Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 31. marca 1938 štev. 72. leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen uedelje in praznikov vsak dan ob 14. ari / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenikn I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA' 99 0 tesn m atm* Prvo doma zgrajeno torpedo vko »Za-greb« so včeraj slovesno spustili v morje v Splitu, ki je bil ves okrašen in ves v zelenju. Zbrana je bila tudi vsa jugo-slovenska vojna mornarica z rušilcem »Dubrovnikom«, minonosci »Galebom«, »Orlom« ter »Jastrebom«, pred njimi podmornice »Smeli«, »Nebojša« in »Hrabri« ' Slovesnosti sta prisostvovala tudi vojni minister general Ljubomir Marič kot zastopnik Nj._ Vel. kralja Petra II. in predsednik vlade dr. Stojadinovič. Posvetitev nove torpedovke sta izvršila katoliški duhovnik in pravoslavni prota. Kumica je bila soproga vojnega ministra ga. Maričeva. Ob 12.30 je ladja zdrknila v morje ob velikanskem navdušenju navzoče mno žice. V zraki, so se pojavila letala, po vseh ladjah so zatulile sirene. Torpedov-ka »Zagreb« spada v vrsto velikih tor-niljark z dolžino 98 m, širino 9 in pol m. Vozila bo z brzino preko 70 km na uro Torpiljarka je opremljena s 4 topovi kalibra 120 mm ter 4 protiletalskimi topovi, Torpiljarko je zgradilo »Splitsko brodo-gradilište«, ki se je v zadnjih letih zelo izpopolnilo. Mussolini je imel včeraj popoldne v senatu govor, v katerem je dejal, da more Italija v primeru mobilizacije zbrati 8 milijonov vojakov, da ima več tisoč letal in da postavi lahko k letalom 20 do 30.000 pilotov. Pehota se opremlja z najmodernejšimi topovi in drugim vojnim orožjem. V razvoju je tudi aktivna ter pasivna protiletalska obramba. Po njegovem govoru je senat sprejel zakon, s katerim se italijanskemu vladarju in Mussoliniju podeljuje naziv prvih maršalov imperija. Maršal Gbring jc bil sinoči v Celovcu, kjer so mu pripravili velike ovacije. Albanski kralj Zogu je dovolil svoji nevesti grofici Apponyi, da bo smela po kronanju za albansko kraljico, ki bo 23, aprila, kot prva ženska v državi javno nositi kratke kopalne obleke. Učiteljišče v Kastvu je bilo s posebnim ukazom ukinjeno. Nedeljske volitve v Žalcu so potekle v znamenju kompromisa, ki so ga naši napredni in nacionalni Žalčani napravili s priključeno okolico. Za župana in podžupana sta bila izvoljena znana nacionalista gg. Ivan Bizovišek ter Ivan Senica. Nov potresu; sunek so čutili včeraj v Bjelovar«. Potres je trajal dve sekundi in je zbudil veliko paniko. Nekaj dimnikov je bilo porušenih. Človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Novo apelacijsko sodišče v Osijeku bo ustanovljeno z zakonom o novih sodiščih, s katerim bo pri nas ustanovljeno okrožno sodišče v Murski Soboti. Veliko tatvino v romarski cerkvi pri Mariji Bistrici skušajo pojasniti varnostna oblastva. tamkaj sta izginili namreč z glave Marijo obe kroni, iz tabernakla pa dragocena mouštranca. Odnesli so tudi druge, dragocenosti, predvsem zlate ve rižice. Ukradene stvari prekašajo vrednost 200.000 dinarjev. • Skupina beograjskih industrialcev namerava postaviti rvtomobilsko tvornico. »Jugoslov. kurir« poroča, da je neka skupina beograjskih industrijcev napravila načrte za postavitev avtomobilske tvornike v Beogradu. Tvornica bi izdelovala potniške avtomobile. V prvem času pa bi se avtomobili le sestavljali iz delov, ki bi prišli iz Nemčije. Investicije za novo tvornico bi baje znašale 10 milijonov din. Pobudo za ustanovitev tvornicc je menda dala dobra prodaja avtomobilov na beograjskem velesejmu. Italija odklanja ameriško iniciativo rad beguncev RIM, 31. marca. Zunanji minister grof Ciano je sporočil tukajšnjemu ameriškemu poslaniku, da je prejel njegovo vabilo za sodelovanje v akciji za izselitev avstrijskih beguncev v smislu predloga ame- riškega zunanjega ministra Hulla, vendar pa mOra to vabil v imenu Italije dkio. uiti. Cilji zunanje in notranje italijanske P°lhike so ustaljeni in ne more Italija radi tega sprejeti tega predloga. jfodm se s mst§$mk& Mmdemeve shuikltž PRAGA, 31. marca. Veliko pažnjo je zbudila v tukajšnjih političnih krogih okcl-nost, da je predsednik vlade dr. Hodža konferiral te dni z narodnim poslancem Kudrom, podpredsednikom parlamentarne skupine Iienle>n&ve nemške sudetske stranke. Doznava se, da se bodo v kratkem pričela pogajanja s parlamentarnimi predstavniki Henleinove stranke. ostavka miiksim smatkUmk •Mitastm • Pole diet m PARIZ, 31. marca. Med Blumom In ra. dikalno socialističnimi ministri so nastala nesoglasja v zvezi z vladnim finančnim načrtom. Radikalno socialistični ministri so namreč Izrazili mnenje, da ni nobenega upanja, da bi bila pooblastila, lcl jih zahteva Blum, sprejeta v senatu, saj je slična pooblastila odklonil že prvi BluinOvi vladi. Tudi očitajo radikalno socialistični krogi socialistom, da so rušili Chautemp-sa. ki je zahteval polnomočja, ki jih sedaj zahteva zase tudi Blum. V parlamentarnih krogih govorijo že o novi vladni kri-z*. ki nai bi izbruhnila koncem tega tedna. Šušlja se, da bodo radikalno sociali- stični ministri podali ostavko v petek ali v soboto. Blumu bi sledil Daladier. PARIZ, 31. marca. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo nastala kriza Blumove vlade prihodnji teden, ko se bodo pred parlamentom po-nOvno pretresale vladne zahteve po izrednih pooblastilih za nova obdavčenja in druge predložene finančne ukrepe, širijo pa se tudi glasovi po prisilnem notranjem posojilu. Radikalni socialisti zahtevajo od Bluma, da takoj prenehajo stavke v avtomobilski industriji, in je Blum baje obljubil, da se bo to takoj zgodilo. §4i §mmt Umgaist m v )ta6iio DUNAJ, 31. marca. Bivši podkancelar in general Vaugoin, organizator bivše zvezne vojske, ki je igral svojčas v Avstriji vodilno vlogo, je bil pri begu v Ita. lijo na državni meji aretiran. Kakor zna-no je bil general Vaugoin tudi član upravnega sveta Feniksa. iveopske dem ve m RIM, 31. marca. V okviru razprave v italijanskem senatu je poroča) senator Giannini. da je danes v Evropj 18,000 do 20.000 letal. Na prvem mestu je sovjetska Rusija s 6000 do 7000 vojnimi letali. Sledi Nemčija z 2500 do 4000 letali, potem Ve. lika Britanija z 2000 prvorazrednimi vojnimi letali, Francija ima okoli 3500 prvorazrednih vojnih letal. viada fididatka BUKAREŠTA, 31. marca. Sinoči je pa-triarh MirOn sestavil svojo drugo vlado, v kateri so: zunanji minister Petrescu K°mnen, dosedanji državni podtajnik v zunanjem ministrstvu; notranji minister Arman Calinescu, finančni minister Čandkov, pravosodni minister Jamandi, minister za trg. ,n ind. Constantineseu, do-| sedanji guverner narodne banke, letalski 'minister general Paule Teodor escu. dose-dauii drž. podtajnik v voj. min., vojni minister general Ardjeseanu, dosedanji po. veljnik II. armadnega zbora, kmetijski minister .Ionesco Sišesti, minister za vera aradski episkpp Colan, ministrstvo za soc. politiko je prevzel začasno Arman Call-ncscu, ki bo vodil resor tako dolgo, dokler vlada ne bo dobila od Petra Andrea, kj je nacionaino-zaranistični prvak, odgovora. če sprejme ta resor ali ne; minister za javna dela Raiea, dosedanji ravnatelj lista »Dreotatea«, glasilo nacionalno-zara- nistične stranke; prosvetni minister Gol mediano, eden izmed prvakov naclonalno-zaranlstične stranke. Kakor je Iz sestave nove vlade razvidno, v novi romunski vladi ni nobenih ministrov brez listnice in bivših vladnih predsednikov Vojtojana, JorgC, Vajdi Voevode, maršala Avaresca in Minoresca. Prav tako so izpadli iz vlade Tatarescu, dr. Konstantin Andielesco in Jon K°nstantinescu. Elastični kardinal »Slov. beseda« št. 12 poroča: Dunajski kardinal Innitzer je bil še pred enim tednom najkrepkejši steber Sušnikovega režima in je z besedo ter dejanjem najstrožje obsojal narodnosocijalistično gibanje. Ko pa je prišel prevrat in je Hitler prevzel vso oblast, je g. kardinal plašč takoj zasukal po vetru, proglasil priključenje Avstrije k Nemčiji za voljo božjo in dodal: Dajte cesarju, kar je cesarjevega! Umetnostna razstava D. Klemenčiča V nedeljo se je pred zbranim občinstvom otvorila umetnostna razstava mladega slikarja Doreta Klemenčiča iz Celja. Razstavil jc šestdeset del in sicer 24 del v olju, osem akvarelov, dvaindvajset perorisb in nekaj drugih manjših del. Prvi vtis razstave je raznolikost tako v kompoziciji kakor v tonih, skromnost in domačnost. Dela tudi niso najbolje razvrščena, kar bi povečalo dojemljivost in lepšo skladnost. V bistvu je umetnik realist in objekti-vist. Predmet mu je vse — snov in smoter. Upodablja ga v njegovi resničnosti in prirodni slikovitosti. Tvorna sila subjekta ni sproščena, temveč vezana in priklenjena k predmetu. Odtod prihaja njegov konturni realizem do vidnejšega izraza in učinka. Umetnik snovi ne podu-Iiovlja, temveč jo upodablja tako kakršna je v vsej istinitosti in konkretnosti. Tu je morda vzrok, da nas pustijo nekatera njegova dela hladne, ker se v njih ne pretaka življenje tvornih ustvarjajočih sil. ki bi neposredno izhajala iz umetnikove duševnosti in motivne stvarnosti. Vendar so nekatera njegova dela posebno v oliu prave in resnične umetnine, kjer se nam kaže umetnik v, polnem doživetju svojega lika: Zimska krajina. Hercegovska krajina, Kostanji in Kmečka hiša. V poslednjih dveh delili je umetnik prav dobro pogodil daljno perspektivo in intencijo prostora. Dobra dela so tudi: Karfijola, Pod Tarabovcem in Na vasi. Tonsko najpopolnejši sta prvi dve krajini, ki predstavljata višek umetnikovega razvoja. Najboljše delo na razstavi je — Zimska krajina. Razstavil je tudi nekaj portretov. Tudi tukaj tesni umetnika barva in ton, da se ne more razmakniti in vnesti v lik tvorno silo svojega čustva in emocije. V auto-portretu št. 6 objame umetnik samega sebe v globino, ki se izraža v svojevrstnem renesančnem podajanju in hotenju, Prav dobro delo je portret št. 3, kjer se lik harmonično in tonsko spaja z barvo in notranjim nastrojenjem. Poseben izraz dobrote in udanosti je svojstveno podan Drugi portreti niso na tej višini. Sploh pa bi bilo bolje, če bi nekatera šibkejša dela izostala. V akvarelu prihaja do vidnejšega izraza^ njegov izvirni talent za spoj barve 'n luči. Iu se zabrišejo ostre konture in trdote, v optimističnem in liričnem doživetju pokrajine. Umetnik se lažje sprosti in ne občuti predoločenega lika, živi samemu sebi in se sintetično spaja s predmetom. Njegova najboljša akvarelna dela so: Jesen in Za kasto. Razstavljenih je mnogo perorisb. V njih pa ni tistega, kar bi od umetnika pričakoval z ozirom na druga razstavljena dela. Doživljanje prostora in komkozicija sama ne kažeta notranje razgibanosti, subjektivnega elana in polne stvarnosti Poleg dobre tehnike in tu pa tam izraženega osebnega podviga — Kmečko dvorišče Muslimanski klanec, Razorane njive m duhovnega ozadja, ki naj bi črteže ustvarim močen umetniški lik dinamike m življenja. Iz celotp pa je razvidno umetnikovo dozorevanje in napredek do višje m popolnejše čisto umetniške tvornosti. Zategadelj se priporoča občinstvu obisk njegove zanimive razstave. L. B. Velikonočni obisk G r a z a (2 dni) od 17. do 18. aprila. Vožnja in vizum Din ' 10.—. Takojšnje prijave pri »Putniku* Maribor-Celje-Ptuj. Hkuiimke m Mtdiske M/mm Mestne doklade, pristojbine in davščine v proračunskem Setu 1938-39 Satiaiui flforfiHiik Novo uredbo o poselskih knjižicah (legitimacija) za delavce in nameščence je podpisal minister za socialno politiko in narodno zdravje. Ta uredba bo izdana po odobrivi ministrskega sveta. Objavljena je bila v »Službenih novinah« in dobi veljavo po 6 mesecih. Sedaj preneha tudi veljavnost vseh prejšnjih določb glede poselskih knjižic, oziroma legitimacij. Po tej uredbi morajo vsi delavci in nameščenci imeti poselske knjižice, oziroma legitimacije. Za delavca ali nameščenca se smatra vsaka oseba brez razlike spola, ki je dopolnila 14. leto starosti ter svojo telesno ali umsko sposobnost stavlja oziroma želi nuditi v pomoč drugemu za plačilo, ali za svoj lastni pouk, v kolikor ti odnosi niso javnopravnega značaja. Minister za socialno politiko bo v sporazumu z resornim ministrom odločil, za katere vrste ali skupine delavcev oziroma nameščencev ne bodo veljale določbe te uredbe. Posels-kc knjižice oziroma legitimacije morajo biti opremljene tudi s sliko. Poselska knjižica ne sme stati več ko 10 din. Izdajajo jo občine, če pa gre za osebe, ki so zaposlene po trgovinah ali po kakih drugih obratih, nameščenska združenja. Delavci in nameščenci lahko svojo staro legitimacijo zamenjajo za novo. Če delavec izgubi knjižico, mora to takoj prijaviti, da dobi novo, za katero plača takso 10 din za objavo, 20 din pa za novo knjižico samo. Izguba poselske knjižice bo objavljena v Uradnem listu osrednje uprave za posredovanja dela. Delodajalec ne bo smel sprejemati nobenega delavca, ki nima poselske knjižice. Tudi ne sme vpisovati v poseisko knjižico niti povoljnih niti nepovoljnih ocen o delavčevi sposobnosti ali pridnosti Prav tako tudi ne bo smel delodajalec zadržati poselske knjižice dalje ko 24 ur od časa, ko delavec pri njem preneha z delom. Ameriški zdravniki zdravijo zastonj, 450 najslavnejših zdravnikov je nastopilo na javnem zborovanju proti nesocialnemu ravnanju ameriške zdravniške službe in zahtevalo, da bi se ustanovila državna organizacija, katera naj bi imela bogato subvencijo, ki bi revnim nudila zastonj zdravniško pomoč. Svetovna konferenca dela 1939. leta. Upravni svet mednarodnega urada dela je imel sejo, kjer je bil izvoljen desetčlanski pripravljalni odbor za svetovno tekstilno konferenco v Washingtonu. Na konferenci 1939 se bodo predvsem obravnavala sledeča vprašanja: Ureditev delovnega časa na 40 ur. Sukcesivno skrajšanje delovnega časa v tekstilni, steklarski industriji, pri javnih delili. Ker bi bilo obravnavanje za vse stroke posebej predolgotrajno, bodo predlagali ce- Min. za finance je proračun mestne občine mariborske za leto 1938./39., ki je bil sprejet na seji mestnega sveta dne 8. februarja 1938., odobrilo z odločbo z dne 14. marca 1938., z izdatki din 60,118.200 — in ravno tolikii dohodki obenem z naslednjo proračunsko naredbo in s tem, da se bodo v prorač. letu 1938/39., torej izza dne 1. aprila 1938. v mestni občini mariborski pobirale naslednje mestne doklade, pristojbine in davščine. Mestne doklade na državne neposredne davke; 40% na doklada na zemljarino zgradarino, pridobnino, družbeni davek rentnino in u služb enaki davek, na slednjega po predpisih § 97. zakona o neposrednih davkih (državni in samoupravni uslužbenci ne plačajo doklade na usluž-benski davek). Za izračunavanje in pobiranje mestnih doklad je odločilno davčno (koledarsko) leto. Posebna (socialna) doklada na državne neposredne davke: 10%na doklada na zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek, rentnino in uslužbenski davek, na slednjega po predpisih § 97. zakona o neposrednih davkih (državni in samoupravni uslužbenci ne plačajo doklade na uslužbenski davek). Za izračunavanje in pobiranje te doklade je merodajno davčno (koledarsko) leto. Mestne takse na osnovi sklepa mestnega sveta z dne 19. decembra 1929. s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 10. novembra 1932. oziroma 4. avgusta 1933. oziroma 5. oktobra 1933. oziroma 11. februarja 1937. — Komisijske pristojbine na osnovi sklepa mestnega sveta z dne 19. dec. 1929. — Tržnhia na osnovi sklepa mestnega sveta z dne 14. marca 1929. od vsakega blaga na trgu, od stojnic, lop in barak. — Sejmiščna pristojbina od na sejem prignane živine: veliko govedo, konj po din 5.-, malo govedo din 2.—. svinja po din 2.— oziroma din 4.—. — Plovn1"na na osnovi sklepa mestnega sveta z dne 20. decembra 1922. s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 4. avgusta 1933. od vsakega v mestnem pristanu pristalega splava. — Teh-tarina na osnovi sklepa mestnega sveta z dne 24. septembra 1920. od vsakega na mestni tehtnici stehtanega blaga za vsakih 100 kg din 0.30. — Davščina na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi lotno ureditev delovnega časa za vso enako. Posebno bo aktualno vprašanje delovnega časa v premogovni industriji in v poljedelstvu. na osnovi zakona z dne 31. marca 1905 dež. zak. št. 95, s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 19. decembra 1929 oziroma z dne 27. marca 1930. — Trošarina na vino in vinski mošt po 100 par na liter vinskega mošta in po 150 par na liter vina. V gostilniških obratih se priznava pri vinskem moštu 10%ni odbitek, pri vinu pa 1.5%ni odbitek kot kaio — kakor leta 1937/38. Vinski mošt se od 12. novembra dalje smatra za vino. Trošarina na žgane alkoholne pijače, likerje, špirit, rum, konjak po din 5.— od haktolitrske stopnje alkohola. — Trošarina na pivo po 60 par od litra. — Trošarina na šampanjec po din 25.— od velike, po din 12.50 od male steklenice šampanjca. Gostašč*znina na osnovi uredbe in tarife po sklepu mestnega sveta z dne 28. januarja 1935. (»Službeni list« št. 346/50/1935) s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 11- februarja 1937. (»Službeni list« št. 208/30/1937). Davščina na vozila na osnovi naredbe bivše dež. vlade za Slovenijo z dne 30 maja 1921. s spremembami po naredbi bivšega pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 22. maja 1922. ter s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 19. decembra 1929. oziroma z dne 4. avgusta 1933. oziroma z dne 11. februarja 1937. Pasji davek na osnovi pravilnika banske uprave o posesti psov in pasjem davku v občinah dravske banovine (»Službeni iist« št. 17 ex 1937.), in sicer po din 150.— letno za vsakega psa. izvzemši čuvaje, za čuvaje pa din 10.— letno. Za čuvaje se smatrajo psi, ki so stalno privezani na verigi ali ki so stalno v ograjenem prostoru (dvorišču). Davščina od prirastka na vrednost pri prodaji nepremičnin (prirastkarina) na osnovi uredbe in pravilnika po sklepu mestnega sveta z dne 28. januarja 1935. (»Službeni list« št. 387/56/1935) s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 10. marca 1936. (»Službeni list« št. 228/34/ 1936). Taksa na bivanje tujcev na osnovi pravilnika, ki se istočasno razglaša. — Veselični davek na osnovi uredbe po sklepu mestnega sveta z dne 10. marca 1936. (»Službeni list« št. 228/34/1936). — Zamudne obresti; 6% od neplačanih zneskov od dneva zapadlosti do dneva plačila. — Op°minj in rubež. — Mestne gradbene takse na osnovi odločbe ministrstva za gradbe z dne 25. decembra 1933., št. 33488, in ministrstva za finance z dne 28 februarja 1934., št. 1498. — Kanalsko pri-klopnšne na osnovi zakona z dne 27. maja 1896., dež. zak. št. 49, zakona z dne 10 junija 1906., dež. zak. št. 36, in odločbe ministrstva za finance z dne 23. avgusta 1929., št. 125052. Muzej se seli v grad. To in drugo nedeljo bo mariborski muzej še odprt, nakar sledi selitev v nove prostore v gradu. Jeseni bo otvoritev muzeja v novih prostorih. V ktatjestou žene Josjpina Cerlnškova. • Žena v poklicu Ena poglavitnih zahtev meščanskega ženskega gibanja od vsega njegovega začetka, je bila pravica do poklicnega dela in zaslužka. Borba za to pravico je bila huda, zlasti ker je bilo treba ženi tudi pogojev za poklicno delo, to je poklicne izobrazbe. Ko je bil premagan odpor moških, so se 'nekatere prvoborilke vrgle naravnost z religioznim ognjem v študij, da so pri izpitih pokazale svoio resno voljo in enakopravnost. Premagale so zasmeh svojih tovarišev in šikane profesorjev. Mnoge od njih so se pokončanih študijih posvetile s tako vnemo poklicu, da so se prostovoljno odpovedale celo ljubezni in materinstvu. Iskale so vsebine življenja v delu. kar je povsem razumljivo, če pomislimo na tedanji ženin položaj. Njeno življenje je bilo prazno, težila jo je brezupna podrejenost možu. s katerim sta si bila včasih duševno {»vsem tuja. Če je imela svoje premoženje, je razpolagal, z njim mož. če ni imela dote, ko je prišla k hiši, je bilo gorje dvakrat huje. Prav tako pretresljivo sliko nudi življenje matere, ki ie vse življenje delala za svoje otroke, a mora nazadnje preje- mati le njihovo podporo. Gotovo so otroci dolžni za njo skrbeti na stara leta, toda pogosto je tako, da njeni otroci sami komaj životarijo, ko si ustanavljajo lastno družino. In koliko je primerov, ko se mora lici odreči zakonu, ker je mati navezana na njen zaslužek? Ali ni to bridka usoda za obe? Že od nekdaj pa je bila tragičnejša usoda neporočene ženske, ki je ostala na ramah svojih sorodnikov. Ali ni povsem razumljivo, da so spoznale žene, ki so videle tako žalostne primere ali so jih celo same doživljale, veliko vrednost poklicnega dela? Saj pomenja poklicno delo gospodarsko osamosvojitev, ki ima za žensko mnogo dalekosežnejše posledico kakor se zdi na prvi pogled. Ženina gospodarska neodvisnost, ki ji jo daje poklicno delo, pomenja zlasti z osebnega vidika za njo veliko pridobitev. Zavest, da ni od nikogar odvisna, da se lahko preživlja z lastnimi sposobnostmi, zbuja v njej čisto svojevrstno zavest, ki docela spremeni ves njen odnos do življenja. Dočim je morala poprej čakati na moža in vedno dajati prednost njegovemu družabnemu ih materialnemu položaju, lahko išče poslej svojega življenjskega tovariša po lastnem nagnenju. Cc ga ne dob', ii samstvo ne ho v takšno bivjine kakor je bilo nekdaj sturi samici brez poklicnega smotra. Tudi zakonu zaradi življenjske preskrbe se lahko izogne in s tem često življenju, ki ga marsikdaj nudi tak zakon brez ljubezni. Edino žena, ki je gospodarsko neodvisna, postane lahko samostojen človek. Žena v poklicu pojmuje življenje vse drugače. Poklic ji širi obzorje, omogoča ji razumevanje družabnih pojavov ter njihovo medsebojno povezanost. Skupno delo z drugimi razvija njen socialni čut, skupne težnje privedejo tudi njo v krog njenih stanovskih tovarišev in tovarišic, polagoma pričenja spoznavati pomen solidarnosti. Spričo spoznanja vrednosti, ki ga ima poklicno delo za ženo, je razumljivo, da so se nekatere žene borile za pripustitev v poklice že tedaj, ko njihova matericlna stiska še ni bila tako občutna, kakor duhovna. Saj vemo, da so bile med prvimi borilkami za pravico poklicnega dela tudi žene, ki so živele v dobrih gmotnih razmerah. Kmalu pa se je duhovni stiski pridružila tudi materialna, ki je radi gospodarskega razvoja zajela tudi ženo srednjih slojev. A čim hujši je pritisk potrebe po zaslužku, čim obupnejša je ek si stenčna borba, tem težje govorimo o poklicu kot o notranjem zvanju, ki naj prinaša duhovno izpopolnitev in osebno srečo. Ze večino ne pomenja delo poklica, temveč le zaslužek. Pomislimo samo na množice delovnih žen, ročnih delavk, ki so med ženami prve utirale pot v borbi za delovno me-: tu. Ali je njihovo delo takšno, da bi jim moglo prinesti zadovoljstvo? Vzamimo primer: Delavka, ki streže stroju, si često pridobi občudovanja vredno spretnost v posameznih gibih, kar ji napravlja morda nekaj veselja! Toda o celotnem sestavu tega stroja ne razume ničesar. Razume samo to, da za svoje delo malo zasluži. V počasnem duševnem otopeva-nju in fizičnem propadanju misli samo na to, ali bo zadoščal njen zaslužek na koncu tedna, da bo z njim nasitila sebe in svojce. In koliko je danes primerov, da delavka dela za tako nizko plačo in pod tako neugodnimi pogoji, da živi najbed-nejše življenje. Zaslužek namesto poklica — te usode nista deležna samo tovarniški delavec in delavka, temveč večina ljudi. Predvsem si človek poklica ne izbira sam — temveč starši. Nadalje je poklic odvisen od gmotnega položaja posameznika, od njega inteligence in ambicioznosti. Starši, ki imajo malo število otrok, ustvarjajo svojj deci lahko lepšo bodočnost. Kjer je pa veliko otrok, morajo gledati na čim prejšnji zaslužek, da pomagajo preživljati mlajše. A tudi razmere po službah so danes take, da se mora človek malokje počutiti srečnega. To velja že za moškega, za žensko pa v dvojni meri. Predvsem je stališče ženske od vsega začetka mnogo težje kakor stališče moškega. To pa prav radi tega, ker je ženska in ker vidijo delodajalci v njej manjvredno bitje, katero lahko bolj izkoi išcajo kakor moškega. (Dalje sledi.) Framoski krožek v Mariboru vzorno delaven V torek, dne 29. marca je imel Francoski krožek v Maribor svoj 16. cfbčni zbor, Predsednica gospa M. Maistrova je pozdravila navzoče člane in med njimi posebno prisrčno g. dr. V. Rapotca kot zastopnika francoskega konzula v Ljubljani. V imenu občnega zbora se je zahvalila francoski vladi za moralno in gmotno podporo, ki je omogočila društveno delovanje tudi v preteklem letu, potem ravnateljstvom drž. realne gimnazije »Vesne« in osnovne šote v Cankarjevi ulici, ki so drage volje dala na razpolago potrebne prostore za tečaje in priredtive in članom odbora, ki so žrtvovali mnogo časa in truda za uspešno deloyanje društva. Iz poročil tajnika, blagajnika in knjižničarke je razvidno, da je društvo tudi v preteklem letu vztrajno vršilo svojo nalogo. Priredilo je tri francoska predavanja (koncert slavnega vijolinista R Soetensa), čajanko z muzikalnimi točka, mi, recitacijami in šaloigro in zaključno šolsko slavnost, otroških kurzov. Šest članov se je udeležilo skupnega potovanja jugoslovanskih francoskih krožkov na svetovno razstavo v Pariz. V francoski otroški vrtec in v tečaje za šolsko mladino in za odrasle se je vpisalo 87 oseb Zelo lep napredek kaže društvena knjižnica, ki se je v minulem letu pomnožila za 429 knjig in obsega sedaj 2094 zvezke najrazličnejše vsebine, od otroških albumov do dragocenih umetniških in znanstvenih del. Tu lahko vsakdo najde, kar ga zanima, od lahkega zabavnega čtiva do resnih razprav o najnovejših s očija! n ih in političnih vprašanjih. Gmotno stanje društva je v splošnem dobro, škoda je le, da mu skromna sredstva ne dopuščajo večjih prireditev in še krepkejšega razmaha. Sledile so dopolnilne volitve odbora, ki je sedaj sestavljen tako-le: Predsednica ga. M. Maister, podpredsednik senator v p. dr. M. Ploj, tajnik prof. v pok. F. Ga-sparin, blagajnik prof. dr. J. Kotnik, knjižničarka prof. S. Vogelnik in odborniki ge M. Rapoc, A. Špendal, P. Šonc in prof J. IJmek. Francoski konzularni agent v Mariboru g. dr. V. Rapotec je sporočil zborovalcem pozdrave francoskega konzula v Ljubljani in zahvalo francoske vlade vsem onim. ki širijo znanje francoskega jezika in francoske kulture. Da vsestransko podpre ta stremljenja, je francoska vlada obdarovala s posebno velikim številom dragocenih knjig ne samo francoski krožek, ampak tudi pedagoško centralo, študijsko knjižnico in dijaške knjižnice srednjih šol, nagradila pa je tudi zopet s kolajnami in lepimi knjigami sedem dijakov naših srednjih šol, ki so se odlikovali po svojem znanju francoščine in posebnem zanimanju za francosko književnost. G. dr. J. Tominšek, soustanovitelj in častni član društva, odobrava, da je društvena čitalnica sedaj trikrat na teden odprta učencem višjih razredov srednjih šol, in z veseljem ugotavlja, da kaže ta mladina že zopet več zanimanja za resno kulturno delo. Krožek naj podvoji svoje napore posebno sedaj, ko postajajo drugi vplivi vedno silnejši. Po živahnem razgovoru o možnostih ojačenja društvenega delovanja zaključi gospa predsednica občni zbor KDO BO SREČNI LASTNIK? „Konzul“ Klaus je imel pri dekletih srečo Neizčrpljiv pustolovski material Zanimanje mariborske javnosti je s-lej ko prej osredotočeno na avanture .konzula Klausa«. Na podlagi slike, ki jo je objavilo včerajšnje »Jutro«, so se javile pri predstojništvu mestne policije še druge osebe, od katerih je »konzul« izvabil manjše in večje zneske denarja in sicer pod pretvezo, da ima v Zbelovem pri Poljčanah rudokop v vrednosti dveh milijonov dinarjev. Vest; o aretaciji »konzula« Klausa, ki jo je kot prvi objavil »Ve-čertiik« v sobotni številki, je že takrat zbudila pri tistih, ki so »konzula« bliže poznali, pravo senzacijo. Slika »konzula« Klausa v včerajšnjem »Jutru« pa je povzročila, da so se za »konzula« pričeli zanimati tudi tisti, ki so ga poznali le na videz, saj je bil vsakdanji gost naših elitnih kavarn in restavracij. Značilno je, da je »konzul« iskal svoje žrtve tudi v «rogu nameščenstva, zlasti pri ženskem spolu. Doznali smo, da si je »konzul« izposodil od neke bivše uradnice 20.000 dinarjev. Ko je omenjena uradnica izvedela o njegovi aretaciji, se je takoj zglasila pri predstojništvu mestne policijo ter izjavila, da je »konzul« vseskozi poštenjak in da je prepričana, da bo dobila denar nazaj. Denar pa si je »izposodil« tudi od drugih žensk, ki so mu zaupale vse svoje prihranke. Iz tega sle- di, da je imel »konzul« siino velik vpliv na ženske, ki so mu slepo zaupale. Z ozirom na dejstvo, da je »konzul« mnogo potoval, predvsem v družbi raznih mlajših žensk, se je pojavila domneva, da se je Klaus morda pečal tudi 9 »trgovino z belim blagom« in se je preiskava tudi v to smer raztegnila. Iz Zbelova, kjer ima baje rudokopno pravico, pa prihajajo vesti, da si je »konzul« izposodil od nekaterih tamošnjih posestnikov ter drugih oseb zneske od 10.000 pa do 120.000 dinarjev in sicer pod pretvezo, da bi pričel z eksploatacijo rudnika, ki da vsebuje vi-sokokvalitetni premog. Ko pa je dobil od raznih oseb £e precej denarja, se ni več pojavil v Zbelovcu in so bili številni oškodovanci primorani, da so vložili proti »konzulu« tožbo na povratek »izposojenega« denarja. Preiskava se intenzivno nadaljuje in prinaša vsak dan nove podrobnosti o avanturah »konzula« Klausa. Policija domneva, da je krog oškodovancev v Mariboru še večji, da se pa oškodovanci ne javijo, ker jih je najbrže sram, da so tako nasedli. Tudi je Klaus tožil bolgarskega princa Cirila, proti kateremu pa Je v drugi instanci pravdo izgubil. Čim bolj se bližamo 3. aprilu, tem večje je zanimanje našega mestnega in podeželskega prebivalstva za veliko dobrodelno tombolo Rdečega križa, za največjo tombolo sploh, kar jih je bilo doslej v Mariboru. Glavni dobitek tvori popolnoma nov in krasen štirisedežni avto znamke »Opel«, ki je že nekaj dni z nekaterimi drugimi dragocenimi dobitki vred raz stavljen v izložbenem oknu tvrdke Weka (Aleksandrova cesta). Vsi dobitki nedeljske tombole predstavljajo skupno vrednost nad Din 50.000.—! Tablice so že na razpolago v predprodaji. Ena tablica sta ne Din 5.—. Najsrečnejši udeleženec tom bole bo torej prejel krasen avto za Din 5.—! Segajte po tablicah, dokler še niso razprodane! Edinstvena priložnost za poset prekrasnih Benetk, Padove in Trsta je velikonočni izlet »Putnika« z luksuznim avto-karom od 15. do 18. aprila. Popolen arauž-man le Din 900.—. Informacije in takojšnje prijave pri »Putniku«, Maribor-Celje-Ptuj. S »Putnikom« na Dunaj za Veliko v,oč od 16. do 18. aprila, vožnja in vizum le Din 260.—. čimprejšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Mladina v svet. Dva učenca II. razreda meščanske šole v Mariboru, in sicer 131etni Franc Kacjan in 141etni Franc Marko, stanujoča na Pobrežju pri Maribora, sta pred dnevi odšla od doma ter se doslej še nista vrnila. Starši prosijo za sporočilo preko predstoiništva mestne policije v Mariboru ali najbližje orožniške postaje. NAŠIM NAROČNIKOM! Cenjene naročnike »Večernika« najvljudneje prosimo, da poravnajo čim prej zaostalo naročnino, tako da bodo nemoteno dobivali list naprej. Oni, ki bi do 15. aprila ne poravnali zaostankov, jim bomo žal morali ukiniti nadaljnje pošiljanje. Cenj. naročnike opozarjamo, da se plačuje naročnina pri vseh Ustih naprej, in smo mnenja, da bi naročnino za naš list z lahkoto vsak mesec sproti poravnali, ker je »Večerttik« najcenefši dnevnik v naši državi. Tudi mi moramo svoje obveznosti poravnati, to pa lahko le tedaj storimo. 5e naročniki tudi pri nas svoje obveznosti v redu poravnajo. Današnji številki smo priložili položnice in prosimo naročnike da našo prošnjo upoštevajo in nam naročnino nakažejo. Uprava »VEČERNIKA«. Gasilski strokovno tehnični tečaji za poveljnike v Mariboru V smislu sklepa osrednjega odbora gasilske zajednice dravske banovine so bili tudi v Mariboru strokovno tehnični gasilski tečaji. Prvi je trajal od 5. do 9. februarja in se je prijavilo k izpitu za poveljnike 46 tečajnikov. Drugo strokovno tehnični tečaj je bil od 12. do 16. februarja in se je prijavilo k poveljniškemu izpitu 42 kandidatov. Tretji tečaj je bil od 19. do 21. februarja, k četrtemu tečaju je bi(o pozvanih 53 tečajnikov, k petemu od 26. februarja do 2. marca pa 60 tečajnikov. Od 15. do 28. marca pa so bili večerni tečaji za člane gasilske čete Maribor mesto in za člane gasilskih čet bližnje okolice. K izpitu se prijavilo 42 kandidatov. Skupno jc bilo torej pozvanih 340 tečajnikov in je omenjene tečaje obiskovalo 271 tečajnikov, dočim sc je prijavilo za poveljniški izpit 247 tečajnikov. Izpit je napravilo 98 tečajnikov z odličnim uspehom, 137 z dobrim uspehom, dočim je 12 kandidatov padlo. Stroški vseh tečajev znašajo okoli 25.000 din. Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani je ob zaključku tečaja odliko vala v znak priznanja za požrtvovalnost ter posebne zasluge s srebrnim križcem J. Klemenčiča, starešino gasilske župe desni breg, A. Keslerja, podstarešino gasilske župe Maribor mesto, nadalje gg. I. Jovčiča, F. Ramšaka, dr. M. Bedjaniča, prof. S. Modica, prof. dr. F. Sušnika, inž. I. Laha, V. Hameršaka ter A. Benedičiča Ob zaključku šestega strokovno tehničnega tečaja je bil v spodnji kazinski dvorani prijateljski sestanek, ki so r prisostvovali tudi predstavniki naše vojske s polkovnikom P. Kilerjem na čelu ter pred stavniki mestne občine. Na tem sestanku je poročal prvi podstarešina gasilske zajednice dravske banovine ravnatel i Bogdan Pogačnik o delovanju ter uspehih tečajev. posestna sprememba. Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru je prodala meščanskošolski učiteljici Mariji Čulkovi 682 ms veliko parcelo v koroškem predmestju za 51.150 dinarjev. Po starih potih. Po prevratu naše na' rodno življenje še dolgo ni bilo popolno utrjeno in je bila na mnogih krajih potreba po trdni in krepki podpori. Iz te nacionalne potrebe so kar sama od sebe nastala razna rodoljubna društva, ki so se v svojem okolišu širila, kolikor so le mogla, smisel in toplo veselje do novega življenja in zlate svobode. Prva med njimi je bila nedvomno naša Glasbena matica Razen Ormoža menda ni večjega kraja v prejšnji mariborski županiji, kjer bi ne navduševala zavzetih poslušalcev za div-no lepoto naše pesmi. Vse je pelo z njo in se radovalo, res, to je bila prva pomlad osvobojenega Slovenca. Nekoliko težje jc danes z neskrbnim petjem ko pre< 20. leti. Povsod le skrbi in težak boj za obstanek. Težko je z veseljem peti, še bolj pa poslušati. Nič več ni tistih blestečih koncertov in splošno zaželjenih pev skih poletov ka'. r nekdaj. Morali bi pa biti, ker so ravno oni naša življenjska potreba. Po resnem prevdarku se zato tudi Glas. matica zopet vrača nazaj na stare poti in zopet bo pela kakor nekdaj, kjer bo le treba in kamor jo bodo klicali. Zahteva je samo ena in ta je, da jo pri tem idealnem delu tudi naša publika podpira in ji po moči pomaga ciljem naproti, ki s; jih je zastavil., že ob svojem začetku Naš najvažnejši kulturni zavod in publika morata biti zasidrana drug v drugem, !e Kino Uroon. Danes zadnjič »Sv. Tere. zija«. Petek »Angelj z napakami«, velika filmska komedija, polna smeha in zabavnih situacij. Četrtek, 31. marca ob 20. uri: »Dva ducata rdečih rož«. Red B. Sobota, 2. aprila ob 20. uri: »Nečak«. Red C. Nedelja, 3. aprila ob 15. uri: »Gašper in Hudamora«. Globoko znižane cene. Zad njič. — Ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cen©. K<*nec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 2. aprila ponovitev uspelega, zabavnega Parmovega »Nečaka« za vrstni red C. — V nedeljo popoldne pri globoko znižanih cenah in zadnjič našim malokom priljubljena otroška predstava »Gašper in Hudamora«. — Zvečer privlačna češka jpereta »Pod to goro žele-no«, pri znižanih c©nah. Gostovanje M. Šimenca v »Trubadurju« bo v torek dne 5. aprila. Cankarjevo »Lepo Vido« uprizorijo 8. aprila v Narodnem gledališču dijaki klasične gimnazije ob priliki dvajsete obletnice smrti Ivana Cankarja. Režira gledališki režiser g. Milan Košič. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek 1. aprila 1938: Dr. M. ŠnuderJ »Lopovščine«. Režija in scena: J. Borko. Iz strahu pred operacijo v smrt. K zadevni notici pod tem naslovom v včerajšnji številki dodajamo, da no gre v tem slučaju za mariborsko splošno bolnišnico čigav je čoln? Delavec Drago Bonak. uslužben pri brodarju Merdavsu v Melju je včeraj popoldne izvlekel iz Drave 7 m dolg čoln, ki je priplul po Dravi. Lastnik naj se javi pri predstojništvu mestne policije. Rdeči petelin v SK>v. goricah. Pri Sv Benediktu v Slovenskih goricah je izbruhnil pri posestniku Ignaciju Bratuši požar v gospodarskem poslopju, ki je popolnoma zgorelo. Zgoreli so tudi gospodarski stroji in trpi posestnik Bratuša nad 30.000 dinarjev škode. Kako je požar nastal, se ne ve, domnevajo pa, da ga je podtaknila zlobna roka. Sftottkc Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Drevi ob 20. uri _ bo v posebni sobi pri »Zamorcu« plenar-tako smemo upati na trajne uspehe, do'ini sestanek, ki jc za vse člane poverje- katerih moramo enkrat priti. ništva obvezen. — Poverjenik. TTrrv^ HI Jtuby »Ako nc pride kmalu, ne dobi čaja«, je rekla Doatie. »Nelly, nikar tako-hitro ne pij!« »Menda se spet izprehaja«, je dejala stara lady posmehljivo. »Tako? Za sprehod je zdaj zanjo že prepozno«, je odgovoril Geoffrey, ki je mislil na hladni večer. »Da, preveč pozno«, je pomenljivo pritrdila mati. »Lepo povedano, zdi se mi popolnoma neprimerno, ostajati v takem času v gozdu, čisto sama ... to se pravi, ako je čisto sama . . .« Vsi so molčali, in tudi Geoftrey ni odgovoril niti besedice. Morda je bil edini, ki matere ni razumel. Zamislil se je, Ni-cholas se je igral s svojo verižico in bil slabe volje, Jack je prestavil svoj stol k Violeti in se šepetajo jezil na mater, ki ne pusti na Ruby niti lasu na miru in Violeta mu je s težko zadrževano nevoljo odgovorila: »Res, to je neodpustljivo!« — le ?tara lady je radovedno opazovala sina Geoffreya in razmišljala: »Ali je zaljubljeni tepček končno vendarle opazil, da ima tudi njegov malik napake?« Nelly Darling pa je stopil k Geoffreyu, mu položil roko na ramo in dejal: »Vaša gospa ne more storiti ničesar, kar bi ne bilo prav.« »Kaj pravite?« se je zbudil Geoffrey iz zamišljenosti. »Kar bi ne bilo prav? O, gotovo, gotovo. Kar stori Ruby, je vselej prav. Toda res bi zdaj že morala biti tu; bojim se, da se prehladi.« Tolika zaupljivost pa je bila lady vendarle preveč; seveda njena sovražnost proti snahi je bila tako velika, da je že sama verjela vse, kar ie trdila o mladi ženi. »Cisto slep si menda,« je dejal ogorčeno. »No, da, končno saj je tudi najbolje, da sc delaš takega! Toda nam vsem se zdi njeno občevanje s Pavlom zelo netaktno... Ali seveda, pri takih zakonih, 'kakršen je tvoj, pač ne more 'biti vse kakor se spodobi...« »Mama, izjavljam ti enkrat za vselej...!« je začel Nicholas razburjen, a ga je prekinil Geoffrey; »V svojem zakonu sem popolnoma zadovoljen, da, — prav popolnoma srečen,« je ponosno odgovori! Geoffrey. »In tudi občevanju svoje žene s Pavlom nič ne ugovarjam.« »čudovito!« se je namrdnila mati. »Zakaj pa ne bi smela Ruby govoriti z vsakim moškim, ako jo to veseli? — Poznam jo do dna duše... docela ji zaupam, hvala Bogu... toda res, boli me, ako jo kritiziraš tako krivično! Ruby tega ne zasluži.« »Popolnoma moja mnenje!« je izjavil osorno Nicholas. »Tudi ne razumem, čemu spravljaš Ru byno odsotnost v zvezo bas s Pavlom?« je nadaljeval Geoffrey, ki je ves čas jezno gledal mater. ■ »To ti rada povem!« je vzkliknila ostro in njene hudobne oči so se posvetile. »Pred dvema urama je izročil Pavlov sluga moji sobarici pismo za — tvojo ženo. Ko ga je prečitala je vzela klobuk in plašč ter odšla v — gozd! Tu imaš dvoje dejstev: premisli in razumi! Ako nočeš ali ne moreš, si večji bedak ali trmoglavec, kakor sem si mislila.« Vsi prisotni so trepetali: ladyno sovraštvo je izbruhnilo kakor vulkan, in njena spletka je dospela do vrhunca. Niti ziniti se ni upal nihče.. Mučni molk pa je končno pretrgal tresoči se glasek tnale Dorothy, ki je vprašala: »Ljuba lady... ali ste pa res prepri- čani, da je poslal pismo tisti Pa ... tisti ...?« »Popolnoma prepričana!« ji je odgo-. vorila bodoča tašča. »Brez dokazov in vzrokov sploh ničesar ne trdim!-.; Na splošno začudenje sc ni Geoffrey uiti razžalostil, niti razkačil, niti razburil ne, da, niti odgovoril ni ničesar, a tudi njegov obraz ni kazal več niti presenečenja niti ogorčenja, nasprotno, na njegovem obrazu je zamigljal nasmeh in izraz zadovoljstva. Položil je svoje roke na hrbet in šel k oknu ter se zagledal ven v mrak. In naenkrat je pričel požvižgavati priljubljeno pesmico. Vsi so strmeli, a že se je obrnil in dejal skoraj veselo: »Torej Pavel ji je poslal pismo?... Jn ona je takoj odšla? ... O, o. to je zelo važno. Roduey ne pisari brez tehtnega povoda...« Ali je mogoče, da bi se Avstralec pogajal z Ruby radi testamenta? je premišljeval. In spomnil sc je, da je Ruby obljubil molk o prizoru, ki sc je odigral v knjižnici med njo in Pavlom. Zato ni sedaj povedal ničesar več, ampak je samo ponovil: »Ta sestanek bi bil zelo pomemben!« (Dalje.) V Mariboru, dne 31. III. 1938. Med ruševjem in meiesni Vse, kar je bilo gori, je bilo izgubljeno: Živina in pastirji! Ljudje se še danes s strahom spominjajo tega leta. Potem je vedela povedati o Španovih jarcih, ki so se zaskočili na Gamsovo polico: ker jih niso mogli spraviti dol živih so jih enostavno postrelili. Končno je še povedala, kako je nekoč — ko je bilo seveda še mlada in lepa — stregla grofovim gostom, ki so prišli ;ia gamzov lov. Bili so čedni in bogati gospodje. Vsak ji je bil stisnil v roko kronico, lepo srebrno kronico... Ogenj jc ugasnil, Jera je odšla v shrambo in Tone je zaspal. ej imela majerica zajutrk že kuhan; Janez in Jožek pa sta bila že daleč proti Ostremu žlebu. Tone je sklenil udariti za njima. Po jedi se je bil res odpravil. Sonce se je zmagoslavno vozilo po nebu, vendar njegovi žarki niso palili kakor v dolini, nego prav prijetno greli; zrak je bil čist ko ribje oko. Nad Rjovino se je vozil krokar. V Prodih se je pasla čreda gamsov, eden je oprezoval. Tone jih je gledal. Gamse je vedno rad gledal. Tam od leve je zaropotalo kamenje Bil je lovec Matevž. S Tonetom sta šibila posebno dobra. Tegale rogača sem zalezel davi v Kozjem grabnu. S temi besedami je od'ožil v ruševje kapitalnega srnjaka-šesteraka. Poglej gamse! nadaljuje lovec. Čez dober teden udarimo po .Jjujv- iu.a. uuuci uuchuihj Ko se je Tone dvignil ma trdno pogradolkozlih! Plazovi so hvalabogu lansko zi Razno MNOGO DENARJA lahko zasluži vsaki trgovec, krošnjar, zastopnik in vsak. ki ima za to obrtno pravico s. prodajo odličnega predmeta, ki ga kupi vsak in ki prihrani čas, denar in trud. Ponudbe na upravo pod šifro »35%«. 1816 CENJENIM DAMAM naznanjam da radi opustitve trgovine prodajam modele po lastnih cenah. Salon Olga. Ko pališka 2. 1 819 SIVA ANGORA MAČKA je ušla- Odda nai se na naslov Musek, Gosposka ul. 9. 1820 MORSKI SOM ki ie bil najavljen sicer ni prispel, pač pa lepa izbira okusnih morskih rib vseh vrst! Pojedina rib danes četrtek in petek 1. aprila celi dan! Ker hoče riba plavati, so na razpolago poleg odlične dalmatinske kapljice, tudi priznano pristna ljutom. vina! Dobra domača kuhinja vabi abonente po zmerni ceni! — Za ljubitelje rib vsak dan izbira! Restavracija »Ljutomer« Štibler, Rotovški trg. 1823 Prodam Naprodaj SPALNICA nova iz mehkega lesa. moderna, kavkaški oreh, barvana. Mizarstvo. Miklošičeva i82i Sobo odda Lepo sončno SOBO opremljeno, oddani boljšemu gospodu ali gospodični- Aleksandrova cesta 6-1V. vrata 5 1817 Stanovanje PODSTREŠNO STANOVANJE takoj oddam. Gostilna Sande, Sv. Peter pri Mariboru. ___________1768____ GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanoma ul. 14, vrata 3. 1818 DVOSOBNO STANOVANJE s kopaLnico takoj oddam. — Stritarjeva 44, Vodopivec. 1834 DVA GOSPODA ALI GOSPODIČNI sprejmem na stanovanje z vso oskrbo (din 450.). — Gostilna »Ljutomer« Štibler. Rotovški trg 8- 1822 Službo dobe Poštenega DELAVCA sprejmem na stanovanjc. — Vprašati Vodnikov trg 6. des no- 1815 KROJAŠKO POMOČNICO sprejme salon Kocpek Stolna 1-1. 1814 KOLESA raznih tnamk kakor tudi Šivalne stroie dobite po najnižjih cenah in na mesečne obroke po din 100'— pri mehaniku Drakslerju Vetrinjska ul. 11 Mal’ položi dar domu na oltar! Sfrati '4. Mariborski »V e čer ni k« Jutra mo prizanesli. Zato ne manjka ne koza-cije, ne starcev. Do lova imaš veselje, Tone. Vidim! Po maturi se posveti gozdarstvu, ti svetujem. Kmalu postaneš gozdarski svetnik ali pa celo generalni ravnatelj. — Na levo in desno te bodo vabili na visoke love. — Tone je strmel vanj kot v razodetje! Vendar se je spomnil svoje revščine in materi dane obljube, da bo »gospod«. Kmalu sta se razšla. Lovec v dolino s težkim plenom obložen. Tone pa navkreber za pastirji. Nameraval je nabrati nekaj encijana in drugih zdravilnih zelišč kot mu je bila ob odhodu naročila mati, češ da pozimi vse prav pride. — Tam vrh skale je zagledal cel šop planink, ki so se v svoji plemsniti beli lepoti kar smejale raz skale kakor zdrava, razposajena dekleta in vabile: Pridi in utrgaj! In temno rdeče murke so duhtele in omamno vabile... Tedaj se je Tone vzpel, se oprijel prve in druge špranje, nato ostrega roba :n polagoma splezal na polico. Kakšna krasota, razkošje in opojnost! One tri, štiri rože so bile samo nekaka predstraža! Tu se je šele odprlo! Murka pri murki, pla- nika pri planiki! Tone sicer ni bil požrešen na to žlahtno cvetje, vendar pa ga je pogled na vse to kar očaral. (Sledi konec.) Humor in politika Tokio, v marcu 1938. V odločilnih krogih so prepričani, da gojijo ujeti Kitajci do Japoncev simpatije. To sklepajo po tem, ker vsi molčijo in ne zinejo ničesar proti Japoncem. IHuiske JMvm Denarja se mu je zahotelo. Neki postopač je izrabil odsotnost posestnice Alojzije Sketove v Loeicah v občini Sv. Bol-fenk v Slov. goricah in vdrl v stanovanje ter odnesel vložno knjižico št. 39.316 ptujske posojilnice, glasečo na din 40.780. Hišna vrata je odprl s ponarejenim ključem in si poleg knjižice prilastil še i00 dinarjev, ki so bili last domačega hlapca. Orcž-ništvo vrši poizvedbe in je predrznemu tatu že na sledu. Otvoritev trgovine Otvarjam z jutršnjim dnem na novo urejeno in renovirano trgovino dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev, avto-pnevmatike znamke „DuuIod“ ter ves h gori omenjenim predmetom potrebni pribor. Na zalogi imam kolesa „Styria“, „Durkop“, „Viktoria“ ter kolesa raznih drugih znamk. Samo-drodaja „Dunlop“ pnevmatike za kolesa, motorje in avtomobile. — Prodaja novodošlih motornih koles B. S. A. JUSTIN GUSTINČIČ trgovina In mehaniina delhvnica Maribor, Tattenbachova ulka 14 —masami Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.