvi vrsti — a mnogokrat na žalost tudi edino — vprašanje: kake uspehe je njegova družba v preteklem letu dosegla — to je, kakšen dobiček je izkazala. Za izgubo, katero se pri poedinih podjetjih, osobito ob začetku obrata lahko izkazuje, delničar naravno ne povprašuje. Iz naše scheme se brez nadaljnjega razmotrivanja vidi, kam se tak poslovni rezultat delniške družbe postavi. Ta rezultat je — kratko rečeno — razlika med vsotami »aktive« (premoženja) družbe in vsotami lastnega in tujega kapitala. Ako je vsota aktive večja, znači, da je imovina (premoženje) družbe narasla, da izkazuje družba dobiček. Ako pa je vsota aktive manjša, nego vsota lastnega in tujega kapitala, znači, da se je premoženje družbe zmanjšalo, da izkazuje družba izgubo. Ker se morajo po principih knjigovodstva obe strani razmerja izravnati, se stavi v računu razmerja (bilance) ta poslovni rezultat na ono stran, katera je manjša, torej izgube na strani »aktive« in dobiček na strani »pasive«. V dosedanjih tabelah smo sestavili pregledno schema-bilanco. Navedemo jo spet samo s to razliko, da v njej navajamo vse poedinosti bilance, o kateri govorimo. Glej tabelo na drugi strani! Kaj nam vse ta bilanca pove? Družba na delniško glavnico K 1,500.000-— izkazuje dobiček K 330.403-66. t. j. 20 % obrestne glavnice. Torej z uspehom je lahko vsak delničar zadovoljen. Ali je ta družba drugače zdrava in ne preti li morda kaka nevarnost iz druge strani? To bomo videli, ko bomo primerjali poedine postavke aktive in pasive. Rezervni fond znaša K 150.000-—, torej 10 % delniške glavnice. Poleg tega je družba že v prejšnjih letih pripravila rezervo K 60.000-— za odmerjeni davek na vojni dobiček, kakor tudi lepi prihranek za znižanje vrednosti. Ta prihranek znaša Pasiva. 1 Investirani kapital . . Prometni kapital . . 1,413.534 4,752.527 51 10 Lastni kapital .... Tuji kapital Dobiček: prenos iz minulega leta 28,144 50 tek. leta 272.259 16 2,460.000 3,405.657 300.403 95 66 6,166.061 61 6,166.061 61 1 -| Aktiva. Račun razmerja. Pasiva. I vesti rani kapital: ! Lastni kapital: Zemljišče, zgradba, stroji Delavske potrebčine in orodje Inventar (oprava) .... 1,407.389 6.143 1 89 62 1,413.534 j 51 Delniška glavnica . . . Rezervni fondi Rezerve za zmanjšanje ! vrednosti j Rezerva za davke na j vojne dobičke 1,500.000 150.000 750.000 Prometni kapiiai: 60.000 2,460.000 — 1 9 561 i n Tuji kapital: Tranzitni poštev .... Upniki Vrednostni papirji . . . Zaloga gotovega blaga in sirovin 9.640 3,263.824 1,466.501 57 202.144 3,202.770 50 31 3,103.65 7 95 Dolžniki . 13 4,752.527 10 Dobiček: prenos iz preteklega leta tekočega ieta 28.144 272.259 50 16 300.405 66 6,166.061 61 6/166.061 61 1 1 K 750.000 — proti investicijskem kapitalu K 1,413.534-51, torej 53 % istega. Društvo obstoja 17 let ter je v tem času pripravilo to rezervo, s katero bi moglo odpisati čez polovico svojih investicij. Torej tudi v tem slučaju se lahko reče, da je družba zdrava ter da ima v tej re- Iz konference na konferenco. Medtem ko državniki in ekonomisti velikih držav potujejo iz ene konference na drugo, da bi našli način, kako da izčistijo iz Evrope slabe posledice, katere je zapustila vojska, čitamo v velikih svetovnih ekonomskih časopisih statistične podatke, po katerih si predočimo sliko ekonomskega življenja koncu 1922. leta. Po tej sliki vidimo, da vse te konference niso dale ono, kar bi zamogla dati samo ena, če bi prisotni na konferencah ne bili podvojeni med seboj z raznimi egoističnimi željami. Če bi bilo manj ultranacijonalizma, pa več človekoljubnosti, bi se morda doseglo vsaj nekaj. Zaista se je nekaj naredilo, a to še daleko ni ono, kar so pričakovali svetovni ekonomisti. Mimo nas je šla vojska, kakršne do danes v zgodovini še ni zabeležene, katera je vsekala mnogo ran, katerih se je baš malo število šele začelo celiti, a ni rane, pri kateri bi mogli reči, da se je popolnoma zacelila. Naravno je, da vse ono, kar je bilo uničeno v štiriletni borbi, za katero so se pripravljala leta in leta najnevarnejša sredstva pod pritiskom mržnje, da bi moglo biti stvar-jeno od zamorenih narodov, pijanih zmot, da bi dosegli eno tistih velikih zmag, katera bi jim dala pravo na lavorike. Obnova Evrope, to vidimo danes po preteku štirih povojnih let, ne more biti izvršena s pomočjo mednarodnih konferenc med zmagovalci in premaganimi. Obnova Evrope se more izvršiti šele tedaj, ko bodo pomnožili produkcijo, a zmanjšali zahteve. Ta dva elementarna principa, katera bi morala biti osnov vsakemu budžetu — tako državnemu, kjer se gre za milijarde, kakor tudi domačemu, kjer so samo tisočaki sta ali popolnoma postavljena iz vidika, ali pa se le minimalno izkoriščata. Obče je fakt, da gleda danes tako poedini kakor cele družbe in celo narodi, da čim manje delajo ter da nalagajo drugemu to, kar bi morali narediti sami. A vsi ti so pripravljeni za protest, če se v občem interesu od njih zahteva le najmanjša žrtev, — kakor posamezni, tako tudi država. Tudi pri nas se govori o produkciji, o delu in štede-n j u ! Produkcija ni zadovoljiva, saj po poročilu iz ene zadnjih sej ministrskega sveta mnoge pokrajine gla-dujejo, in to v bogati državi! Ali o tem, o razlaganju neredne produkcije in o potrebi forsiranja produkcije nočemo tukaj pisati, saj to vprašanje slišimo dnevno, sedaj od ene, sedaj od druge strani. Zadržati se hočemo samo malo pri š t e d e n j u , ki bi bilo v stanu, da dokaj ublaži slabe posledice nepro-dukcije. Prehodite ulice naših največjih mest ali ceste in pota naših najmanjših vasi, videli bodete, da so meščani kakor vaščani v večini le za razkošnost in luksus! V temu zapravljanju denarja, razsipanju zaslužka naletiš na mnogo neokusa. Ta greh je tako velik, tako strašen, tako obči, da so pod njegovim pritiskom zamrti vsi živci in se ne moreš zavedati, kaj pomeni beseda poštenje in zmernost. Če se stavi v višjih slojih to vprašanje, se vam ?odo smejali ter trdili, da ste staro-kopitnež, a v nižjih slojih vas odpravijo z besedami: vojna nas je izpremenila, zakaj bi mi ne smeli delati in živeti tako, kakor »gospoda«? In kaj preostaja onemu, resnično poštenemu in zmernemu človeku? — Ničesar drugega, kakor da povesi glavo, ker ta luksus, ki ga gledamo okrog sebe, ne pomeni nič dobrega. Mi hočemo uredili vse potom zakona in odredbe. Ali so grehi, kateri se ne dajo zdraviti in odpraviti na ta način. In taki so vsi socialni grehi. Mar niso dokazi temu vsakdanji umori, samoumori in prostitucija? Ti pregreški uničujejo naše delovne moči ter jih delajo nesposobne za produkcijo, za zdravo gospodarsko produkcijo. Koliko je zalegla prepoved uvoza luksusnega blaga? Baš toliko, kolikor vse one odredbe sanitetne policije, da zatre prostitucijo. Namesto odredb, ki so dobre samo na papirju, je naša dolžnost, da se zanimamo za žensko vprašanje. Ne da bi se bavili z. vprašanjem, kako bi spravili žensko v parlament, ampak da naredimo iz nje mater, katera naj bi bila temelj rodbinskim vprašanjem in domači ekonomiji. To je začetek in odtod je treba kreniti na obnovo Evrope, kajti vojna je zapustila najtežje posledice ravno v tem, da je vcepila ženi kal bolezni. Industrializacija poljedeljskih pridelkov. Ako se nam posreči dvigniti proizvodnjo poljedelstva, bomo imeli od tega pravi dobiček šele tedaj, ko bomo preskrbeli tudi za industrializacijo teh pridelkov, t. j. da jih s ' tvorniškim predelovanjem napravljamo sposobnejše ali vablji-vejše za konzum. Nekaj take industrije pri nas že obstoji, n. pr. mlinska in lesna industrija. Nujno potrebno bi bilo povečanje industrije za predelavo proizvodov živinoreje, ker obstoječa nikakor ne zadostuje. Pred vojno so šle daleč po svetu velike množine našega fižola, krompirja, jajec, perutnine itd. Izvažali so, žal, tudi tuji, ne naši trgovci. V Nemčijo so šle velike množine sadja, katero so predelovali Nemci v sadjevec, šampanjec, marmelado, sadne konzerve, sadne soke, ekstrakte, kis itd., a mi smo marsikaterega teh proizvodov kupovali od Nemcev za drag denar. Pri nas gredo v dobri sadni letini naravnost ogromne vrednosti v izgubo. zervi, pripravljeni za amortizacijo svojih investicij, lepo shranjen dobiček za slučaj kake krize. (Dalje prihodnjič.) *V.3W\ Naša sadjereja nudi podjetnosti lepo priliko, da ustvari potrebno industrijo za predelavo sadja. Omenim, da se je snovalo tako podjetje na zadružni podlagi. To stremljenje pa ni imelo uspeha, ker je zadružna podlaga pretesna. Mi pošiljamo v tujino surov krompir, potem pa kupujemo od tujine škrob, dekstrin, sirup, sladkor, sago (nadomestek) itd. Pri nas vse hoče kuhati biks za čevlje! Zakaj bi ne začeli s čim drugim? Levanta je pred vojno uvažala velike množine najrazličnejših živil, seveda iz zapadnih industrijskih dežel, n. pr. krompir in moko iz Francoske, sadje, sadne konzerve, marmelade in sočivne konzerve iz Angleške, sir iz Švice, Italije, Francoske, Holandske, surovo maslo iz Švice, Italije, Danske ild. Pomislimo, da imamo znatno živinorejo, mlinsko industrijo, pridelamo velike množine krompirja, fižola, zelja, povrtnine i. dr., imamo tedaj mnogd blaga za izvoz in fvorniško predelavo. Seveda bi morali biti tvor-niški proizvodi dobri. Pred vojno so pridelale naše mlekarne tudi mnogo sira, ali večinoma je bil brez maščobe in okusa. Tako blago ni za izvoz. Industrializacija poljedelskih pridelkov je naloga zasebne podjetnosti. Seveda mora država industrializacijo pospeševati s primerno carinsko in gospodarsko politiko. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) 72. Produkcija in trgovina snovi in izvlečka za strojenje pri nas. Med predmeti za strojenje kož sc nabirajo ruj (rujavi les), hrastovi, kostanjevi šešarki ter jelševo in smrekovo lubje. Za domače potrebe se nabira ruj v znatnih množinah povsod v okolici krajev, kjer se nahaja usnjarski obrt, kakor v okolici Plevlja, Przrena, Pirota, Novega Pazarja, Visokega, (Zepca in Zenice) itd. vendar se iz teh krajev ne izvaža. Ruj za izvoz se nabira v Črni gori ter v Reško-modruški županiji. V Črni gori se nabere okrog 300.000 kg ruja in sicer največ v Barskem, Podgoriškem in Cetinjskem okrožju, izvozni kraji pa so Rijeka Crnojeviča in Podgorica. Iz teh mest se je ruj izvažal tudi v Trst. V Črni gori bi se ga dalo nabrati znatno večje množine, ako bi se ga porabljalo na licu mesta za direktno podelavo pri strojenju kož ali za izdelavo strojil, ker se iz njega izdeluje čisti tanin. Ruj rasle med kamenjem v obliki nizkega grmičevja ter se na pomlad njegove veje sekajo in sušijo. V reško-modruški županiji se nabere do 30.000 kg ruja, ki se ga prodaja po 20 — 30 kron za 100 kg. Ruj vsebuje 10—20% tanina. Velikega interesa bi bilo, da se ustanovijo manjše tovarne za ekstrakt ruja, ki bi bil izvrstni izvozni predmet. Najboljše mesto zato bi bil Bar, Uljčin ali Dubrovnik, kjer bi se lahhko predeloval tudi albanski ruj. Ta ekstrakt bi se uporabil za barvanje, šešarka je veiik izvozni predmet Srbije, ki pa jo je v 80 letih ubilo helmokovo lubje iz severne Amerike in kvebraho iz južne Amerike, kakor tudi šešarka iz japonske in Kine. Veliki stari hrastovi gozdovi so dajali ogrgmne količine šešark, ki se jih je tedaj po dobri ceni, okrog 60 Din za 100 kg, izvažalo; potem pa, ko je izvoz naenkrat zastal, je padla cena na 5 Din za 100 kg in trgovci so na tem izgubili ogromni kapital. To kar se sedaj dobi šešark v Srbiji, mnogokrat ne zadostuje niti za potrebo opankarjev, marveč se jo še uvaža iz Slavonije. Glavni producent in izvoznik šešark je sedaj Slavonija. Računa se, da se pridobi na katastralni oral odraslega hrastovega gozda okrog 135 kg šešarke in da je takih gozdov okrog 388.000 oralov ter bi moralo dati 4.000 vagonov šešark, ako bi se vso nabralo, šešarke imajo 24—35% tanina. V vsakem kraju na Hrvaškem in v Slavoniji, kjer se nahajajo hrastovi gozdovi kupujejo trgovci šešarko. Iz Slavonije se je izvažala šešarka v Slovenijo in na Madžarsko ter mnogokrat tudi v Srbijo. Točne množine izvoza niso znane. Ze pred vojno je začela cena šešarke rasti in se je med vojno še bolj povišala. Nabiranje šešarke bi bilo treba dovoliti vsakomur v državnih, občinskih in veleposestniških gozdovih, da bi ljudstvo nabiralo čim več šešark ter, da bi se zanje dobila čim večja svota denarja. Fdino lubje, boljše kvalitete, ki se izvaža je smrekovo lubje, ki daje 8 do 15% tanina, po letih starosti od 10—15 Ona se izvaža iz Slovenije in sicer letno okrog 100 vagonov v Galicijo, na Če-hoslovaško, v Avstrijo in Italijo; poleg tega se je krilo znatno domačo potrebo. Hrastovo lubje ima v sebi po starosti 15-20%, 8-10%, 5-8% in in sicer po tem, ali je 25, od 25 — 40 ter od 40—80 let staro drevo. Pri nas se nikjer ne pridobiva, razen enega mesta v Bosni, niti se ne nabira za izvoz, marveč ga nabirajo domače tovarne same in ga uporabljajo. Na Madžarskem in v Nemčiji se gojijo gozdovi špecijelno za lušenje lubja ki se obreže v 15 letih ter se dobi iz njih hrastovo lubje za strojenje. Velikega interesa bi bilo, da bi se ta način gospodarjenja vpeljal posebno v južni Srbiji, kjer imamo ogromne množine mladih hrastovih gozdov in kjer bi se les potem porabljal za izdelavo lesnega oglja. Tu bi lahko iz tega nastala važna gospodarska panoga. Treba bi bilo, da bi država sama začela z izdelavo takega lubja, da bi vpeljala to vrsto tehnike in trgovine, da bi ljudstvo uvidelo korist takega izkoriščanja. V Prijedoru, v Banjaluki in v Bos. Gradiški producira firma Berhardus iz Dunaja letno 200 vagonov hrastovega lubja ter poleg tega 200 vagonov drv. ki jih izvaža v Italijo. Poleg tega se uporablja jelšino lubje povsod, kjer se izdelujejo rdeče opanke v znatnih množinah v Srbiji in v Bosni, ki pa se ne izvaža. Jelševo lubje ima okrog 14% tanina. V Sloveniji je razvita navada, da se kostanjev in hrastov les razdrobi in razreže ter se ga tako okrog 300 vagonov letno izvaža, da bi se ga v avstrijskih tovarnah predelalo v ekstrakt. Izvoz razcepljenega lesa bi bilo treba s carino onemogočti, da bi se ekstrakt izdeloval doma in kot tak izvažal. Strojilni ekstrakt se izdeluje na Hrvaškem in v Slavoniji. V Belišču, Sušini, Djurdjenovcu, Mitroviči in Županiji se izdeluje hrastov ekstrakt in sicer s 25—50% tanina, okrog 4.600 vagonov letno in v Sisku pa kostanjev ekstrakt s 43% in 70% tanina, letno okrog 600 vagonov. V Sloveniji izdeluje Kurka in Vildi v Polzeli letno okrog 450 vagonov izvlečka, Franc Vošnjakovi sinovi v Šoštanju okrog 300 vagonov, Karol Polak v Ljubljani 150 vagonov, Franc Potočnik v Slovenjem gradcu 25 vagonov in Lovrenc Lavrič v Konjicah 50 vagonov, ter tovarna v Majšpergu 15 vagonov. Vsega torej v Sloveniji 11761 vagonov in sicer hrastovega in kostanjevega ekstrakta in ekstrakta iz smrekovega lubja. Največja je sedaj tovarna ekstrakta v Belišču v Slavoniji. Tovarne na Hrvaškem in v Slavoniji delajo za prodajo, slovenske pa deloma za svojo porabo, ker so lo deloma usnjarske tovarne. V celi državi se producira letno o-krog 6.300 vagonov strojilnega ekstrakta, ki ima vrednost 82 milijonov dinarjev, od tega se uporabi doma o-krog 1100 vagonov in izvozi okrog 5.200 vagonov v vrednosti 70 milijonov dinarjev. Navadno daje 7—11 vagonov lesa 1 vagon izvlečka v jakosti 24% Be. Korenine dajejo večji odstotek in trd les več kot bukov les. Uporabljajo se tudi veje iir lesni odpatki. Strojna naprava za izdelavo posebno za kuhanje je draga. Pred vojno se je izvažalo 2/s izvlečka v Anglijo; ostanek se je porabil v Avstriji, sedaj pa se izvaža na Češko, Poljsko, v Nemčijo, Avstrijo in Francijo. V inozemstvu mu je poprej zelo konkuriral kvebrahov ekstrakt, česar pa se sedaj ne občuti, ker so prevozni stroški za kvebrahov les za izdelavo strojilnega izvlečka zelo visoki. To je ena važna panoga industrije, katero bi moralo ministrstvo šum in rud posebno podpirati in sicer obstoječo, kakor tudi skrbeti za to, da se osnujejo nove tovarne kakor v (To-pličkem okrožju) ker služijo take tovarne za najboljše izkoriščanje odpadkov pri izdelavi stavbenega lesa v hrastovih gozdih in s tem prispevajo k povišanju vrednosti takih gozdov. 73. Trgovina s kožami od divjačine in krznarski obrt pri nas. Množina kož divjačine, ki se pridobi pri nas, bi se dala ugotoviti samo potom strokovne ocene. Po oceni g. Milisava Radosavljeviča, krznarja in trgovca s kožami divjačine, se pridobi letno v naši državi: 1. okrog 500.000 komadov lisičjih kož, 2. okrog 40.000 kož kune zlatice in 40.000 kune belice, 3. 4—5.000 komadov dihurjev, 4. 1000 do 1500 komadov vider, 5. 2 — 3.000 divjih mačk, 6. 3—4.000 komadov jazbecev in 5—700.000 komadov zajcev. Po cenitvi g. Radosavljeviča se dobi v starih mejah Srbije 100—150.000 komadov zajčjih kož, 1—2.000 komadov dihurjev, 5—6.000 lisičjih kož, kune belice in 500—1000 zlatice in 200—300 volčjih kož. Po poročilu pok. dr. Iliča se pridobi v južni Srbiji letno okrog 14.000 komadov zajčjih kož, lisičjih 28.000, 1—2.000 volčjih, 700 dihurjev, 200 divjih prešičev, 600 divjih mačk, 500 jazbecev, 100 risov, 1.200 veveric, 1.000 viger, 100 kun belic in 600 kun zlatic. V Dalmaciji se pridobi letno o-krog5.000 kož divjačine in sicer največ lisičjih kož. V črni gori se dobi letno 5.490 zajčjih ,1.010 kuninih, 1.690 lisičjih kož 240 volčjih in 10 komadov vidrinih kož. V Bosni in Hercegovini se dobi letno 20.000 komadov lisičjih kož, 4—5000 kun, 500 vider, 80.000 zajcev, 3—4.000 jazbecev, 250 volkov, 50 medvedov, 2 — 3.000 divjih mačk in 1.500—2.000 dihurjev. Vojvodino cenijo nekateri posamezniki na 100.000 zajčjih kož letno, 6.000 lisičjih, 1.500 dihurjev, 1.000 jazbecev, medtem ko drugi trdijo, da se dobi 500.000 zajčjih kož, 20.000 dihurjev in 100.000 komadov lisic. Na Hrvaškem in v Slavoniji se dobi okrog 75.000 zajčjih kož, 8.000 lisic, 1-700 kun, 1.124 divjih mačk, 6.200 veveric in 1.000 jazbecev. O Sloveniji nam podatki niso znani, vendar je letna množina majhna. V Srbijo se je v starih mejah uvozilo, ker so se močno nosile kosmate kape! izdelanega krzna in sicer 80—100.000 komadov barvanih jagnječjih kož iz Sedmograške, 10—15.000 belih in črnih domačih zajcev, 9—10.000 barabantov, (barvanih domačih zajcev črne in temne barve), 9—10.000 komadov astraha-na za kape, 4—5.000 komadov sobolo-vih kož za kožuhe in 9—10.000 komadov murmerov za kožuhe. (Dalje prihodnjič.) Fr. Zelenik: Žitna trgovina. Trgovina z zrnjem in moko je najobsežnejša in najboljše organizirana panoga svetovne trgovine. Za nobeno drugo panogo svetovne trgovine ni bila poročevalska in statistična služba tako natančno m zanesljivo izvedena, kot ravno za žitno trgovino. Svetovni tisk je Posvečal tem poročilom največjo pažnjo in obilo prostora. Ne o bombažu ali kavi, ne o sladkorju ali petroleju, ne o premogu, železu ali bakru ne najdemo toliko poročil in noiic, statističnega materijala in kurznih poročil, kot ravno o zrnju. Zrnje ni samo glavni predmet trgovine, nego tudi glavni živež človeštva, zato se zanima za gibanje cen, tržna in statistična poročila ne samo trgovina, nego tudi industrija, poljedelstvo, delavstvo, sploh' vse. Svetovna vojna je sicer lepo organizacijo žitne trgovine pokvarila ali popolnoma je ni mogla zrušiti. Prepoved svobodne trgovine, onemogočanje izvoza, prometne težave itd. je bilo za trgovino z zrnjem jako kvarno, ali slabe posledice se izgubljajo in bližamo se polagoma normalnim razmeram v tej trgovini. Pri žitni trgovini sta udeleženi dve najbogatejši državi. Angleška kot potrošač, Združene ameriške države pa kot dobavitelj. Vsakoletni angleški uvoz pšenice je pred vojno znašal okoli 70 milijonov šter-lingov. Angleška uvaža pšenico iz vseh delov sveta. Pred kakimi 15 leti je zavzela Rusija prvo mesto kot izvoznica zrnja. Ruski izvoz je znašal leta 1910. že nad sedem milijonov ton pšenice ali približno dvanajsti del svetovne produkcije, katera znaša okoli 100 milijonov ton pšenice. Sibirska železnica je odprla svetovni trgovini ogromne planjave in so iz Sibirije prihajale zadnja predvojna leta velike množine zrnja na trg. Iz navedenih številk je razvidno, kako velikansko vlogo igra Rusija v preskrbi sveta z živežem in je pojmljivo današnje veliko pomanjkanje zrnja. Za Rusijo prihaja v Evropi Rumu-nija, potem Jugoslavija in Bolgarska. Te dežele so jako važne za velika tržišča, ker prihaja posebno iz Rumunije zelo veliko pšenice. Druga največja izvoznica pšenice je Argeniinija, tako da so Združene države na tretjem mestu. Iz Argeniinije prihajajo tudi velikanske množine koruze, tako da so argentinske cene koruze merodajne za celi svet. Zedinjene države izvažajo pšenico, pšenično moko, oves in koruzo. Kanada izvaža pšenico, koruzo in oves. Indija in Avstralija pšenico. Zelandija oves. Čile pšenico in ječmen. Maroko, Algir in Egipt izvažajo pšenico. Ta razporedba je bila merodajna pred vojno. Danes je Rusija izločena iz svetovne trgovine in nihče ne more reči, kdaj stopi na trg kot dobaviteljica. Po razpadu Avstro-Ogrske je postala Jugoslavija največja dobaviteljica zrnja na evropskem jugovzhodu, bo izvažala velike množine različnega zrnja ter se bo borila za tržišča. Poudarjam, da se bo borila za tržišča, kajti današnji položaj bo neha! in prej ali slej bo Rusija s svojimi velikanskimi množinami zopet konkurirala celemu svetu. Za nas bo postalo poznavanje svetovnega trga in umevanje njegovih poročil zelo važno. 2e sedaj se moramo zanimati za ta trg in njegova poročila, da ne bomo nepripravljeni in neizvežba-ni, ko bo konkurenca določala cene, ne pa povpraševanje gladnega konzumenta. Idi The Rex Co, Ljubljana. Zrezki sladkorne pese. Pri predelovanju sladkorne pese v sladkor ostanejo v tvornicah iz-luženi izrezki pese, ki vsebujejo še nekaj sladkorja in beljakovin, največ pa vode (93 %). Te zrezke po-krmijo v tvornicah in kmetje v bližini, ker tvorijo prav dobro krmilo. Ker pa ostane tvornicam velika množina teh zrezkov, ki jih nikakor ni mogoče pokrmiti še v svežem stanju in ker se, če več časa ležijo, pokvarijo, skušajo to dobro krmilo ohraniti tudi za poznejši čas na ta način, da je zakopljejo v jame (en-silirajo), kjer se okisa. Tako okisani zrezki so skoraj ravno tako dobro krmilo kakor sveži, vendar se morejo pokrmiti le v bližini tvornice, kajti njih prevažanje v daljnje kraje bi se vsled drage železniške vožnje ne izplačalo, razen tega bi se pa tudi v kratkem času pokvarili. Vsled tega so pričele tvornice zrezke sušiti, da jih ohranijo kot krmo. Osušeni zrezki sladkorne pese imajo kot krmilo veliko hranilno vrednost, kajti ostanejo v njih vsa hranila, samo odvišna množina vode se izpari. Tako hranilo prenese potem tudi daljši prevoz, ker je precej lahko. Te zrezke je smatrati kot prav dobro krmo, ki ima veliko večjo vrednost kakor otrobi. Vsebujejo namreč približno še 11 % vode, 4 % prebavne beljakovine in 50 % ogljikovih vodanov, t. j. povečini sladkorja. Njih škrobna vrednost je 52, t. j. veliko višja kakor od navadnih otrobov in nekaj manjša od oljnatih tropin. Ko se živina privadi tej krmi, jo zelo rada žre in po njej dobro uspeva. Pripomniti pa je, da ima le malo rudninskih snovi, vsled česar se priporoča dajati ji po nekaj gramov k 1 a j n e g a apna, ki bo posebno pri letošnji slabi krmi zelo ugodno učinkovalo na živino in preprečilo postolomnico. Pri pokladanju osušenih zrezkov sladkorne pese se moramo držati sledečih meril: Na dan in glavo je pokladati kravam po 2—3 kg, volom po 3—4 kg, mladi živini, primerno njeni starosti, po M>—2 kg, prašičem po %—IV2 kg- Osušeni zrezki se najprej namočijo v vroči vodi, da se napihnejo, potem se jih zmeša z rezanico ali s kako drugo krmo in nato poklada živini. Zrezki ne smejo biti vroči, ampak primerno ohlajeni. Ta krma posebno ugodno učinkuje na mlečnost krav, ki dajejo po njej več mleka. Tudi za opitanje živine je prav dobra, četudi bi bilo za to priporočati dodatek male množine oljnatih tropin. Za konje osušeni zrezki niso priporočljivi. Prašiči jih pa izvrstno izkoristijo. Pri današnjem pomanjkanju krme je našim živinorejcem nujno nasvetovati, da se v veliki meri poslužijo tega krmila, po katerem jim bo živina prav dobro uspevala. Kmetijska družba je nabavila nekaj 'vagonov tega krmila ter ga oddaja podružnicam in udom po Din 3-50 za 1 kg z vrečami vred. Kdor želi osušene zrezke sladkorne pese, naj se zglasi osebno ali pismeno pri Kmetijski družbi v Ljubljani. £.3 — era n gm :.-mx !'Sn SI" 2 r.v”1 z; V 33^-tt HI z m izvoz in uvoz. Naš izvoz jajc v Švico, švicarska je ena izmed največjih konsumentov naših jajc. V prvih 9 mesecih minulega leta je uvozila Švica za 18.3 milijonov švic. frankov. Od tega za 11.6 milijonov frankov ali 61% iz naše države. Preračunamo li naš dinar s srednim kurzom od 15 dinarjev, vidimo, da je iznašal naš izvoz jajc v 9 mesecih v Švico okrog 175 milijonov dinarjev. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Madžarsko jugoslovanska trgovinska pogodba. Iz Budimpešte poročajo da se v madžarskem trgovinskem ministrstvu vršijo priprave za madžarsko-jugoslovansko trgovinsko pogodbo. Konferenca o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo. Iz Beograda poročajo: V soboto se je v zunanjem ministrstvu vršila konferenca, ki je imela v glavnem določiti besedilo predstoječega trgovinskega sporazuma med našo kralejvino in Italiio, nanašajočega se na blagovni promet z Zadrom in Reko. Industrija. Naša produkcija sladkorja. Na podlagi statistike ministrstva za trgovino in industrijo je znašala lanska produkcija sladkorja 3200 vagonov. Nov električen izum. Neki Čeh z Moravskega je izumil v ruskem ujetništvu novo žarnico, pri kateri je mogoče samo z okrenitvijo odpirala povečati moč svetlobe. Tako je n. pr. mogoče iz žarnice 16 sveč napraviti takoj žarnico 30, 50 do 100 sveč. Naj večja slovenska tiskarna v Ameriki je Narodna tiskarna v Chicagu. Tiskarna je urejena za tisk časopisov, lepakov i. dr. tiskovin. Produkcija premoga v Angliji. Tedenska produkcija premoga ie znašala v Angliji povprečno 5,500,000 ton. Od 1921 dalje je narastla produkcija za povprečno 500.000 ton. Obrt. Obrtno-nadaljevalna šola v Središču. 7. t. m. so v Srediču na slovesen način odprli obrtno-nadaljevalno šolo za vajence. Njih število je 53. Carina. Carinski ažijo povišan! Po rešenju ministrstva finance C br. 2.244 se poviša ažijo na uvozno carino od 15. januarja tek. lela in sicer se plača za 100 zlatih dinarjev 900 papirnatih. Kaj to pomeni za pretežni del ljudstva, ne bo treba razlagati. Zopet bo trgovec kriv draginje. Monopoli. Pred povišanjem cen na vžigalice? Iz Osijeka javljajo, da je dobil monopolni kontrolor tarnošnje tovarne vžigalic od monopolne uprave iz Beograda odredbo, da se ima prodaja vžigalic do nadaljne odredbe popolnoma vstaviti. Ta odredba je v zvezi z naknadnim povišanjem monopolne takse na vžigalice. Po tem ne morejo naši trgovci zaključevati večjih pogodb za nove dobave. Denarstvo. Proti tihoiapslvu z valutami v priporočenih pismih. Pošie so od ministrstva dobile nalog, da pazijo na priporočena pisma v inozemstvo. Ako sumijo, da je v kakem pismu zdrava valuta, pisma ne smejo odposlati, ampak ga vpričo pošiljatelja odpreti. Uraden kurz za luje valule. Od 1. januarja t. 1. do 1. februarja je določen sledeči uradni kurz za tuje valute: 1 napoleondor ali 20 Din v zlatu 351 Din, 1 turška lira 397 Din, 1 angleški funt 452 Din, 1 dolar 91 Din, 100 fr. frankov 660 Din, 100 švic. frankov 1700 Din, 100 grških drahem 109.50 Din 100 lir 468 Din, 100 nemških mark 1.32 Din, 100 Kč 281 Din, 100 Ka 0.130 Din, 100 Ko 4 Din, 100 romun. lejev 52.50 Din 100 bolgarskih levov 65 Din, 100 španskih centov 1400 Din, 100 holandskih goldinarjev 3625 Din, 100 danskih kron 1861 Din, 100 poljskih mark 0.52 Din. Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu narodne banke z dne 31. decembra 1922 je bilo v Jugoslaviji za 5.039.8 milijonov Din papirnatega denarja v prometu. Stanje papirnatega denarja se je zopet povečalo za 176 milijonov Din, pri tem pride v poštev tudi po Narodni banki državi vrnjena vsota 120 milijonov Din. Opozoritev glede pravilnika o valutah in devizah. »Savez novčanih zavoda« v Zagrebu je objavil komentar o poslovanju z devizami in valutami. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva opozarja, da se ima ta komen- iar smatrati kot popolnoma privatna zadeva tega Saveza in se ne priznava izgovor, ako se je kdo, ki se je posluževal teh navodil, pregrešil proti pravilniku. Edino generalni inšpektorat je kompetenten, da daje navodila glede rabe tega pravilnika. Pravilnik o prometu z devizami in valutami, ki vsebuje vse naredbe, ki so v veljavi, je dotis-kan in se more dobiti pri borzah v Beogradu in Zagrebu ter pri generalnem inšpektoratu finančnega ministrstva za ceno 5 Din en komad. Zavarovanje valute je razširjeno, kakor je rešil ministrski svet, tudi na izvoz cementa in kamenja za izdelavo cementa. Vsota efektivnih dinarjev v inozemstvu. »Jutarnji list« doznava po svojem beograjskem dopisniku, da znaša vsota naših efektivnih dinarjev v inozemstvu preko pol milijarde. Izmenjava češkoslovaških bankovcev. Češkoslovaške novčanice po 5000 Kč (rdeče) in po 100 Kč (modre) z datumom od 15. aprila 1919, ki so bile svoje-časno vzete iz propneta, izmenjuje Bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva še do dne 31. januarja. Po 31. januarju ti bankovci izgube veljavo. Nova banka v Moskvi. Ruska trgovska banka s kapitalom 10 milijonov zlatih rubljev, katere glavni delničar je švedski bankir Aschberg, je pričela te dni poslovati v Moskvi. Banka je pooblaščena, da deluje z inozemskimi devizami in dragimi kovinami. Ta posel je opravljala doslej izključno državna sovjetska banka. Promet. Tranzitni promet med Jugoslavijo in Grško. Grški poslanik v Beogradu je po nalogu svoje vlade stopil v pogajanja z našim prometnim ministrstvom, da se določi konferenca, na kateri bi se razpravljalo o vprašanju pravilnika glede tranzita blaga med Jugoslavijo in Grčijo. Za železniški spoj Metkovič—Ploče. Te dni se je vršila -v trgovski in obrtniški zbornici v Sarajevu konferenca za izgradnjo proge Metkovič—Ploče in direktni izhod Bosne na morje. Novi poštni vagoni. Ravnateljstvo državnih železnic je dobilo od naše reparacijske komisije v Wiesbadnu na-terjanih 18 poštnih vagonov, katere je poštno in brzojavno ministrstvo naročilo iz Nemčije. Iz poštne službe. Na poštah se zopet sprejemajo vrednostna pisma ter vrednostni in navadni paketi poleg drugih krajev tudi na Cetinje, Danilovgrad in Nikšič ter imamo s Črno goro zopet normalen poštni promet. — Poštno ministrstvo je sklenilo, da se najmanjša pristojbina v tuzemskem poštnem prometu za poslovne papirje zniža od 1 Din na 80 par. Prometna omejitev za Regensburg loko in donavska pristanišča je razveljavljena. Sporazum glede tretiranja naših ladij v italijanskih vodah. Iz Beograda poročajo: Med Jugoslavijo in Italijo je sklenjen dogovor glede tretiranja naših ladij v italijanskih vodah in recipročno italijanskih ladij v naših vodah. Dogovor se tiče v glavnem klasifikacije ladij pri uporabi tarife. Od 15. januarja je stopila v veljavo tarifa glede plačila takse za naše ladje v ilalijanskih vodah, odnosno za italijanske ladje v naših vodah. Ladje obeh držav se bodo tre-tirale v ilalijanskih, odnosno naših vodah kot domače. Dobava, prodaja. Dobava jermenov in usnja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 25. januarja 1923 ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg jermenov, 100 kg jermenov za opanke in 200 kg podplatov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom ria vpogled. Prodaja motocikljev. Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 24. januarja t. 1. v .svojem skladišču A tri motociklje. Precfmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. Prošnje za dopoiovanje inozemskih delavcev. Ministrstvo za socialno politiko je odredilo z razpisom št. 771 z dne 7. januarja t. 1. sledeče: Ministr- stvo socialne politike je konstatiralo, da se reševanje prošenj za dopotova-nje inozemskih delavcev otežkočuje zaradi tega, ker predlože prosilce svoje prošnje preko lokalnih obiastev ali delavskih posredovalnic, inšpekcij dela itd. Vsled tega potujejo te prošnje od instance do instance ter preide mnogo časa, preden dospo na ministrstvo za socialno politiko, ki je edino pristojno, da izda pravomočne odločbe. Da bi se zadeva pospešila, poziva ministrstvo interesirane podjetnike, da pošiljajo prošnje za dopotovanje delavcev iz inozemstva direktno ministrstvu socialne politike, odseku za posredovanje dela, ki jih bo brez odlašanja reševalo in dostavljalo ministrstvu notranjih zadev v svrho izdajanja potrebnih obvestil našim konzularnim zastopstvom v inozemstvu, kakor tudi zainteresiranim prosilcem. Prošnje za dopotovanje inozemskih delavcev morajo vsebovati poleg imena in priimka zaprošenih delavcev tudi njih specialno stroko, dr-šavljanstvo, narodnost, družinske razmere, kakor tudi podatke, iz katerih je razvidno, da ima prosilec protokolira-no firmo, ki se bavi z navedenimi posli. Za nekvalificirane delavce se v obče ne bo izdajalo dopotovalno dovoljenje ter so take prošnje brezpredmetne. Ureditev delavnega časa. V ministrstvu socialne politike se je te dni vršila anketa o ureditvi delavnega časa v industriji in obrti. Ljubljansko zbornico zastopajo gg. dr. Pless ter svetnika Franchetti in Zadravec. Konfernca se bo nadaljevala dne .1 februarja 1923. Seja finančnega odbora. Finančni odbor parlamenta, ki naj bi odobril vladi kredite na račun investicijskega posojila je sklican za četrtek dne 18. januarja ob 4. uri popoldne. Zahteve Turčije proti Jugoslaviji. Turška delegacija je predložila lau-sanski konferenci, da Jugoslavija in Grška skupno plačate 6,296.000 turških lir, katero svoto sta se zavezali kraljevina Srbija in Grška plačati na podlagi pogodbe iz leta 1881, sklenjene v Berlinu in podpisane v Carigradu. Plenarna seja orientske konference je soglasno odbila to zahtevo. Nove poštne znamke. Poštno in brzojavno ministrstvo je sprejelo nove poštne znamke, naročene pri ameriški tvrdki Bankburst Comp. Za te znamke se je plačalo 75.000 dolarjev in njihova vrednost znaša 187 milijonov dinarjev. V poštnih krogih se govori, da se tej tvrdki odstopi v delo v kratkem nova emisija poštnih znamk, katere izdaja se pripravlja že dalje časa. Angleško posoj. za škodove tovarne Škodove tovarne v Plznu dobe angleško posojilo 1 K- milijona šterlingov. To posojilo pomnoži izdatno rezervo deviz državnega bančnega urada. V tovarnah je zaposlenih 10.200 delavcev. Po revoluciji je zavod dal češkoslovaški državi izdelek že za 1 milijardo kron. Zlat avto. Neka ameriška avtomobilska tovarna je prišla na misel, na kak način bi se približala ameriškim milijonarjem, da bi kupovali njeno blago. Konstruirala je nov tip avtomobila, ki prekosi v luksusu vse, kar je doslej znano v tem področju. Na avtomobilu se pozlate vsi oni deli, ki so običajno iz niklja pa stoje na vidnem mestu. Vsega skupaj je na avtomobilu 958 različnih komadov, ki se pozlačeni porabijo za ta luksusni model. Tak avtomobil bo stal 25.000 dolarjev, v našem novcu približno 2 A milijona dinarjev. Tobačna razstava. Angleška vlada priredi tekom letošnjega leta, v glavnem v to svrho, da bi prišli angleški tobačni izdelki do večje veljave nego jo imajo sedaj pred tujimi izdelki v deželi. Vlada je izdala te dni razne odredbe v svrho, da opogumi činitelje, ki se pečajo z gojitvijo tobaka v državi. Avstrijski zunajni minister pride v Beograd. Predsednik avstrijske vlade dr. Seipel je sporočil naši vladi, da želi priti avstrijski minister zunanjih del meseca februarja v Beograd in razpravljati z jugoslovanskimi vodilnimi političnimi krogi. Minister dr. Ninčič je odgovoril v imenu naše vlade, da bi bil ta poset naši vladi po volji. Dolgovi bivše Avstro-Ogrske. Kakor poročajo iz Pariza, je zaslišala v torek rcparacijska komisija strokovnjake Avstrije in Madžarske glede dolgov bivše monarhije. Tržna poročila. Zagrebški žitni trg (15. jan.). Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo v dinarjih: pšenica 430—440, turščica žolta nova 232.50 do 237.50, rž 362.50—375, ječmen za pivovarne 337.50—362.50, za krmo 312.50 do 337.50, oves 295-302.50, fižol pisani 387.50, beli 375, moka pšeničnna št. 0 665-675, št. 2 625-650, št. 4 600-625, za krmo 237.50—250, otrobi drobni 200 do 210.25, debeli 237.50—250. Tendenca neizpremenjena. Promet nekaj mirnejši. Blagovna borza v Novem Sadu (15. jan). Pšenica baška 8 vagonov 438 do 442.50, ječmen baški 1 vagon 312.50, oves baški 1 vagon 290, turščica baška nova 50 vagonov 217.50—250, baška stara 2 'A vagona 307.50, baška v storžih 1 'A vagona 170, — moka pšenična št. 0 5 vagonov 635—643.50, št. 2 9'A vagona 610—612.50, št. 5 5 vagonov 485, otrobi 4 vagone 165—167.50. Blagovni trg v Banatu. Cene živilom in živini v Banatu stalno rastejo, zlasti se dvigajo cene prešičem in goveji živini. Notirajo: svinje I. 18.50 Din za kg, 11. 17.50 Din kg žive vage, mast 28 — 32 Din, goveja živina 12 Din prednji 'del, 14 Din zadnji del. Pšenica drobna in nečista 425—435 Din, koruza 205—210 Din, pšenična moka v mlinih na debelo štev. »0« —. —, 6.30 Din, »2« —. —, 6.10 Din, »5« 5.60 Din, »7« —. —, 4.30 Din, otrobi 2 Din za kg. Borza dne 16. januarja 1923. Zagreb. Devize: Dunaj 0.146 do 0.1475, Berlin 0.70-0.75, Pešla 3.85 do 3.90, Bukarešta 58-60, Milan 505-507, London 480—483, Newyork 103—104 Pariz 703—705, Praga 291—294, Švica 1925—1940. Valute: dolar 101.50 do 102.50, avstr, krone 0.147, češke 280 do 285, funti 473—474, franki 695—698, na-poleoni 325, marke 0.75—0.80, lire 495 do 500. Efekti: Ljubi j. kreditna 200 do 205, Slavenska 102.50—104, Prašte-diona 1090—1092.50, Slovenska esk. 159, Trbovelj, premogokop. družba 510. Beograd. Devize: Bukarešt 53.50 do 55.50, Berlin 0.79—0.81, Dunaj 0.143, Solun 100, Sofija 66.50, Pariz 695—705, Ženeva 1910-1925, Milan 503-510, Newyork 100—103, London 475—478. Valute: dolar 99—101, franki 700 do 705, lire 495-498. Praga. Dunaj 4.80, Berlin 19.25, Rim 172.75, Budimpešta 1.3150, Pariz 239.25, London 1625/s, Newyork 34.80, Curih 657.75, Beograd 34.50. Curih. Berlin 0.033/s, Newyork 531.50, London 24.81, Pariz 36.20, Milan 26.10, Praga 14.80, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.95, Beograd 5.30, Sofija 3.60, Varšava 0.0225, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0076. Berlin. Dunaj 22.94, Budimpešta 6.38, Milan 798, Praga 458.75, Pariz 110.722, London 75.31125, Newyork 16.608.37, Curih 311.718. Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 se priporoča na veliko, galanterija, kravate, srajce, palice, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletno in brivsko milo, gumbi, sukanec, svila za vezenje čipk, vezenine. EN-GROS1 EN-GROSI Galanterija, drobno in norimberško blago, nogavice, trakovi, vezenine ier bombaži. GASPARI & FANINGER MARIBOR, Aleksandrova cesia 48. EN-GROSI EN-GROSI H Raznovrstne j|j fl šolslce zvezke g jfi. za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, Ki dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse [Oj nrj šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje rgjj I TISKARNA „SAVA“, KRANJ. | Pozori Za trgovce posebno ugodne cenel jp Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. h Trgovci, =III=lil=:IS!=lll=lll=lJl=iii=;iii=:Sll=:gil=lll=ll II E II H M jjj H n ij ji Tj M tovarne špirita in škroba si nabavljajo naj cenejši in najboljši krompir samo pri Ivrdki K. ježek in drug = Praga-Nusle, Benešova4 Naročajte tiskovine v TISKARNI ,,MERKUR" v Ljubljani. Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-indusinjske d. d.