V Gorici Forum proti »razprodaji« policijskih objektov na meji
Diktatur ne morem sprejeti, pravi Boris Pahor, ko govori o novih knjigah, ki bodo izšle prihodnji teden
>/12
Primorski
Nekdo je moral sodu izbiti dno
Dušan Udovič
So trenutki, ko je neizbežno na novo premešati karte. Kriza Stalnega slovenskega gledališča je prišla do točke, ko je nekdo moral izbiti sodu dno in narediti konec sprenevedanju okrog tega, kdo in na kakšen način je odgovoren za življenje in razvoj slovenskega teatra v Italiji. To je država in preko nje javne uprave s sistemskim načinom financiranja, ne pa z nedorečenimi ukrepi, ki puščajo tako pomembno profesionalno ustanovo iz sezone v sezono v negotovosti. V tej optiki je mogoče razumeti odstop upravnega sveta SSG kot močno opozorilno gesto, da se morajo stvari zasukati v drugačno smer od dosedanje. Če bi upravni svet pristal na začetek sezone brez razčiščenja in ustreznega finančnega kritja, bi si prevzel nesorazmerno tveganje in se spravil v godljo, iz katere bi se gledališče z upravitelji vred težko izkopalo brez velike škode.
Obenem je treba vzeti v vednost, da je bilo srečanje s pokrajinsko, občinsko in deželno upravo »prehodno«, tako kot je bilo opredeljeno, kar pomeni, da o usodi SSG še ni bila izrečena zadnja beseda. Prizadevanja za ustrezno rešitev se nadaljujejo in sedaj je pomembno, da pridejo v najkrajšem možnem času do cilja. O tem, kakšna naj bo rešitev za SSG pa so mnenja deljena. Seveda se je možno strinjati tudi z županovim predlogom, naj gledališče prejme več sredstev iz državnega proračuna za zaščitni zakon. Vendar le pod pogojem, da se proračunska postavka zaščitnega zakona ustrezno zviša. Ob enaki ali celo znižani postavki bi namreč večji delež gledališču avtomatično pomenil krčenje dotacij drugim manjšinskim institucijam. To pa ne bi bila rešitev, temveč efekt domin, ko bi se krize kot na tekočem traku vrstile druga za drugo. Zato bi bilo še kako prav, če bi se župan, predsednica pokrajine in predsednik dežele skupaj zavzeli za ustrezno postavko v finančnem zakonu, navsezadnje v duhu tega, kar sta se nedavno v Rimu pogovarjala Berlusconi in Pahor. Vse to bi bilo ne samo prav, temveč tudi logično in umestno. Vendar, ali živimo v državnem in političnem okolju, kjer je še kaj prostora za to, kar je prav, logično in umestno?
Mimogrede, ravno v času, ko je v Trstu odstopal upravni svet SSG, je bila v Gorici razprava o fantoma-tičnem skupnem predstavništvu Slovencev v Italiji. Iz pretežno v pretekle ideološke delitve zazrte razprave je bilo težko izluščiti še tako skromno optimistično pričakovanje, da bo naša skupnost v kratkem prišla do reprezentativnega skupnega vodstva. Takšnega, ki bi ga zlasti v sedanjem kriznem trenutku še kako potrebovala.
dnevnik
SREDA, 30. SEPTEMBRA 2009
Št. 231 (19.630) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
SLOVENCI V ITALIJI - Po odstopu upravnega sveta SSG
Slovenska manjšina v skrbeh za gledališče
Odzivi v Sloveniji in odmevi v italijanskem parlamentu
trst - Včeraj z ministrom Maronijem in šefom Manganellijem
Praznik policije
Ob godu zavetnika sv. Mihaela slovesna prisega, maša in večer v gledališču Verdi
TRST - V Trstu je včeraj s prisego novih policistov na Velikem trgu, mašo v stolnici sv. Justa in večerom v gledališču Verdi potekala vsedržavna slovesnost ob godu za-
vetnika italijanske policije sv. Mihaela, ki sta se je udeležila tudi notranji minister Roberto Maroni in poveljnik policije Antonio Man-ganelli, ki je med drugim opozoril, da so pro-
testi policistov proti vladnim ukrepom na področju varnosti del dialektike, medtem ko je Maroni zagovarjal vladno politiko.
Na 7. strani
TRST - Huda kriza Slovenskega stalnega gledališča, ki je privedla do odstopa upravnega sveta, močno odmeva v našem prostoru in tudi v Sloveniji. Na krizo sta se odzvala slovenska ministra Boštjan Žekš in Majda Širca, senatorka Tamara Blažina pa je posegla pri italijanskem kulturnem ministru Sandru Bondiju.
Gledališki kolektiv je medtem izglasoval nezaupnico direktorju Tomažu Banu in umetniškemu vodji Primožu Beblerju. Oglasili so se tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič ter deželna poslanca Igor Kocijančič in Igor Gabrovec.
Na 4. in 5. strani
Slovenska vlada sprejela predlog za arbitražni sporazum s Hrvaško
Na 2. strani
SDZPI: pet uslužbencev v dopolnilno blagajno
Na 6. strani
V	Tržiču odločen »ne« jedrski elektrarni
Na 14. strani
V	SNG-ju v Novi Gorici se razmere umirjajo
Na 15. strani
kb 1909 - V Tržiču TRST - Včeraj v Ul. Giulia
Inovativna blagovna znamka in bar
PALAZZETTI
IL CALORE CEE PIACE ALLA NATURA
Prometna nesreča terjala smrtno žrtev
TRST - V tržiškem Kinemaxu bodo jutri ob 18. uri predstavili novo blagovno znamko kave Qubik caffe in odprli prvega iz inovativne verige barov Qubik bar. Pomemben poslovni korak je sad domačega znanja in prizadevanj, saj je zrasel v okviru skupine KB 1909 oziroma povezane družbe Cogeco, ki je lani prevzela tržaško podjetje Vidiz&Kessler. Z direktorjem družbe Cogeco Robertom Vidonijem smo se pogovarjali o tem, kako se je zamisel o novi znamki kave in novem baru rodila in kakšne načrte imajo za naprej.
Na 18. strani
EDILFRIULI S.RA.
tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst tel. 040 3883911 - Fax 040 3883938 predstavlja v sodelovanju s
Palazzetti S.p.a.
^RMZrffc (fiX^Rp
CLa Festa <IeI
riioco
PREDSTAVITEV PECI IN KAMINOV
8. in 9. oktobra
pred podružnico od 8.30 do 12.00 in od 13.30 do 17.30.
2
Sreda, 30. septembra 2009
ALPE-JADRAN
ljubljana - Reševanje vprašanja meje s Hrvaško
Slovenska vlada arbitražni sporazum že poslala odboru v DZ
Odbor za zunanjo politiko bo o predlogu sporazuma razpravljal že danes
Pahor na proračun ne bo vezal zaupnice
/
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji sprejela pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma o načinu reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, in jo takoj poslala v odbor DZ za zunanjo politiko, je na novinarski konferenci po seji vlade sporočil zunanji minister Samuel Žbogar. Kot je pojasnil Žbogar, predlog med drugim vsebuje časovnico za odločitev arbitraže. Predviden časovni okvir je enak povprečnemu trajanju arbitraže, je dodal. Ta sicer traja okoli dveh let.
Iz DZ so že sporočili, da bo odbor za zunanjo politiko (OZP) o omenjeni pobudi na nujni zaprti seji razpravljal danes popoldne. Državni zbor je na maratonski seji, ki se je zaključila včeraj zgodaj zjutraj, sprejel sklep, da mora vlada arbitražni sporazum do 1. oktobra posredovati v obravnavo DZ. Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da je za obravnavo arbitražnega sporazuma pristojen OZP. Gre pa po njegovem za stvar politične presoje, ali naj se z informacijo o tem seznani celoten državni zbor.
Žbogar je še ocenil, da predlog sporazuma rešuje več spremenljivk, kar zadeva zaščito slovenskih vitalnih interesov. Kot je pojasnil, med drugim vsebuje vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz dosedanjih stališč Slovenije, kot so pravičnost, stanje na dan 25. junija 1991 in reševanje kopenskega in morskega dela meje v celoti. Pri oblikovanju svojih stališč o arbitražnem postopku Slovenija izhaja tudi iz sklepa DZ o zaščiti slovenskih interesov z 28. februarja.
Predlog sporazuma še predvideva, da se bodo v skladu z dogovorom pogajanja o meji nadaljevala 2. oktobra na podlagi predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna z dne 15. junija, t.i. drugega Rehnovega predloga.Pri ča-sovnici, opredeljeni v sporazumu, so po besedah Žbogarja izhajali iz interesa Slovenije, da je gradivo za razsodišče dobro pripravljeno in da vsi postopki potekajo v razumnem roku. Pri pripravi časovni-ce so izhajali iz časovnice iz osnutka sporazuma, ki je bil pripravljen aprila lani, ko se je Slovenija s Hrvaško pogovarjala o rešitvi spora na Meddržavnem sodišču v Haagu.
"V tem trenutku še ne moremo z gotovostjo govoriti, kdaj bo Hrvaška zaključila pogajanja z EU, zato časovnice še nimamo natančno opredeljene," je še pojasnil vodja slovenske diplomacije. "Pustimo arbitraži čas, da dobro pripravi gradivo in da na tej osnovi pride do dobre
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je po seji vlade sporočil, da je vlada sprejela pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma o načinu reševanja vprašanja meje s Hrvaško
odločitve," je dejal. "Most bomo prečkali takrat, ko bomo do njega prišli," je Žbo-gar uporabil star kitajski pregovor. "Mislim, da to velja tudi za naše odločanje, ali je potrebno, da razsodba razsodišča
pride še pred vstopom Hrvaške v EU," je dodal.
Glede časovnice je Žbogar še pojasnil, da v trenutku, ko arbitražni sporazum stopi v veljavo, državi odločitev o
rešitvi meje prepustita arbitražnim sodnikom. Državi sodelujeta z dokaznim gradivom in pripravo memorandumov. "Poti nazaj ni, razen če se obe strani strinjata, da bosta spor rešili dvostransko," je poudaril in dodal, da arbitražni sporazum predvideva tudi to možnost. Rešitev meje je po njegovem torej dokončna z razsodbo. "Zato mislimo, da je že sama sklenitev in ureditev arbitražnega sporazuma v bistvu že rešitev meje," je dodal zunanji minister.
Pahor je na vprašanje, ali je vlada pri pripravi predloga sporazuma upoštevala tudi pripombe opozicije, odvrnil, da so pripombe opozicije delno vplivale na to, da je razprava trajala dlje, kot je pričakoval. Kaže, da je vlada v predlogu sporazuma upoštevala pripombo predsednika SDS Janeza Janše. Ta je namreč vladi včeraj javno očital, da v pobudi za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o načinu reševanja spora o meji ne določa roka za sprejem odločitve. "S tem si Slovenija poslabšuje pogajalski položaj," je opozoril Janša. (STA)
LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je po včerajšnji seji vlade dejal, da po posvetovanjih s koalicijskimi partnerji ocenjuje, da bo državni proračun sprejet. Zato kot predsednik vlade ne zastavlja zaupnice, da bi bil proračun sprejet. "Glede na to, da smo proračun uskladili tako, da vsi menimo, da je usklajen najprimerneje glede na čas in potrebe države, ocenjujem, da bodo koalicijski poslanci proračun podprli," je dejal Pahor in dodal, da glede tega znotraj koalicije ni razlik. Na vprašanje, kako jim je uspelo zapreti proračun, je premier odgovoril, da je zelo pomembno, da "imate od vsega začetka jasne cilje in tem ciljem je bilo potrebno podrediti postopek usklajevanja". V zadnjih dneh se je govorilo o tem, da bi morda prišlo do takih razhajanj znotraj koalicije, ki bi onemogočale sprejem proračuna v DZ, a so se po njegovih besedah temu na nek "pameten in preudaren način" izognili tako, da so sprejeli pametne kompromise.
Med drugim se je vlada dogovorila o začasnem polovičnem usklajevanju rasti pokojnin z rastjo plač. Po letu 2011 se bo ta količnik popravil, kot da te spremembe ne bi bilo, in sicer se bodo pokojnine prilagodile tudi za nazaj, je povedal finančni minister Franc Kri-žanič. Vlada je poleg tega sprejela predlog interventnega zakona glede plač v javnem sektorju, njegovo vsebino pa bodo še usklajevali.
DIVAČA - Ali bodo ob letališču Gabrk pri Divači gradili dirkališče?
Načrti za center varne vožnje
Družba GH Trust iz Ljubljane zamisel predstavila divaškim svetnikom, ki so jasno povedali, da brez soglasja ljudi projekta ne bodo podprli
DIVAČA - Družba GH Trust iz Ljubljane načrtuje na letališču Gabrk v bližini Divače Center varne in športne vožnje (Center). Zamisel so predstavniki družbe pred kratkim predstavili divaškim svetnikom. Ti so idejo označili kot razvojno, vendar jasno povedali, da brez soglasja širše javnosti projekt ne bo dobil njihove končne odobritve. Drugi pomemben kriterij za odločitev pa bodo ugotovitve tako imenovane celovite presoje vplivov na okolje, ki bo povedala, ali je projekt sploh sprejemljiv za prostor. Po besedah lastnika in direktorja družbe Trust Dušana Papeža bodo kmalu preverili tudi mnenje lastnikov zemljišč. (Večinski lastnik je Agrarna skupnost Goriče, manjši del pa imajo še ministrstvo za obrambo in nekateri posamezniki.)
Zakaj Divača? »Lokacija športnega letališča ustreza iz več razlogov«, je povedal Papež, »v bližini sta avtocesta in železnica, ugodna je izoblikovanost terena, območje je v pro-
V Sloveniji obstaja le en center varne vožnje, in sicer na Vranskem
OBNOVA - Po vojni ujmi pred 2 letoma
V partizanski bolnišnici Franja že stoji prva baraka
CERKNO - V soteski Pasice, kjer je vodna ujma pred dvema letoma skoraj v celoti odnesla nekdanjo partizansko bolnišnico Franja, že stoji prva vzorčna baraka. Vse barake bodo uredili in opremili do spomladi leta 2010, ko naj bi Franjo znova odprli za javnost. Obnova spomenika državnega pomena bo veljala slaba dva milijona evrov, 40 odstotkov manj od načrtov.
"Po naši oceni dela lepo napredujejo in so v skladu s terminskim planom. Franja že dobiva nazaj svojo podobo," je potek obnove partizanske bolnišnice Franja včeraj v Dolenjih Novakih ocenila direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec
Kot je poudaril vodja projekta Stanislav Beguš, bodo bolnišnico Franja obnovili takšno, kot je bila. "Objekti v Franji, predvsem barake, bodo stali na istih višinah, istih lokacijah in istih smereh, izdelani
bodo iz istih materialov in z isto opremo," je pojasnil. Ker je povo-denj odnesla večino eksponatov partizanske bolnišnice, po novem originalni predmeti ne bodo več razstavljeni.
Ožje območje nekdanje partizanske bolnišnice Franja, ki se ponaša tudi z znakom evropske kulturne dediščine, bi tako lahko uradno odprli 5. maja 2010, ob 65. obletnici odhoda ranjencev. Celotna obnova naj bi stala slaba dva milijona evrov, pri čemer ureditev ožjega območja s postavitvijo barak stane nekaj manj kot 700.000 evrov.
Sicer pa pred vhodom v območje partizanske bolnišnice v Dolenjih Novakih cerkljanska občina načrtuje še ureditev info centra. Zaenkrat so v igri tri ali štiri lokacije. "Verjamem, da bomo tudi s tem uspeli, da bi bila konec leta 2010 funkcionalnost Franje zaključena," je optimist Beguš.
storskih načrtih občine rezervirano za športne in rekreacijske dejavnosti. Bodoči center bi se raztezal na 60 do 70 hektarjih površin, ki ležijo na vzhodni strani letališča, dolžina steze bi bila 4,5 kilometra, širina pa 12 metrov.«
V Sloveniji Zakon o varnosti cestnega prometa po letu 2011 predvideva obvezno izobraževanje mladih voznikov, v državi pa je zgrajen le en center varne vožnje, in sicer na Vranskem, ki bo pokrival približno polovico potreb po izobraževanju. Tako bi divaški center ponujal tečaje varne vožnje še preostali populaciji. Ker pa samo poligon varne vožnje ni dovolj za poplačilo naložbe, je še dodal Papež, naj bi za ljubitelje športne vožnje razvili še to dejavnost. »Ker poligoni varne in športne vožnje neposredno povečujejo varnost na cestah, njihovo izgradnjo podpira tudi država«.
Kot je bilo razumeti iz razprave, ki je sledila, divaški svetniki izgradnji centra ne načeloma ne nasprotujejo, so pa kljub temu opozorili na vrsto stvari. »Brez soglasja krajanov in civilne iniciative bo umestitev projekta na predlagano lokacijo težka«, je menil Dobrivoj Subič. »Investitor naj preveri še druge možnosti (območje ob RTP Divača), saj obravnavana lokacija sodi v vplivno območje Parka Škocjanske jame (PŠJ). Na eni strani se gradi poslovna cona Risnik, na drugi ta projekt, in človek se res vpraša, ali ne ogrožamo Unescovega spomenika.« Tudi Ivan Kovačič je menil, da izbira ni najbolj posrečena. »Mislim,
da bo zelo težko prepričati agrarno skupnost, gotovo bo imel kaj za povedat tudi PŠJ. Po drugi strani pa moramo v občini Divača tudi kaj tvegati za razvoj, vendar je treba prej pretehtat vse pozitivne in negativne dejavnike.«
Andrej Škapin je menil, da je center varne vožnje zelo potreben, bolj sporno za okolje in ljudi bo po njegovem dirkališče. »Vsak poznavalec ve, da je steza, kot je predvidena, lahko že prava pista za Formulo 1. V vsakem primeru pa bodo po njej dir-
1 POR FESR 2007- 2013 OBIETTIVO COMPETITIVITA' REGIONALE E OCCUPAZIONE
t Friuli Venezia Giulia
kali avtomobili s 300, 400 ali več konjskih moči, kar pomeni velik hrup, ki ga bo slišati do bližnjih vasi. Potrebne bodo protihrupne pregrade, kar bo nedvomno veliko stalo. Naj navedem primer vasi Potoče, ki leži kakih 300 metrov od avtoceste in hrup avtomobilov zelo moti vaščane.«
Po zagotovilih Papeža center ne bo namenjen dirkanju, kaj šele Formuli 1, ampak ljubiteljem avto-moto športa. »Varna vožnja bo namenjena začetnikom in ponavljavcem, v centru športne vožnje pa se bodo zbirali ljubitelji starodobnih vozil, motoristi vseh vrst, opravljali bodo testiranja novih avtomobilov. Avto-moto šport je pri nas v zadnjem času v velikem zagonu in rabi ustrezne lokacije. Ljudje še vedno mislijo, da je uporaba poligonov športne vožnje prestiž za izbrance, ki imajo veliko denarja, vendar temu ni tako. Naš interes je, da pride čim več ljudi, zato mora biti tudi cena dostopna širši javnosti.« Za družbo GH Trust je ekonomsko sprejemljiva izgradnja obeh centrov, sicer projekta ne bodo realizirali, smo slišali. Cena celotne naložbe še ni znana, po besedah Papeža je odvisna predvsem od cene zemljišč. »Nakup zemljišč bo več kot polovico naložbe. Je pa možno, da se z lastniki dogovorimo tudi za dolgoročni najem.«
Irena Cunja
DiRezione cenTRaLe isTRUzione, FORmazione e cuuuRa
POR FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA
OS 2 "OKOUSKA TRAJNOST" DEJAVNOST 2.1 .A - PODROČJE IZVAJAJNA POSEGA: "OVREDNOTENJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE"
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Organ upravljanja: Mednarodni odnosi in odnosi z EU Izvršni organ: Glavna direkcija za šolstvo, izobraževanje In kulturo. Služba za kulturne dobrine in dejavnosti
Razpis za ovrednotenje industrijsko arheoloških krajev v Furlaniji Julijski krajini
Obveščamo, da je zgoraj omenjeni razpis objavljen v Uradnem listu Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine št. 38 z dne 23. septembra 2009.
Rok za predstavitev prošenj za financiranje zapade 23. novembra 2009. Razpis in že pripravljeni obrazci za prošnje so na voljo na spletni strani Dežele www.regione.fvg.it, pod sekcijo "bandi e awisi della Regione", in na sledečih linkih: •http://www.regione.it/rafvg/cms/link/beniculturali
•http://www. regione.it/rafvg/ra p portieu rope i nternaz i ona I i/d ettag I io.act?d i r=/rafvg/cms/RAFVG/AT1 1/ARG20/FOGLIA5/
Za informacije: Servizio beni e attivita culturali - ulica del Lavatoio, 1 - 34121 Trst fax 0403773466 - E-mail: s.beni.culturali@regione.fvg.it
ODVOGORNI ZA POSTOPEK dr. Massimiliano Bonaccorsi
INVESTIAMO NEL NOSTRO FUTURO
m
/
ALPE-JADRAN
Sreda, 30. septembra 2009
3
v soboto - Predstavitev kniige Santina Amedea o manjšinah v Reziji, Bazilikati in na Kalabriji	IGRE NA SREČO
Tri duline Tri kulture v Slovenskem	Vr?,?rdi
v	prvi
kulturnem centru v Spetru	dobitnik
Delo v sliki in besedi predstavlja slovensko, albansko in grško manjšino v treh dolinah	nove igre
ŠPETER - Kaj imajo skupnega doline Rezije, Sar-menta (Bazilikata) in Amendolee (Kalabrija)? Sličnih točk je veliko tako z zemljepisnega kot z ekonomskega in socialnega vidika, predvsem pa s kulturnega. V vseh treh dolinah namreč živijo manjšine: v Reziji slovenska, v Bazilikati albanska, na Kalabriji pa grška. Njihovo stvarnost zelo dobro opisuje knjiga »Tre vallate Tre kulture/Tri duline Tri kulture« Santina Amedea, ki jo bodo prestavili v soboto ob 18.30 v Slovenskem kulturnem centru v Špetru.
Knjiga »Tre vallate Tre kulture/Tri' duline Tri' kulture« Santina Amedea (na posnetku desno) zelo dobro opisuje slovensko manjšino v Reziji, albansko v Bazilikati in grško na Kalabriji
nm
Knjiga v 16 poglavjih v sliki in besedi predstavlja zgodovino, kulturne tradicije, gospodarstvo in vsakdan omenjenih manjšinskih skupnosti in geografske značilnosti posameznih krajev. Fotografije je posnel italijanski fotograf Santini Amedeo med letoma 1985 in 2008, besedila pa so prispevali številni predstavniki v dolinah živečih jezikovnih skupnosti. Knjigo je izdalo rezijansko kulturno društvo Rozajanski dum ob 25-letnici delovanja, ki so jo proslavili pred letom dni.
Na predstavitvi bodo prisotni predsednica In-
štituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo, predsednica Rozajanskega duma Luigia Negro ter avtor fotografij, ki so zbrane v knjigi Santino Amedeo. Večer pa bodo zaključili »Zapiski s potovanja«. Odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor in urednik štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banchig bosta spregovorila o zanimivem potovanju na jug Italije, ki ga je Inštitut za slovensko kulturo organiziral spomladi. Predstavniki slovenskih organizacij so se takrat srečali z okcitansko, grško in albansko manjšino. (NM)
PORCIA - V torek se je v Italiji začela nova igra na srečo Win for life, ki srečnemu dobitniku prinaša v naslednjih dvajsetih letih po 4000 evrov na mesec. Gre za izredno visoko rento, ki je po vrh vsega še neobdavčena. Prvi dobitnik je iz Furlanije-Julijske krajine, stavni listek pa je vplačal v stavnici v piceriji Al Castello v Porcii pri Pordenonu.
»Še sami ne moremo verjeti, da smo v naši stavnici zabeležili prvi dobitek te nove igre,« je povedal Gianni Mansi, sin lastnika picerije Gabrieleja, ki je še dodal, da so bili o dobitku obveščeni neposredno preko terminala. Srečni dobitnik ni zadel niti ene od dvajsetih številk, ker pa je nato bila kot glavna številka izžrebana številka dve, je dobil največji dobitek oziroma 4 tisoč evrov mesečno v naslednjih dvajsetih letih, kar skupno predstavlja 960 tisoč evrov.
Mansi ne ve, kdo je srečni dobitnik, povedal pa je, da gre za nekoga, ki je igral ob 13. uri, ko je v piceriji med odmorom za kosilo največ delavcev in uradnikov.
Da je bil včeraj v stavnici pravi naval lovcev na srečo, pa ni treba posebej poudarjati.
KOPER - Razprava o plinskem terminalu
Slovenija pripravljena na tožbo proti Italiji
KOPER - »Tvoje mnenje šteje« je bil slogan in hkrati vabilo na ponedeljkovo razpravo Plinski terminal v Tržaškem zalivu v luči energetske politike Evropske unije, katere se je v prostorih koprskega Središča Rotunda udeležila kar velika množica. Zavod za kulturo dialoga Za in proti ter Središče Rotunda sta s to pobudo želela spodbuditi javno debato med civilno družbo in političnimi predstavniki, resnici na ljubo pa spodbude, da bi se ta vzpostavila, prisotni dejansko niso potrebovali.
Na srečanju se je namreč zbralo lepo število takih, ki so, oboroženi z argumenti, želeli izraziti svoje mnenje in pogosto nasprotovanje v zvezi z izgradnjo plinskega terminala pri Žavljah, kar pa vsem ni uspelo, saj je bilo uradnih govornikov preveč, takih, ki so želeli priti do besede veliko, časa za vse to pa premalo.
Na tri ure in pol trajajoči razpravi je bilo kljub temu veliko povedanega. V prvi vrsti gre omeniti besede slovenske poslanke v evropskem parlamentu dr. Romane Jordan Cizelj, ki je v uvodnem delu razprave o evropski energetski politiki izpostavila trud, ki ga EU vlaga v vzpostavitev varnega, trajnega in konkurenčnega energetskega trga. Zaradi številnih ovir pa še vedno obstaja razkorak med energetsko in okoljsko varnostjo. Te ovire naj bi izhajale iz pomanjkanja skupne politike vseh 27 držav članic in iz gospodarske krize, zaradi katere je za implementacijo uporabe obnovljivih virov energije manj sredstev bodisi na evropski bodisi na nacionalni ravni.
Dr. Franc Žlahtič z Ministrstva za gospodarstvo je v svojem govoru poudaril, da je eden od glavnih razlogov za prepočasno uvajanje obnovljivih virov energije nizka cena nafte, ki še vedno
krije potrebe makroekonomije.
Nato je besedo dobil član mednarodne okoljevarstvene skupine Alpe Adria Green Franc Ma-lečkar in izpostavil potrebo po os-veščanju in primerni zakonodaji, ki bi olajšala uvajanje alternativnih virov energije neodvisno od energetskih lobijev. Plinski terminal v Tržaškem zalivu bi poleg velikega proizvajalca toplogrednih plinov predstavljal ekološko bombo z možnimi katastrofalnimi posledicami. Izpostavil je tudi dejstvo, da omenjenega plinskega terminala Slovenija dejansko ne potrebuje -potrebujejo ga severna Italija in srednja Evropa. Za Slovenijo, je še nadaljeval Malečkar, bi predstavljal le smrt tradicionalnih dejavnosti in veliko nevarnost za življenje ljudi.
Nato je državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Zoran Kus obnovil pogajanja z italijansko vlado, pri čemer Slovenija trenutno pričakuje, da bosta okoljska ministra obeh držav, Fran Erjavec in Stefania Presti-giacomo, na srečanju 13. oktobra, zgradila temelje za nadaljnje bilateralne dogovore. Na srečanju bosta morala dobiti odgovore na vse pripombe, ki jih je Slovenija imela v zvezi z dokumentacijo, katero je avgusta letos poslalo italijansko ministrstvo. Če Italija ne bo dala zadovoljivih odgovorov, je Slovenija pripravljena na tožbo zoper Italijo zaradi gradnje plinskega terminala v Žavljah.
Debata se je nadaljevala s številnimi, dokaj energičnimi posegi slušateljev, v katerih so vsi izpostavljali dejstvo, da Slovenija terminala ne potrebuje in da ta predstavlja velik problem za okolje in varnost, saj naj bi predstavljal pomemben cilj mednarodnega terorizma: v primeru napada bi lahko namreč po njihovem mnenju povzročil 150.000 žrtev. (mit)
299.000C
8,5% DDV VKLJUČEN V CENO
SEŽANA - LEHTE, sončno hišo no Krosu
Velikost hiše cca 185m2, ki leži na parceli cca 530m2. Cena vključuje dokončano hišo.
A kraški zidar
Življenju dajemo prostor.
www.kraskizidar.si
+386 (5)73 12 529 prodaja@kraskizidar.si
4 Sreda, 30. septembra 2009_SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
KOLEKTIV SLOVENSKEGA TEATRA - Po odstopu upravnega sveta
»Ostali smo sami!«
Po štiriurni seji nezaupnica upravnemu direktorju in umetniškemu vodji
Kaj bo padlo z neba? To vprašanje ob črnobeli, v zraku lebdeči nogometni žogi že nekaj dni na velikem transparentu, prilepljenem na vhodni roleti Kulturnega doma, vabi v abonmajsko sezono 2009/10 Slovenskega stalnega gledališča. V ponedeljek zvečer so se na stopnišču pred transparentom zbrali uslužbenci teatra, da bi izvedeli, kaj jih čaka. Malo po desetih ponoči jih je vodstvo gledališča obvestilo, da odstopa. V šestem nadstropju se je odvijala nočna drama z odstopajočimi člani upravnega sveta in zaposlenimi brez pogodb v nezaželenih vlogah. Odstop je bil na nek način pričakovan, po drugi strani pa je to pomenil »umik z bojnega polja«. »Puško so vrgli v koruzo,« je bilo slišati iz ust nezaposlenih uslužbencev, in naposled tudi najbolj trpko, grenko ugotovitev: »Ostali smo sami.«
To je v noči na torek padlo igralskemu, tehničnemu in uradniškemu osebju z neba ...
Včeraj so se uslužbenci - mnogi po neprespani noči - vrnili v Kulturni dom. Obrekovalnica v prvem nadstropju se je iz sobe za bralne vaje spremenila v sindikalno skupščino. Kot mnogokrat prej, ko so se na obzorju teatra pojavljale težave.
A tokratne so drugačne od vseh prejšnjih. Tekst Oblomova Ivana Alek-sandroviča Gončarova, ki je še prejšnji teden bralno zaposloval igralski ansambel, je stopil v drugi plan; v ospredje so planile zaposlitve, ki jih, zaenkrat, ni.
Šest igralcev, inšpicient, šepetal-ka, garderoberka-šivilja, dva elektri-karja, tehnični vodja, dva vratarja (od katerega eden s polovično zaposlitvijo), hišnik, čistilka, tri uradnice, organizatorka in odgovorna za stike z jav-
nostjo, tonski mojster in blagajničar-ka, skupno 26 ljudi, »uslužbenci in stalni pogodbeni sodelavci,« kot so zapisali v svojem tiskovnem sporočilu, išče od včeraj svoj jutri.
Nič čudnega, da je bil njihov pogled najprej še vedno uprt v včeraj. »Od upravnega sveta smo pričakovali več konkretnega, predvsem pa bolj pravočasnega boja,« so pravili. »Za nastale finančne težave se je vedelo mnogo prej, izgubljalo se je dragocen čas,« so ugotavljali, in očitali »pomanjkanje različnih strategij, več poskusov za izhod iz krize.«
V gledališkem kolektivu so bili mnenja, da so vzroki za krizo v veliki meri odvisni »od zunaj«. »A tudi znotraj so bile določene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z boljšim delovanjem.«
Na srečanju sta se izkristalizirali nezaupnici direktorju in umetniškemu vodji. Iskanje grešnih kozlov? Morda. Direktor je bil po njihovem »sam neposredno podrejen upravnemu svetu in je izgubil naše zaupanje«. »Umetniški vodja je »vztrajal pri repertoarju, ki ni bil primeren danemu finančnem stanju. Kljub dobrohotnim nasvetom je vztrajal pri svojem, ni se zavedal situacije, v katerem se gledališče nahaja,« so ocenili.
Pranje domačega perila v javnosti? Politično neprimerna poteza v trenutku, ko bi morali napeti vse sile, da bi, po možnosti čim bolj enotno, poiskali rešitev? Težko je obtoževati sedaj tiste, ki so se kar čez ponedeljkovo noč znašli v temi, in ne vedo, kaj bo z njimi.
Nekaj pa je šestindvajseterici jasno kot beli dan: kaj hočejo.
»Ohranitev gledališča, takšnega, kot je, brez redukcije, ki bi privedla v slepo ulico.« Ideje po redukciji so prisot-
Tiskovno sporočilo - Kolektiv SSG
Nezaupnici
»Odločeni smo, boriti se za ohranitev gledališča v dosedanji obliki«
Po odstopu Upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča, glede na pomanjkanje finančnih sredstev in možnosti zaposlitve v bližnji prihodnosti ter v situaciji, ko ni možno zagotoviti sezonskih pogodb, kakor tudi zaradi odsotnosti načrtov za rešitev, ki niso zgolj preprosto čakanje na kakršnokoli spremembo, so se uslužbenci in stalni pogodbeni sodelavci sestali in sklenili, da izrečejo nezaupnico ravnatelju in umetniškemu vodji, saj nismo več prepričani v njuno ustreznost in sposobnost. Zavedajoč se resnosti situacije izjavljamo,
da smo odločeni boriti se za ohranitev delovnih mest in gledališča v dosedanji obliki, saj smo prepričani, da bi kakršnakoli redukcija pomenila dokončno zaprtje Slovenskega stalnega gledališča kot neodvisne produkcijske hiše. Hkrati pa bi to pomenilo konec profesionalnega gledališkega ustvarjanja, ki v tem prostoru neprekinjeno deluje že 107 let. O naših nadaljnjih korakih bomo javnost obveščali sproti.
Kolektiv Slovenskega stalnega gledališča
V Trstu, 29. septembra 2009
'	klikni
in izrazi svoje mnenje
www.primorski.eu
Se strinjate z odstopom upravnega odbora SSG?
O Da, ker niso imeli zadostne podpore italijanskih oblasti
O Da, ker niso imeli zadostne podpore italijanskih oblasti in v naši manjšini
O Da, ker niso imeli zadostne podpore v naši manjšini O Da, ker so slabo upravljali O Ne
Kulturni dom včeraj: levo, Kaj bo padlo z neba?
Spodaj: obrekovalnica-sindikalna soba
kroma
ne, so zaznali, a »tako bi se gledališče spremenilo v agenturo; to ne bi bila več gledališka hiša, ki proizvaja lastne predstave,« so opozorili.
Kaj storiti, torej?
»Potrkali bomo na vse politične naslove, bodisi italijanske kot slovenske, nadaljevali bomo tam, kjer je upravni svet nehal,« so napovedali.
Med tem časom bo - oziroma je že - vse delo v gledališču ustavljeno. Vsi projekti, vsa načrtovana sezona. Tako ni znano, kdaj bodo igralci spet prijeli v roke tekst dramatiziranega Oblomova. Mednarodni Mejnifest Neta 2009 letos, pri katerem sodeluje tudi Slovensko stalno gledališče, ne bo pljusknil čez mejo v Trst. Prav tako ne bo oktobrskega gostovanja na Borštnikovem srečanju. Tudi za abonmajsko sezono ni znano, kako bo. Saj nihče sedaj ne ve, kaj bo padlo jutri, pojutrišnjem ali v naslednjih dneh s tržaškega (političnega) neba.
Gole besede ne zadostujejo več. Vsaj za prizadeto šestindvajseterico ne.
Marjan Kemperle
POGOVOR - Predsednica upravnega sveta v odstopu Martina Kafol
Izreči se mora vsa manjšina
Tudi Slovenija se mora zamisliti o vlogi gledališča - Predstav v okviru festivala Neta ne bo
Dejstvo, da se sezona SSG vsaj za zdaj ne bo začela in da je upravni svet odstopil, je zaustavil izvajanje tudi drugih projektov. Tako v SSG ne bo gostujočih predstav v okviru festivala Neta. To nam je povedala sedaj že bivša predsednica upravnega sveta Martina Kafol, po mnenju katere bi se morala vsa manjšina izreči o vlogi in pomenu gledališča, prav tako tudi Slovenija.
Kaj pričakujete od skupščine članov SSG?
Pričakujemo, da izvoli nov upravni svet in da se z njim pomeni, kako naj bi naprej upravljal to gledališče.
Za Radio Trst A ste dejali, da prepustite upravljanje drugim, ki bi drugače znali odločati o gledališču. Kaj to pomeni?
Kot upravni svet nimamo pristojnosti, da odločamo o vlogi, ki ga ima tukaj naše gledališče. Mi si moramo biti na jasnem, kakšno vlogo ima to naše gledališče in če želimo imeti tako gledališče, kot smo ga vedno imeli, se pravi produkcijsko stalno gledališče. To je odločitev, ki je ne more sprejeti upravni svet. Gledališče ni naše, ampak od celotne manjšinske skupnosti. Mi smo samo dobili v roke neko gledališče, ki je imelo določene cilje, določeno vlogo, določeno poslanstvo in določen budget, tisti minimalni budget, ki je potreben,
Martina Kafol
kroma
da se zadostuje kriterijem, ki jih predvideva zakon: število delovnih dni, število ponovitev predstav itd.
Tisti, ki so za to pristojni, pa so ustanovni člani.
Ustanovni člani, mislim pa, da bi se morala o tem izreči vsa manjšina. Manjšina bi morala povedati, kaj si želi, če želi še imeti neko gledališče, če je gledališče pomembno. Mislim, da bi se morala o tem izreči tudi Slovenija. Doslej je pozivala italijanske uprave, naj naredijo svojo dolžnost, kar je hvalevredno, po drugi strani pa bi se morala tudi zamisliti, če je zanjo pomembno, da ima izpostavo v Trstu ali pa ne in posledično tudi reagirati.
V	tem smislu ste mislili, da se mora problem začeti obravnavati drugače?
V	tem smislu. Sem pa mislila tudi »drugače«, ker če se v skupščini
odločijo, da sprejmejo v upravni svet tudi predstavnike krajevnih uprav, ki so članice, kar je z naše strani dobrodošlo, bodo oni verjetno imeli tudi kake drugačne sugestije o tem, kako naj bi se gledališče upravljalo, zakaj ne? Saj oni imajo tudi ideje, kako bi to naredili: oni so povedali, naj v bistvu črpamo več denarja iz sklada za manjšino. Vendar tega ne moremo delati mi kot upravni svet in niti kot gledališče. Rekli so tudi, da bi morali iti bolj na gostujoče predstave in manj denarja zapravljati pri produkciji, da bi morali npr. devetmesečne pogodbe skrčiti na petmesečne. Že trideset let imamo dogovor z osebjem, da igralci delajo 373 dni, tehnično osebje pa devet mesecev. Naše uprave so mnenja, da bi to skrčili.
Kaj pa projekti, kot npr. festival Neta? Poteka ta naprej?
Ne.
Se je ustavilo tudi tisto?
Da.
Kaj to pomeni: ali ste to odločitev sprejeli, ko ste odstopili, ali pa ste jo sprejeli že prej?
To odločitev smo nekako sprejeli že prej, da če se pač ne začne z nobeno dejavnostjo, se ne začne z nobeno dejavnostjo. Zato gostujočih predstav iz Rusije in Sarajeva, ki sta bili predvideni v SSG, ne bo.
Ivan Žerjal
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Sreda, 30. septembra 2009
5
ljubljana - Stališči ministra Boštjana Žekša in kulturnega ministrstva
»Na potezi je Italija«
Minister za zamejce za takojšnjo spremembo statuta teatra
»Slovenija še vedno misli, da je vprašanje Slovenskega stalnega gledališča problem italijanske države, problem gledališč, ki je člen v verigi italijanskih gledališč. Nam je žal, da je to teh težav prišlo, ker je tu prizadeta slovenska manjšina. Ta odstop vsekakor utegne privest do razčiščevanja. Bil sem v stiku in pisal pismu predsedniku Dežele Renzu Tondu, bil sem v stiku s predstavniki naše manjšine v Italiji, danes (op. ur. včeraj) sem govoril z italijanskim ambasadorjem v Sloveniji«, je včeraj izjavil slovenski minister za zamejce Boštjan Žekš.
»Slovenska manjšina složno predlaga, da mora gledališče to leto, teh par mesecev, preživeti z denarjem, ki ga ima, je dodal minister. Ta odstop bo po njegovem povzročil, da bo gledališče dobilo nekega upravitelja, ki bo skrbel, da bo gledališče - morda na malem manjšem ognju - preživelo do konca, obenem pa se mora z italijanskimi oblastmi pogovarjati o financiranju za naslednje leto. Slovenija lahko tu pomaga tako, da v tem obdobju, ko bi imeli manj lastnih predstav, da je več gostovanj iz Slovenije, pa da na ta način gledališče živi bolj intenzivno. Še vedno se nam pa zdi, da bi če Slovenija prevzemala naloge italijanske države, to ne bi bilo prav«.
Slovenija, če bi se potrudila, bi že dobila sredstva za SSG, je dejal Žekš. Ampak to je italijansko gledališče, ki ga mora Itali-
Boštjan Žeks
ja vzdrževati. »Mi nekaj pomagamo zaradi zamejske specifičnosti, ampak to je naloga Italije in ne bi radi, da bi jo prevzeli, ker če jo bomo začasno prevzeli, jo bomo tudi dolgoročno prevzeli, in to ni prav. Tako da mislimo, da se mora gledališče letos prilagoditi tem finančnim okvirom, ki jih ima ampak tudi za naprej se mora dogovoriti z lokalnimi državnimi italijanskimi oblastmi, koliko sredstev ima, in svojo dejavnost prilagoditi sredstvom, ki jih ima. Saj vsi tako delamo. Te prilagodljivosti je bilo malo. Obenem se mora tudi spremeniti statut. S tem se vsi strinjajo - iz gledališča in predvsem italijanske oblasti. Po mojem mnenju in tudi po mnenju drugih so bile pri vodenju SSG italijanske oblasti premalo zastopane. Torej, to je slovensko gledališče, ampak financer so lokalne oblasti, torej imajo nekaj pravice, da povejo svoje mnenje«, je še povedal Žekš.
Ministrstvo za kulturo RS Slovenije je objavilo naslednje sporočilo:
Odstop upravnega sveta SSG in odločitev, da se gledališka sezona prekine preden se je začela, zaostruje položaj v katerem se je znašlo Slovensko stalno gledališče zaradi neizpoljevanja finančnih obveznosti italijanskih oblasti do gledališča in tako nespoštovanje zavez iz zakonov in meddržavne pogodbe.
Izjava tržaškega župana, da je gledališče poslovalo zgrešeno že dvajset let je zjava, ki napeljuje na politično ozadje dogajanja. Trditev da se mora odpreti tudi ostalim skupnostim v Trstu, pa zanika prizadevanja gledališča, ki je v preteklosti počelo prav to, med drugim tudi z nadnapisi v italijanščini na predstavah, z dograditvijo manjše dvorane, ki omogoča večjo odprtost, s kooproduk-cijami, gostovanji itd.
Ministrstvo za kulturo sicer ni neposredno pristojno za financiranje SSG Trst, saj so proračunska sredstva zanj zagotovljena pri Uradu za Slovence po svetu. A v okviru možnega sodeluje z vzpodbujanjem sodelovanja in koopro-dukcij s slovenskimi gledališči, podprli bomo tudi gostovanje na Borštnikovem srečanju.
V dogovoru z Uradom za Slovence v zamejstvu bodo finančna
Majda Širca
sredstva za SSG odslej na Ministrstvu za kulturo, kar pomeni programsko financiranje preko javnega poziva obenem pa bo SSG postal tudi del mreže slovenskih gledališč. Ministrstvo za kulturo pa je že v začetku tega meseca s protestnim pismom italijanskim mestni, pokrajinski in deželni oblasti ter evropski komisiji v Bruslju opozorilo na nerešeno vprašanje celovitega financiranja SSG v Trstu in s tem povezane nevzdržne razmere. V pismu smo tudi zapisali: Zato pozivamo Deželo FJK, občino Trst in Pokrajino Trst, da spoštujejo mednarodno sprejete obveznosti z namenom vzpostavljanja ustreznih delovnih pogojev tega gledališča, državo Italijo pa, da na zvezni ravni izda ustrezno navodilo omenjenima organoma.
skgz - Predsednik Rudi Pavšič se boji nastanka novih kriznih žarišč poleg SSG
Čimprej oblikovati krizni štab
To ob možnosti, da bo manjšina prihodnje leto dobila manj denarja kot letos - Odstop upravnega odbora posledica ponedeljkovega srečanja
Za predsednika Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Rudija Pavšiča je bila odločitev o odstopu upravnega sveta SSG skoraj nujna posledica ponedeljkovega srečanja s predstavniki krajevnih uprav in to iz več razlogov. Na ponedeljkovem srečanju so predstavniki občine in pokrajine Trst ter dežele FJK povedali, naj se določen denar, ki je namenjen manjšinskim organizacijam, da gledališču, da se reši iz nastale krize, kar pomeni, da krajevne uprave niso pripravljene dati iz svojega žepa, ampak da mora manjšina znotraj svojega budge-ta premakniti nekaj sto tisoč evrov v korist gledališča: »V bistvu pomeni to, da rešimo ali skušamo rešiti krizo ene ustanove in spravimo v krizo drugih pet ustanov ob dejstvu, da nad vsemi nami
visi Damoklejev meč, da bomo v Rimu
deležni manj sredstev kot doslej. Mislim, da to ni način reševanja, način je, da bi javne ustanove rekle, da so pripravljene dodati kaj,« meni Pavšič v izjavi za javnost.
Tudi v zvezi z vprašanjem Kulturnega doma je bil odgovor krajevnih uprav ta, da vodstvo SSG očitno ne zna primerno tržiti Kulturnega doma in je zato nekako nesposobno: »Mislim, da so s tem, da je vodstvo odstopilo, odprta vrata tudi drugim variantam, naj ustanove lahko vstopijo v nov upravni svet, s tem da zagotovijo sredstva, če ne za to, vsaj za naslednjo sezono. Brez tega jamstva se bojim, da bomo prelagali agonijo gledališča v poznejši čas, a ne bomo rešili problema,« meni predsednik
kroma
SKGZ, za katerega je zdaj potrebno nadaljevati pogovore na ravni predstavništva manjšine, ki bi ga sestavljale krovni organizaciji, pomembnejše javne inšti-tucije in posamezniki. Za Pavšiča pa je zaskrbljujoče dejstvo, da krajevne uprave nočejo nič dati iz svojega proračuna,
kar pomeni, »da ponovno skušajo zvrniti na manjšino odgovornost za reševanje tega problema. Jaz mislim, da ni to način, da obubožamo celotno manjšinsko organiziranost, zato da bomo potem rekli, da manjšina ni bila dovolj solidarna. Rešitve morajo biti sistemske in trajne. Gledališče potrebuje tak pristop. Včeraj (v ponedeljek) ta jamstva niso bila dana.«
Vendar se tisto, kar se je zgodilo s SSG, v kratkem utegne pripetiti tudi kaki drugi ustanovi in da torej utegne nastati kako novo krizno žarišče. Zato Pav-šič predlaga, da se čimprej oblikuje vse-manjšinsko omizje oz. krizni štab, saj je treba v manjšini iskati rešitve spričo možnosti, da bomo prihodnje leto deležni manj denarja kot letos.
sen. blazina
Naš teater potrebuje trajne rešitve
Tamara Blažina
Senatorka Tamara Blažina je včeraj popoldne v zvezi s SSG posegla pri italijanskem kulturnem ministru Sandru Bondiju. V nujni interpelaciji ga je najprej vprašala, če je sploh seznanjen z zelo težko situacijo slovenskega teatra, ki je nastala zaradi nerazpoložljivosti lokalnih uprav za iskanje primernih rešitev za premostitev krize.
Parlamentarka Demokratske stranke poziva Bondija, naj v sklopu svojih pristojnostih nemudoma poseže z izrednimi ukrepi, da bo lahko SSG sploh začelo svojo redno sezono. Z druge strani pa bo treba za slovenski teater čimprej najti strukturalne in trajne rešitve za nemoteno dejavnost SSG. In to ne samo v korist slovenske manjšine, temveč celotne deželne skupnosti Furlanije-Julij-ske krajine.
Slovenska senatorka je italijanskemu kulturnemu ministru priložila informativni dopis o dolgoletni zgodovini SSG in njegovem vsestranskem kulturnem, narodnem in družbenem poslanstvu. Blažina je Bondiju tudi posredovala informacije o finančni situaciji SSG in razlogih za sedanjo zelo hudo stisko, ki so sedaj privedli do odstopa upraviteljev gledališča. Kulturni minister je bil seznanjen tudi o stroških za vzdrževanje tržaškega Kulturnega doma.
dezela - Igor Kocijančič
»Deželna uprava ni bila brezbrižna«
Igorja Kocijančiča je zelo negativno prizadela vest o odstopu upravnega sveta SSG, čeprav so dane okoliščine zelo težavne. Celotna zadevo po njegovem dodatno otež-koča nezaupnica ravnatelju in umetniškemu vodji, ki jo je izglasoval kolektiv.
»Vendar menim, da čeprav so zaznamovali zadnja dva dneva dejansko burni dogodki, bi bilo treba pri pogajanjih za rešitev sezone SSG še kar vztrajati, saj obstaja za to kar nekaj razlogov«. Iz izjav ob koncu ponedeljkovega omizja, je predsednik Društva SG potek sestanka ocenil za konstruktivnega, iz česar izhaja, da je verjetno uvidel možnost pozitivne rešitve, verjetno na bližnjem podobnem omizju, ki bi sledilo ponedeljkovemu. Iz poročanja medijev izhaja, da si Občina in Pokrajina nista neposredno prevzeli nobene odgovornosti, niti omenili višine lastnega deleža pri prispevanju za SSG, deželni odbornik pa je nakazal nekaj možnosti, vključno s predlogom po nekoliko drugačnem ključu porazdelitve sredstev. Na vsak način velja spet poudariti dejstvo, da je Dežela iz lastnih skladov v letu 2008 prispevala, tako ali drugače 364.632,95 evrov, (250.000
dezela - Igor Gabrovec
»Odstop upraviteljev ni bil dobra poteza«
za dotacijski sklad SSG, 90.000 za kritje obstoječih bremen (za 15 let) ter 24.632,95 evrov (za 10 let) za obnovo male dvorane. Na dlani je, da ostaja vprašanje namembnosti teh sredstev, ampak dejansko bi težko očitali Deželi, da ni bila pozorna do potreb SSG.
Ob razumevanju nelagodja in tudi verjetnega občutka nemoči, ki navdaja članice in člane upravnega sveta je sedaj SSG brez vodstva in javne uprave brez sogovornika. V tem trenutku ne gre več samo za reden začetek sezone, ampak predvsem za usodo 30 žensk in moških (umetniški ansambel, tehnično in upravno osebje), ki so v tem trenutku brez kakršnekoli življenjske perspektive.
To so po mojem najbolj temeljni razlogi, ki bi v tej zapleteni fazi narekovali vztrajanje pri pogajanjih. SSG naj bi bilo sedaj do nove skupščine Društva brez vodstva, kar dodatno otežkoča in ogroža katerokoli, četudi še minimalno možnost rešitve letošnje sezone, tako kot izničuje možnost zasnove tako imenovane "strukturne" rešitve. Zaradi vsega navedenga je po mojem nujno čimprej sklicati skupščino Društva SG«, pravi Kocijančič.
»Ponedeljkovo srečanje med upravo SSG, deželnim odbornikom Molinarom, predsednico Pokrajine, županom Dipiaz-zo in zastopniki Društva slovensko gledališče ni privedlo do pričakovanih rešitev. Javne uprave so na seji ponovile že znana stališča, kar puščajo slovenski teater s primanjkljajem pol milijona evrov«, pravi deželni svetnik Igor Gabrovec.
»Hudo je, da je glede na nastalo stanje upravni svet SSG sklenil, da v celoti odstopi. Menim, da je bila ta odločitev pre-uranjena. Ogorčenost zaradi skoraj bre-zupnosti stanja je razumljiva, zlasti zato ker je bil krizni epilog dolgo napovedan in pričakovan. Tudi ne moremo mimo dejstva, da se je nedorečenost javnih uprav vlekla predolgo, soočanje s pravim problemom pa se je odlašalo iz leta v leto. Razpust upravnega sveta pa pušča slovenski teater brez glave. Odpoved sezone bi pomenila zaprtje gledališča in s tem nepopisno izgubo za našo narodno skupnost in širši kulturni prostor. SSG je izrecno imenovano tudi v zaščitnem zakonu«.
Z odstopom vodstva gledališča se po
mnenju deželnega poslanca upanje v kratkoročno rešitev oddaljuje. Na sestanku na sedežu Pokrajine je vendarle prišlo do nekaterih pozitivnih namigov, ki jih v iskanju rešitve ne smemo prezreti. Župan Dipiaz-za je izjavil, da pasivne obresti niso problem in ko bi se ta postavka črtala bi to pomenilo letni prihranek v višini preko petdeset tisoč evrov. Dejstvo, da je deželni odbornik Molinaro zagotovil vsaj isto finančno podporo pušča odprte nove možne razvoje. Tudi namig predsednice Poropatove, ki svetuje »varčevalno« sezono gre resno upoštevati. Vsi so soglašali, da se mora soočanje nadaljevati, meni zastopnik SSk.
»Bistven je torej znak, ki doslej ni bil samoumeven, da je pogajalska miza možna in da po včerajšnjem sestanku nihče od soudeleženih subjektov ne more več trditi, da s stanjem ni seznanjen. Skupščina SSG naj takoj imenuje nov upravni svet, v katerem naj sedijo tudi zastopniki javnih uprav. Slednje bodo s tem občutile tudi odgovornost do bodočnosti gledališča, ne pa zgolj finančnih obvez do njegovega vzdrževanja«, je prepričan Gabrovec.
uprave
Odzivi župana Dipiazze in Basse Poropat
»Pokrajina, Dežela in Občina Trst si želijo političnih rešitev za gledališče. Dovolj bi bilo, da bi slovenska manjšina od okoli 5 milijonov evrov, ki jih dobiva od države, namenila 500 tisoč evrov za SSG«, pravi tržaški župan Roberto Di-piazza. »Kot je gledališče Verdi svoj-čas odprlo vrata ruskemu baletu bi moral Kulturni dom odpreti vrata vsem tržaškim skupnostim, posebno italijanski in srbski,« je dodal.
»Ponedeljkov sestanek ni rešil velikih problemov gledališča, je pa nakazal nekatere konkretne rešitve, ki jih je iznesel deželni odbornik Roberto Molinaro«, je za naš dnevnik izjavila predsednica Pokrajine Maria T. Bassa Poropat. »Prav zaradi poteka ponedeljkovega srečanja me je odstop upravnega sveta SSG grenko presenetil. Upam, da je še čas za dialog in za primerne rešitve,« je dodala predsednica Poropatova.
/	SVET	Sreda, 30. septembra 2009	30
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
ad formandum - Na obzorju dogovor med vodstvom in sindikati
Dopolnilna blagajna za pet uslužbencev SDZPI
Podpis bržkone jutri - Kompromisna rešitev, katere rok poteče čez šest mesecev
Medtem ko je sezona Slovenskega stalnega gledališča pod vprašajem, se pri drugem žarišču, Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje (odslej se SDZPI imenuje socialno podjetje Ad formandum), šolsko leto začenja, pa čeprav v okrnjeni postavi. Težka pogajanja v zvezi s krčenjem osebja so pri koncu, jutri bodo sindikati in vodstvo Ad formanduma po vsej verjetnosti podpisali kompromisno rešitev. Vse kaže, da bodo pet uslužbencev vpisali v dopolnilno blagajno. Slednja traja največ šest mesecev, torej manj kot eno šolsko leto, nekateri uslužbenci pa naj bi v času dopolnilne blagajne celo ostali doma.
Po včerajšnjem srečanju, na katerem sta se s sindikalisti CGIL, CISL in SNALS pogovarjala ravnatelj zavoda Branko Jazbec in podpredsednik novega upravnega odbora Mitja Bauzon (predstavnik izobraževalnega konzorcija SLOV.I.K.), je jasno, da bodo pet delavcev (približno tretjino tržaških uslužbencev) vpisali v izjemno dopolnilno blagajno, ki jo je Dežela FJK ob splošni gospodarski krizi razpisala za področja, za katera ne pride v poštev redna dopolnilna blagajna. Gre za kompromisno rešitev, saj je vodstvo SDZPI-ja pred časom načrtovalo odpuščanja, sindikati pa so se zavzemali za solidarnostno pogodbo, ki bi veljala za vse uslužbence.
Pri Ad formandumu je odgovorna za stike z javnostjo članica upravnega odbora Matejka Grgič. Včeraj je potrdila, da je dokončni kompromis v bistvu sklenjen: »Prevladal je zdrav razum in dosegli smo dogovor.« Razložila je, da bodo delavci na ta način vsaj minimalno zaščiteni in da se nihče ne bo znašel iz dneva v dan na cesti, »tako pa se razbremeni zavod, ki lahko začne leto z novim zagonom«. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo čez nekaj mesecev, ko dopolnilne blagajne ne bo več, je Grgičeva odgovorila, da bo upravni odbor z ravnateljem sproti preverjal situacijo. Upa, da bodo dejavnosti potekale odlično, a tega ne morejo predvideti: »V tem trenutku je pač šlo za preživetje, drugače bi zavod zaprli.«
Koga bodo vpisali v dopolnilno blagajno, baje še niso sklenili, razvojni načrt pa bodo dodelan, ko bo vodstvo vedelo, s kakšno strukturo razpolaga - torej po zaključku pogajanj. Načrte namreč pogojujejo razpoložljiva sredstva in dejavnosti. Matejka Grgič je še dejala, da dejavnosti ne nameravajo okrniti, marveč nadgraditi, in sicer s šolskim letom 2010-2011. Na vprašanje, kako nadgraditi dejavnosti z okrnjenim številom uslužbencev, je odgovorila, da je vse skupaj odvisno od razvoja dogodkov in predvsem od organizacijskih izbir.
Referent sindikata CGIL za poklicno izobraževanje Mau-rizio Battistutta je včeraj takole komentiral situacijo: »Na koncu dolgih pogajanj smo še vedno nekoliko zaskrbljeni, tako za zavod, ki ima novo obliko, kot za uslužbence.« Dodal je, da sindikati s to rešitvijo vsekakor niso povsem zadovoljni. »Naša naloga bo še naprej nadzorovati dejavnosti ustanove. Vodstvo nam je zagotovilo, da je v načrtu njen ponoven zagon: te besede moramo vključiti v dogovor,« je povedal Battistutta, ki je pristavil, da je najbolj kritična točka dopolnilna blagajna »brez delovnih ur«, se pravi možnost, da nekateri uslužbenci sploh ne bi delali, niti s skrajšanim delovnim urnikom.
Aljoša Fonda
Tečaji se tudi v tržaškem sedežu poklicnega zavoda redno začenjajo. Včeraj so bila na vrsti
predstavitvena srečanja za prve letnike.
kroma
POKRAJINA - Oktober bo mesec knjige
Vrsta prireditev in spremljevalnih pobud
Na pobudo ministrstva za kulturne dobrine bo v oktobru vrsta prireditev, posvečenih knjigi. Pobude bodo v sodelovanju z deželami, pokrajinami in občinami in bodo od 1. do 31. oktobra v vsej Italiji. Sodelovanje je seveda zagotovila tržaška pokrajinska uprava, ki bo v tem okviru poskrbela za vsaj dve prireditvi. Zamisel o promociji knjig smo sprejeli z veseljem, je na predstavitvi povedala pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in napovedala, da bodo priredili vrsto spremljevalnih pobud, ki bodo v vsej tržaški pokrajini.
Pokrajina namerava na prvem mestu sodelovati z otroki in z družinami, je poudarila predsednica Poropat. V ta namen bodo priredili animacije, branja in druge pobude ter osrednjo prireditev, pri kateri bo sodelovalo združenje Damatra in vseh šest občin tržaške pokrajine. Prireditev bo 18. oktobra pri Sv. Iva-
nu v gledališču na območju bivše umobolnice. Pobuda se bo začela ob 14.30 v nabrežin-ski občinski knjižnici, od koder bo avtobus peljal otroke do Zgonika, Repentabra in Doline. Pot se bo končala pri Sv. Ivanu, kjer bosta Or-nella Lupi in Mara Fabro brali Odiseja in petje zvezd. Vedno v prostorih bivše umobolnice pa bo v četrtek, 1. oktobra, v sodelovanju s Skupino 85 prireditev, posvečena Fulviu Tom-izzi. V tem okviru bodo branja treh njegovih del, v katerih poglablja otroški in živalski svet in sploh odnose med človekom in živalmi. Pripovedi bosta brala Petruška Panizon in Giorgio Amodeo, ki jih bo na klavirju spremljal Li-vio Cechelin. Prireditev je nastala na pobudo Patrizie Vascotto in Stelle Rasman in je v okviru pobud, ki jih ob 10. obletnici Tomizzove smrti organizirajo Skupina 85, združenje Al-tamarea in krožek Istria.
NABREZINA - Ret
»Novih velikih centrov ne bo«
»V devinsko-nabrežinski občini ne bo novih velikih trgovskih centrov, kot tudi ne bo nihče zgradil hal. Nastale bodo nekatere dejavnosti in druge se bodo razširile, toda novih gradenj ne bo.« To nam je povedal župan Giorgio Ret po končani seji občinskega sveta, na kateri bi bila morala skupščina razpravljati o trgovskem načrtu in ga odobriti. Toda razpravo so preložili na prihodnjo sejo, ki bo 7. oktobra in ko naj bi trgovski načrt tudi odobrili. Še pred tem bo v ponedeljek zasedala pristojna občinska komisija skupaj z županom in načelniki političnih skupin v občinskem svetu. Preložitev je predlagal občinski svetnik Massimo Veronese in zahteval, da občinska uprava še prisluhne mnenju občanov. Po drugi strani je predsednik odbora Rilke Simone Napolitano vložil peticijo, ki jo je že podpisalo 838 ljudi. Podpise še zbirajo.
Kako je torej s temi gradnjami, smo vprašali župana v njegovem uradu. Novih gradenj ne bo, kot tudi ne bo velikih trgovskih centrov ali hal, je zagotovil. Vendar so predvidene... Možnost je, toda še nismo prejeli nobene prošnje, je povedal Ret in razložil, da predstavlja trgovski načrt v bistvu le izdajo dovoljenj za mnoge dejavnosti, ki so predvidene v regulacijskem načrtu izpred 3 let. Podjetniki torej čakajo na to že mnogo let in skrajni čas je, da se izdajo ustrezna dovoljenja. In zakaj jih niso izdali prej? Ker smo morali po zakonu izdelati trgovski načrt, je dejal Ret.
Po mnenju Napolitana, ki je občinsko upravo že obtožil, da odpira vrata na stežaj gradnji velikih trgovskih objektov in divji lotizaci-ji zemljišč, pa je stvar drugačna. Izdelava trgovskega načrta je obvezna le v primeru, da namerava občinska uprava spodbujati nastanitev novih trgovskih dejavnosti, je povedal Napolitano. »Dogaja pa se obratno, ker so podjetniki tisti, ki jih zanimajo nove dejavnosti,« je dodal, »in to na osnovi sporazumov, ki ne upoštevajo zakonodaje«.
A.G.
TRZAŠKI OBČINSKI SVET - Glasovanje o rebalansu proračuna
Večina brez »Bandellijeve četverke«
Pristaši nekdanjega odbornika so se pri pomembnem glasovanju vzdržali - Besedna trenja znotraj desnosredinske večine
Ladja Dipiazzove desnosredinske občinske uprave pluje v razburkanih vodah. To je bilo jasno zaznati med sinoč-njo občinsko sejo. Desna sredina je sicer izglasovala poročilo o obračunu in rebalans proračuna, ki ga je predstavil odbornik Giovanni Ravida, a le z 21 glasovi od potencialnih 25. Štirje svetniki desne sredine, ki so avgusta potegnili z bivšim odbornikom za javna dela Francom Bandel-lijem - Bruno Sulli in Andrea Pellarini (Nacionalno zavezništvo), Claudio Froemmel (Forza Italia) in Salvatore Porro (KD za avtonomijo) - so se pri proračunskem dokumentu vzdržali, »kar v političnem jeziku pomeni, kot da bi glasovali proti« je pred glasovanjem razlagal vodja Forze Italia v občinski skupščini Piero Camber.
»Razkol« v večini je bil zaznaven takoj na začetku seje, ko je predsednik skupščine Sergio Pacor naznanil, da se bosta odslej Forza Italia in Nacionalno Zavezništvo imenovali Forza Italia-Ljudstvo svobode oziroma Nacionalno zavezništvo-Ljudstvo svobode. Obe desničarski sili v isti stranki, a še vedno ločeno. In tudi vsa-
ka s svojim (starim) načelnikom: Pierom Camberjem in Angelo Brandi.
Večina se je zamajala že pri uvodnem vprašanju Iztoka Furlaniča (SKP), po katerem bi morala skupščina razpravljati o »preklicu pristojnosti odbornika Ban-dellija«, češ, da odbornik ni odstopil. Večina je zavrnila zahtevo, a le z 18 glasovi proti 16. S Furlaničem so potegnili tudi štirje Bandellijevi podporniki. Ko bi bila v dvorani prisotna tudi Racovelli (Zeleni) in Cogliatti Dezza (DS), bi večina pogorela.
Med razpravo o rebalansu sta predvsem Froemmel in Pellarini ostro obsodila ravnanje večine, »v kateri ni demokracije« (Froemmel), in v kateri se »župan podreja diktatu podtajnika« (Pellarini).
Po glasovanju se je Dipiazza besedno znesel nad Pellarinija, češ, da »ne sprejemam kritik od človeka, ki ni naredil nikoli nič«. Na kar mu je Pellarini odgovoril, da je Tržačan in ne sprejema »kritik od človeka, ki prihaja od zunaj, in zato ne ve, kaj je on storil na športnem področju, tudi v reprezentančnem dresu.«
M.K.
»Bandellijeva četverka (od leve): Salvatore Porro, Bruno Sulli, Andrea Pellarini, Claudio Froemmel
kroma
/
SVET
Sreda, 30. septembra 2009
7
POLICIJA - Državna slovesnost z ministrom Maronijem in poveljnikom Manganellijem
Po slovesni zaprisegi počastili zavetnika policije
Manganelli: Protesti sindikatov del dialektike - Maroni zagovarjal svojo politiko - Večer v Verdiju
Državna slovesnost ob dnevu zavetnika policije je minila v lepem vremenu in ob navzočnosti visokih predstavnikov italijanske države. Sv. Mihaela sta pri popoldanski maši v stolnici sv. Justa (daroval jo je škof Evgen Ravigna-ni) in na večerni prireditvi v gledališču Verdi počastila notranji minister Roberto Maroni in državni poveljnik policije Antonio Manganelli.
Manganelli je dopoldne na Velikem trgu nagovoril 325 novopečenih policistov, ki so zaprisegli po uspešno zaključenem tečaju v tržaški policijski šoli pri Sv. Ivanu: »V ta poklic vstopate v posebnem obdobju. Statistike o kriminaliteti so stabilne, v zadnjih dveh letih je šte-
vilo kaznivih dejanj pravzaprav upadlo, kljub temu pa se državljani bojijo,« je povedal Manganelli (resnici na ljubo nekatere številke, v prvi vrsti podatki o umorih, že nekaj desetletij stalno padajo, op. p.). Manganelli je omenil, da je razširjeni preplah danes povezan z raznimi dejavniki: »Tudi splošna krizna obdobja vplivajo na občutek ogroženosti naših ljudi,« zato jim morajo policisti stati ob strani. Slovesnost se je zaključila s spektakularno potezo helikopterja, ki je poletel čez trg in s katerega so množico pozdravljali potapljači.
Na koncu je Manganelli potrpežljivo odgovarjal na vprašanja novinarjev. Glede uvedbe prostovoljnih obhod-
Včerajšnje slovesnosti sta se udeležila poveljnik policije Antonio Manganelli (levo) in notranji minister Roberto Maroni (skrajno desno), ki se je pozdravil tudi z dolinsko županjo Fulvio Premolin
kroma
nih straž je pojasnil, da so pristojnosti policije povsem druge. Protesti deželnih policijskih sindikatov, ki bodo 6. oktobra demonstrirali proti vladnim ukrepom na področju varnosti (ob nespremenjenih sredstvih za sile javnega reda), so zanj normalni, vodstvo policije se vseskozi pogovarja s sindikati, ugovori pa so del dialektike.
Minister Roberto Maroni je bil popoldne manj zgovoren. Finijevega predloga, da bi tuji priseljenci prejeli državljanstvo že po petih letih bivanja v Italiji, ni hotel komentirati, tako kot ni komentiral novic o rasističnih izpadih, ki so zaznamovali italijansko kroniko zadnjih dni. Po drugi strani je zagovarjal
vladno politiko in izjavil, da je število izkrcanj priseljencev na južnih italijanskih obalah v enem letu padlo z 18.000 na 1800.
Sklepni dogodek je bil večer v gledališču Verdi, kjer so prvič podelili nagrado San Michele. Priznanje za zasluge so izročili vdovi inšpektorja Giusep-peja Fierra, ki je po zgledni karieri leta 2006 podlegel raku. Večer sta povezovala Paola Saluzzi in Fabrizio Frizzi, razgibali pa so ga skupina Pooh, komični trio Aldo, Giovanni in Giacomo, filmski igralec Sebastiano Somma in drugi gostje. Televizijski posnetek dogodka bodo predvajali v soboto ob 10.35 na mreži RAI1. (af)
NESREČA - Na Ul. Giulia v višini Ljudskega vrta
V prometni nesreči umrl motorist
Večji skuter je na prehodu za pešce povozil moškega - Voznik motorja je umrl, pešca pa so v kritičnem stanju odpeljali v katinarsko bolnišnico
Okrog 14.30 se je včeraj na Ulici Giulia v neposredni bližini Ljudskega vrta pripetila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Večji skuter je namreč podrl pešca, njegov voznik pa je umrl.
Po podatkih, ki so nam jih na kraju nesreče posredovali mestni redarji, je avtobus št. 6 vozil po Ul. Guilia v smeri Ul. Battisti, ko se je več deset metrov po krožišču na prehodu za pešce v višini Ul. Ireneo della Croce ustavil, da bi dovolil pešcu prečkanje ceste. Ko je slednji, nič hudega sluteč, prikorakal izza avtobusa, pa ga je podrl večji sku-ter, ki je po notranjem pasu in torej na levi strani avtobusa naglo vozil proti mestnemu središču ter se na prehodu za pešce ni ustavil. Udarec je bil silovit in pešca, 50-letnega hrvaškega državljana M.M., je odbilo v zrak in nato na tla; voznik na skuterju, 57-letni Trža-čan Franco Muha, pa je nadaljeval svojo pot na skuterju in jo zaključil kakih 50 metrov dlje, ko se je zgrudil na tla in tam obležal. Na kraj nesreče sta prihitela rešilca: eden je nudil pomoč pešcu, katerega zdravstveno stanje so zdravniki takoj ocenili kot kritično in ga nemudoma odpeljali v katinarsko bolnišnico. Tu so mu dodelili rdeči kodeks, kar pomeni, da gre za življenjsko kritični primer. Osebje drugega rešilca pa se je posvetilo vozniku skuterja, ki je ležal
na asfaltu negiben in nezavesten: bil je namreč mrtev. Kakih dvajset minut so ga zdravniki skušali oživljati, vendar zaman.
Mestni redarji so nemudoma ustavili promet vse od začetka Ul. Giulia (od križišča z Ul. Rossetti) do zgornjega kro-žišča ter opravili vse potrebne meritve.
Okrog 15.30 se je pripeljal tudi sodni zdravnik Denny Fuliani, ki je najprej pregledal truplo, na katerem so bili razvidni udarci od padca, nato pa se lotil še dinamike nesreče. Namignil je, da je voznik skuterja najbrž izgubil zavest že ob trčenju s pešcem, morda zaradi silnega udarca ali pa ga je obšla slabost, njego-
vo motorno vozilo pa je kar samo nadaljevalo po cesti, dokler se ni ustavilo.
Ob številnih (neokusnih) radovednežih, ki so se zbrali ob robu ceste, se je pojavil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je slučajno vozil tam mimo, in je od redarjev izvedel za tragičen dogodek. (sas)
Jutri predstavitev knjige o Čičeriji
V	knjigarni Minerva (Ul. S. Nicolo 20) v Trstu bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo o Čičeriji z naslovom L'altipiano dei Cici (Visoka planota Čičov), ki jo je izdal kulturni krožek Istria. Knjigo bodo predstavili predsednik Istre Li-vio Dorigo, Walter Macovaz in Gaetano Benčič.
Lacota bo v Rimu opozoril na vinjete
Unija Istranov meni, da je treba vprašanje avtocestnih vinjet v obmejnem pasu Slovenije rešiti na relaciji Rim-Ljubljana. Vodja ezul-ske zveze Massimiliano Lacota nasprotuje brezplačnim vinjetam za tržaške avtomobiliste, pač pa podpira vinjete po znižani ceni za prebivalce obmejnih območij v Italiji. Lacota za razliko od predsednice Pokrajine Marie Terese Basse Poropat in tržaškega župana Roberta Dipiazze meni, da v Osimski pogodbi ni ne duha ne sluha o možnosti brezplačnih avtocest na mejnem območju. La-cota se bo o tem vprašanju pogovarjal z vladnim podtajnikom Alfredom Mantico.
Skrivaj snemal otroke v Barkovljah
V	ponedeljek popoldne so open-ski agenti ovadili na prostosti 52-letnega Tržačana M.M., ki so ga številni kopalci zasačili, medtem ko je skrivaj (videokamero je skrival pod brisačo) snemal otroke na barkovljanski plaži Cedas. Eden izmed njih je poklical policijo, ki je preiskala tudi stanovanje moškega; dolžijo ga zbiranja pornografskega materiala.
Vlomili v bar in iz njega odnesli več steklenic
Osebje tržaške kvesture je v ponedeljek dopoldne poseglo v baru v Ul. Gambini, v katerega so ponoči vlomili neznanci; slednji so se v lokal prikradli skozi okenska vrata na notranji strani stavbe. Bar pa še ne deluje, tako da je bila bera dokaj skromna, saj so nepridipravi s seboj lahko odnesli le nekaj steklenic žganih pijač za skupnih 250 evrov. Policija dogodek še preiskuje.
Maroški prodajalec na pokriti tržnici
Mestni redarji se večkrat mudijo okrog tržaške pokrite tržnice, kjer preverjajo, ali vse poteka po pravilih. Pred dnevi so pred vhodom v tržnico opazili moškega, ki je mimoidočim ponujal rjuhe in prte. Zahtevali so, naj jim pokaže osebni dokument, ki je dokazal, da gre za 23-letnega maroškega državljana E.A. stanujočega v kraju S. Stino di Livenza; moški pa ni razpolagal s potrebnim dovoljenjem za prodajo, tako da so mu agenti naložili globo in zasegli blago.
Bivak na Ul. San Marco
Mnogi so ga videli, ko se je mudil v manjšem vrtu na koncu Ul. San Marco (med Drevoredom Campi Elisi in Ul. Torre del Lloyd) in poklicali redarje. Slednji so tam našli 42-letnega srbskega državljana Z.G., ki je pred časom prišel v Trst iz Velikega Gradišta, da bi se združil z ženo. Tam ga je čakalo presenečenje, saj ga je žena vrgla iz hiše. Ker ni vedel ne kam, ne kako, se je zatekel v vrt in si uredil bivak, saj je kraj precej samoten in cementni oboki hitre ceste so ga obvarovali pred dežjem. Agenti so ugotovili, da moški nima dovoljenja za bivanje, tako da bo moral v kratkem zapustiti državo.
8
Sreda, 30. septembra 2009
TRST
/
Vabilo v Naravoslovni center v Bazovici
V soboto, 3.oktobra bo v Didaktičnemu naravoslovnemu centru v Bazovici ob 17.00 uri otvoritev razstave slikarke Ilarie Petrussa »Lungo la via«. Razstavo bo predstavil Giancarlo Pauletto. Naslednji dan, v nedeljo 4.oktobra, bo center odprt od 9.00 do 17.00 ure. Ob tej priložnosti bo potekala tudi ekskurzija opazovanja ptic, ki spada v mednarodni projekt »European birdwatch«. Odhod bo ob 9.00 uri prav pri Didakticnemu naravoslovnemu centru in bo potekala v bljiznih naravnih okoljih. Kdor se zeli ude-leziti te iniciative naj s seboj prinese daljnogled in bo primerno oblecen.
Kaj čaka našo šolo?
V	dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) bo danes ob 17. uri srečanje o pedagogiji, pravzaprav o prihodnosti, ki čaka našo šolo. Prireja ga združenje Il pane e le rose s podporo Centra Danilo Dolci iz Palerma. Na srečanju bodo posegli docent pedagogije Roberto Ambrosi, filozof Emiliano Bazzanella, založnica Gabriella Musetti, teolog Stefano Sodaro, pisatelj Silvio Cumpeta in predstavnica združenja Libera Marina Osenda.
O komunizmu in potrošništvu v Minervi
V	knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) prireja Koordinacija priseljenskih združenj in skupnosti tržaške pokrajine (CACIT) danes ob 17. uri predstavitev knjige Dal comunismo al consumi-smo - Fotosafari poetico esistenziale romeno-italiano. O njej bosta spregovorila Mihai Mircea Butcovan in Marco Belli. Ob 20.30 bo v gledališču v svetoivanskem parku zaživela predstava Cha-dor e altri foulards. Vstop je prost.
Etnoblog v pričakovanju Barcolane
V	kopališču Ausonia se koncerti, ki jih prireja večkulturno združenje Etnoblog, nadaljujejo. Drevi bo od 22.30 na sporedu rock, elektro, house in tehno večer, ki ga bodo oblikovali skupini Trabant in Fare Soldi ter Dj Corlor. Za vstopnino bo treba odšteti 7 evrov.
Včeraj danes
Danes, SREDA, 30. septembra 2009
SONJA
Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.47 -Dolžina dneva 11.45 - Luna vzide ob 17.01 in zatone ob 1.54
Jutri, ČETRTEK, 1. oktobra 2009
JULIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,8 stopinje C, zračni tlak 1018,7 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,6 stopinje C.
[13 Lekarne
Do sobote, 3. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure
Borzni trg 12 (040 367997), Ul. Masca-gni 2 (040 820002).Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
¿I Čestitke
Q Kino
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »G-Force: Superspie in missio-ne 3D«.
ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »La ragaz-za che giocava con il fuoco«.
CINECITY - 16.00, 18.50, 21.40 »Baaria«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 16.30, 19.30, 22.00 »La ragazza che giocava con il fuoco«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Bandslam: High school band«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »District 9«; 22.00 »Pelham 1 2 3«; 18.10, 22.15 »Basta che funzio-
Okrogla miza društva Edinost
V ponedeljek, 5. oktobra 2009, bo poteklo 55 let, odkar je bil v Londonu podpisan Posebni statut, ki je ob razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo odločil obseg varstva jezikovnih manjšin, imenovanih italijanska in jugoslovanska etnična skupina. Skromno poznavanje tega pomembnega dokumenta in skromno zavzemanje za njegovo uveljavitev sta povzročila, skupaj z odločnim nasprotovanjem italijanske države, da slovenska manjšina še danes nima zagotovljene ravni varstva, ki jo je določil Posebni statut pred več kot pol stoletja 5. oktobra 1954. Da spodbudi poglobljeno poznavanje tega dokumenta in razpravo o nedoseženi ravni varstva manjšine, priredi družbeno politično društvo Edinost v ponedeljek, 5. oktobra 2009 ob 16. uri, v Narodnem domu v Trstu, ulica Fabio Filzi 14, okroglo mizo z naslovom 55 let slovenščine v stikih z oblast-
ni«; 15.50, 20.00 »G.I. Joe - La rinasci-ta dei cobra«; 16.00, 18.00, 20.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«.
FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ri-catto d'amore«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Basta che fun-zioni«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il grande sogno«.
KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »G.I. Joe: Vzpon Kobre«; 19.50 »Hudičevi jezdeci«; 21.30 »Strel smrti«; 15.40, 17.50 »V višave 3D«; 17.10, 19.30, 21.50 »Okrožje 9«; 16.30, 18.10 »Gar-field in festival zabave«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »District 9«; Dvorana 3: 16.30 »Bandslam - High School Band«; 18.15, 20.15, 22.15 »G.I. Joe - La nasci-ta dei cobra«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.30 »L'Era glaciale 3 - L'alba dei dino-sauri«; 22.15 »Segnali dal futuro«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »G-Force: Superspie in mis-sione«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Baaria«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »La ragazza che giocava con il fuoco«; 17.30 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 4: 17.45, 20.00 »Bandslam - High school«; 22.00 »Pelham 1-2-3: ostaggi in metropolitana«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«.
vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali in-fo@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it.
S Izleti
MAJDA, se spouneš kaku smua vesele pred 54. leti šolske klopi grele. Zdej 60 let imamo mi in ns martra co-lesterolo in kusti. Za dns pazabmua na tu in žakelj sreče vedno puhn naj bua. Vse najboljše.
Naša MAJDA se že deset let z Abrahamom po Lonjerju podi, še veliko veselih dni ji želimo Kranjci vsi.
9 Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v ponedeljek, 21. septembra, na vseh slovenskih ravnateljstvih objavljene začasne zavodske (ravnatelj-ske) lestvice učnega osebja. Rok za morebitne prizive in ugovore zapade 1. oktobra.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur),
EDINOST
priredi v ponedeljek 5. OKTOBRA 2009
ob 16. uri
OKROGLO MIZO
55 let slovenščine v stikih z oblastmi
V Narodnem domu v Trstu ulica Fabio Filzi, 14
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI vabi svoje člane, da se udeležijo brezplačnega izleta v Slovenske Konice v nedeljo, 11. oktobra. Vpisovanje članov in spremljevalcev do sobote, 3. oktobra.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sporoča, da bo avtobus za izlet v Kumrovec v nedeljo, 4. oktobra, odpeljal iz Milj ob 6. uri, od Korošcev ob 6.15, z Zavelj ob 6.30 in bo pri ex Fiat Grandi ob 6.40. Bodite točni.
ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo na romarski izlet, ki bo v soboto, 10. oktobra. Na programu so Brezje, obiskali bomo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kosilo v Zirovnici, popoldne se bomo podali v Doslovče, kjer bo voden ogled Finžgarjevega muzeja, nato še muzej pisateljev Janeza Jalena in nato v Ljubno. Sledijo sama presene-čanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 3479322123.
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 11. oktobra, (ne pa 4. oktobra). Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040-228274 Rado in 040-228924 Sergio, ob uri kosila.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v torek, 13. oktobra, izlet na Postonjsko z ogledom muzeja vojne zgodovine v Pivki, nato še gradu Prem ter Kettejeve spominske sobe. Informacije in vpisovanja do zapolnitve mest na tel. št. 040-639949 (Mira) ali 040-225468 (Vera). Vabljeni!
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in Krožek Krut vabita v nedeljo, 18. oktobra, na izlet v Padovo, v odkrivanju srednjeveških trgov in palač. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-417025.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in KD Fotoklub Skupina 75 prireja izlet v Celje v nedeljo, 25.oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495).
0 Prireditve
SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZCPZ, Slovenske pro-svete in ZSKD vabi v nedeljo, 4. oktobra, ob 10.15 na otvoritev razstave »Note spomina«, zamisel in postavitev Rossana Paliaga. Urnik razstave: od ponedeljka do petka od 17. do 19.ure, v soboto in nedeljo od 10.30 do 12.30. Konec razstave v nedeljo 18. oktobra.
SKD BARKOVLJE, ulica Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 na otvoritev razstave Magde Starec Tavčar: »Smeri«. Predstavitev Filip Fischer. Glasbena kulisa brata Ivan in Florjan Suppani: kitara in violina. Pri klavirju Claudia Sedmak. Urnik razstave: od ponedeljka do petka 17.0019.00, v soboto in nedeljo 10.30-12.30. Konec razstave nedelja, 18. oktobra.
BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 3. oktobra, ob 20.30 naodprtje razstave akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Predstavitev: mag. Jasna Merku, poezije v interpretaciji Aleksija Pregarca. Glasbeni utrinek: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM. Razstava je nastala s prispevkom tržaške pokrajineOp-čine, Proseška ul. 131-Sklad Mitja Čuk.
V NARODNEM DOMU bo do 9. oktobra pod naslovom »Zvoki kamna« razstavljal kiparska dela Pavel Hrovatin. Urnik od ponedeljka do petka: 17.30-19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
ČEŠPE naravne, zrele, za marmelado prodam. Pridite si jih nabirati sami, cena 10 kg - 5,00 evrov. Tel. 040-576116.
DRVA ZA KURJAVO sekana na male kose za štedilnik prodam. Skupaj je 2,5 ku-bika za 160,00 evrov. Možna dostava. Tel. št.: 335-8045700.
GOSPA S KRASA išče delo kot gospodinjska pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 00386-30922707.
IŠČEM pošteno osebo za pomoč v gospodinjstvu pri starejši osebi v Tržiču. Pokličite po 16. uri na tel. št.: 3478004578.
KUPIM majhno kromatično harmoniko converter z baritonskimi basi c sistem. Tel. št. 040-4528403 v večernih urah.
PODARIM zlatega prinašalca starega štiri leta. Pes je zelo ljubezniv in ima vsa potrebna zdravniška potrdila. Tel. 3491672926.
PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. 040-200865.
POKONČNI KLAVIR (pianino), znamke hoffman&kuhne drezden v odličnem stanju prodam. Tel. 335-337135.
PRODAM dve profesionalni električni žagi - Invincibile combinata 2000 (40 cm) in Taurinia PC (sega nastro). Tel. št. 040-226383 (ob uri kosila).
PRODAM klavir v zelo dobrem stanju. Cena 1.050,00 evrov. Tel. št.: 3386036203.
PRODAM stanovanje s svetlimi prostori v bližini slovenskega kulturnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 98.000,00 evrov. Pokličite na GSM 328-3178555 ali na tel. 040-364187 v večernih urah.
PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277.
PRODAM ženske jahalne škornje, rabljene dvakrat, znamke goretex, št. 39,
ö Poslovni oglasi
KVALITETNO GROZDJE RE-FOŠK
za teran prodam. 00386-41518358
PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču.
Tel.: 335-6948813
temno-rjave barve. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 040-228074 v uri obredih.
PRODAM mansardo v Nabrežini center v dvonadstropni stavbi, 170 kv. m., avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji (cena 115.00 evrov) ter samostojno prenovljeno hišo v Girandolah, 100 kv. m. s 350 km. m vrta (cena 305.00 evrov). Tel. št. 335-205539.
PRODAM peč na drva, unical airex 25, malo rabljena. Cena: 1.500 evrov. Tel. 338-6239174.
SV. JAKOB, UL. GRAMSCI - novo, enos-obno, opremljeno stanovanje dam v najem, cena 450,00 evrov. Tel. št. 040 -366286.
URADNICA z 20-letno delovno izkušnjo išče zaposlitev. Poklicati na 3661457598.
V	BLIŽINI RICMANJ prodam parcelo 1900 kv. m. primerno za oljčni nasad. Tel. 040-214412.
V	NABREŽINI prodam tri-sobno stanovanje, 106 kv. m., kuhinja z malo teraso, salon z balkonom, kopalnica, shramba, podstrešje, garaža, zunanje ograjeno parkirišče in 120 m vrta. Tel. 3336935024.
V	NAJEM dajem stanovanje v bližini univerze v Trstu za dva nebivajoča študenta. Tel. 320-0407093.
H1 Osmice
OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. 040-200156.
OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Co-lja v Samatorci št. 50. Tel. 040 - 229224.
V SAMATORCI sta odprla osmico Mario in Ondina Gruden. Tel. 040-229449. Vabljeni!
Prispevki
Ob 10. obletnici smrti gospoda Šuligoja darujejo Katja, Vera, Sandra in Meri 100,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo.
Ob prvi obletnici smrti mame Tatjane Koren daruje sin Aleksander z družino 50,00 evrov za Krut in 50,00 evrov za odbojkarsko društvo Bor.
Popravek: V spomin na drago Heleno darujeta Beba in Zlata 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Loterija 29. septembra 2009
Bari	69	52	87	3	88
Cagliari	73	61	68	5	8
Firence	32	57	19	69	9
Genova	61	41	40	71	15
Milan	22	79	68	48	83
Neapelj	12	34	6	41	68
Palermo	86	44	70	69	55
Rim	43	75	50	82	86
Turin	65	33	7	67	28
Benetke	12	60	48	75	85
Nazionale	45	64	80	4	77
Super Enalotto Št. 117
10 22 24 45 67	76 jolly 71
Nagradni sklad	4.760.995,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 65.100.000,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
16 dobitnikov s 5 točkami	44.634,34 €
2.001 dobitnikov s 4 točkami	356,89 €
79.914 dobitnikov s 3 točkami	17,87 €
Superstar	48
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
13 dobitnikov s 4 točkami	35.689,00 €
344 dobitnikov s 3 točkami	1.787,00 €
5.771 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
36.452 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
79.601 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
SVET
Sreda, 30. septembra 2009
9
□ Obvestila
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se je že pričela redna vadba. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Vpisovanje se še nadaljuje, za vse informacije pa pokličite na tel. št.: 040200620 ali na 349-6483822 (Mileva).
AO SPDT vabi vse člane iPDl na predavanje »Prva pomoč v gorskem svetu«, ki ga bo vodil tndrea Orlini, glavni odgovorni pri tržaški gorski reševalni službi. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD na ulici iv. Frančiška, 20 danes ob 20.30.
ELIC - UMETNOSTNA ŠOLA ARTE SINTESI obvešča, da se pričenjajo letni tečaji likovnega izražanja in stripa: likovni tečaj ob sredah se prične danes, 30. septembra, urnik 16.30-18.00; likovni tečaj ob četrtkih se prične 8.oktobra, urnik 16.30-18.00. Oba tečaja stripa, ki bosta ob torkih, se pričneta v torek, 6.oktobra. Urnika sta sledeča: 1.tečaj stripa bo od 16.00 do 17.15; 2.tečaj mu sledi in sicer od 17.30 do 18.45. Tečaje vodi umentik Leonardo Calvo na sedežu šole - ul. Mazzini št.30 - 5. nadstropje. Informacije: 040 390823 / 333 4784293 / 040 774586.
ENGLISH FOR EVERYONE: pri Skladu Mitja Čuk: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. lečaji za šole po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. Predstavitev: danes, 30.septembra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soščevi hiši na Pro-seku oz. na tel. št. 349-4103131, e-mail: gdp1904@libero.it.
KRUT, obvešča vse, ki so pri Krutu opravili tečaj 1. in 2. stopnje, pa tudi Master Reiki, da se bodo začela danes, 30. septembra ob 17. uri v društvenih prostorih, srečanja za izmenjavo tehnike Reiki. Prosimo potrditi prisotnost na tel. št. 040360072.
MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste muzikante stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štal-ci v Šempolaju, ob 19.15.
NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00.
OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu zaprta danes, 30. septembra. S 7. oktobrom bo ponovno odprta vsako sredo od 15. do 17. ure.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin, Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »Ltl-bero tzzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi v septembru ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnica je predvidena danes, 30. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 338-6439938.
PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00.
SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje danes, 30. septembra.
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: Rekreacija odrasli, od 1. oktobra, ob torkih in četrtkih ob 8.30; Rekreacija odrasli, od 2. oktobra, ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri; Otroška telovadba, od 3. oktobra, ob sobotah, sku-
pina starejših ob 9. uri, skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni!
AŠD ZARJA obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri pričela ženska telovadba v športnem centru v Bazovici. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 339-2447832.
AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba splošne telovadbe za odrasle v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: četrtek od 20. do 21. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
AŠZ BOR prireja od četrtka, 1. oktobra, rekreacijsko telovadbo za odrasle s sledečim urnikom: v ponedeljek in petek od 9. do 10 in od 10. do 11. ure s prof. Drasičem ter torek in četrtek od 17.30 do 18.30 s prof. Meuljo. Vabljeni!
AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motori-ke pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra.
AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra.
KINAESYS VADBA - SKD IGO GRUDEN -predstavitev gibalne terapije bo v četrtek, 1. oktobra ob 18. uri v društvenih prostorih. Vstop prost. Info: 0038640-285930 (Mateja Šajna). Vabljeni!
KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice vabi vse svoje stare in nove kleklja-rice na sestanek v četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri v prostorih bazovskega doma.
KRUT ob priliki Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in nastopa MPZ Fran Venturini prireja za svoje člane avtobusni prevoz dne 1. oktobra. Do zasedbe mest! Za podrobnejše podatke in vpisovanje tel. 040-360072 - Krut, Ul. Cicerone 8/B, Trst.
KRUT, obvešča, da bo tečaj o inkontinen-ci v četrtek, 1. oktobra, ob 16. uri. Tečaj je rezerviran že prijavljenim članom Kruta. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
MOJA SLOVENŠČINA: pri Skladu Mitja Čuk: tečaji slovenščine za Slovence in Ne-slovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in pred-vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: četrtek, 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci.
PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 040-51377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja.
PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja.
PLESNA ŠOLA - SKD F. Prešeren vabi na informativni sestanek v četrtek, 1. oktobra, v zgornjih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Ob 19.30 predstavitev tečaja za otroke in najstnike z izkušenimi učitelji plesne šole Club Diamante. Ob 20.30 predstavitev tečaja plesa za odrasle. Ne zamudite priložnosti!
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159).
TELOVADBA ZA ODRASLE, ki jo prireja KK Adria v ŠKC v Lonjerju se bo pričela v četrtek, 1. oktobra ob 20. uri. Potrditve in nove prijave na tel. št. 040 - 910339.
VADBA YOGE - SKD F. Prešeren vabi na informativni sestanek z učiteljem Goranom Korenom v četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri v zgornjih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
VZPI-ANPI Devin- Nabrežina, vabi: ob 75-letnici aretacije večje skupine antifašistov iz Nabrežine, 100-letnici rojstva Srečka Colje in 25-letnici smrti Albina Pertota, na spominski večer, ki bo v četrtek, 1.
oktobra, ob 18. uri v hiši Iga Grudna (Kamnarski), v Nabrežini. Sodelujejo: zgodovinar Milan Pahor, Ivan Vogrič in avtor knjige »Fra carcere e confino - gli antifascist! dell'Isontino e della bassa Friulana davanti al tribunale speciale« Luciano Patat.
AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši za smučarsko in tekmovalno sezono 2009/2010, ki bo na sedežu društva (Repentaborska ul. 38) v petek, 2. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni!
TAI CHI CHUAN: pri Skladu Mitja Čuk: vež-banje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj.
AŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do
3.	leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi osnovnošolske otroke v gledališko skupino »Tamara Petaros«. Delovanje bo letos potekalo celo šolsko leto, in sicer enkrat na teden. Ob mentorstvu Lučke Susič in tn-ke Peterlin bo skupino vodila Maruška Guštin - info. 338-4791301. Informativno srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 11. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi srednješolsko mladino v novo gledališko skupino, ki jo bo ob mentorstvu Lučke Su-sič vodila Julija Berdon. Info.: 3471487943. Vaje bodo enkrat na teden. Informativno srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 11. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM z Opčin vabi v soboto, 3. oktobra, ob 20.30 na vesel jesenski večer. Za smeh bodo poskrbeli mladi igralske skupine MOSP s satirično enodejanko »Bos(s)i v šoli«, za prijetne melodije pa otroški ansambel »Openski trio« in ansambel »TtIMS«. Vabljeni vsi!
EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra od 19. ure dalje v osmi-ci pri Marti Žigon v Zgoniku 36. Prosim, da potrdite vaš prihod na mpzdekli-ski@yahoo.it. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 339-3693792.
FINŽGARJEV DOM vabi otroke iz otroških vrtcev na »Pravljične lutkovne urice«, ki bodo potekale enkrat na teden v društvenih prostorih. Delavnice bo vodila Urška Šinigoj, info.: 340-2449425. Informativno srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 11. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35.
SKD TABOR prireja plesni tečaj za sred-nješolke/ce. Tečaj bo vodila Jelka Bogatec. Informativno srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 14.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Tečaj bo stekel ob zadostnem številu vpisanih.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prireja v soboto, 3. oktobra, po večerni sv. maši ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah pritrkovalski večer »Zvonovi pojejo v pozdrav« ob prihodu novega tržaškega škofa msgr. Crepaldija. Sodelovale bodo skupine iz Boljunca, Mačkolje, Kontovela in Opčin.
AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30.
KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu v nedeljo,
4.	oktobra, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. št. 040360072.
KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na 9. Rojan day, ki bo v nedeljo, 4. oktobra. Pohodni-ki se zberejo ob 14.30 na Obelisku za krožno turo okrog Ferlugov. Od 17. ure veselica pri gospe tniti (Ul. degli Olmi), kjer bodo na ogled tudi obrtniški izdelki Franca trmanija.
OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED
vabi otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo na pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure, v Štalci v Šem-polaju. Pevovodji: Nicole Starc in tljoša Saksida.
PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno šolo in nižjo srednjo. Enourna vadba, bo vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec.
V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 4. oktobra, tradicionalna procesija Rožnovenske matere božje po maši od 8. ure. Vila se bo ob morju v spremstvu godbe iz Proseka. Vljudno vabimo noše.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. oktobra, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na prvo srečanje v sezoni. Gost večera bo ameriški Slovencev, psihiater dr. Tomislav Žergaj. Govoril bo o svojih ameriških izkušnjah, stikih z drugimi ameriškimi Slovenci in pogledih na matično stvarnost. Začetek ob 20.30.
NOVO! UVAJANJE V SVET GLASBE: Glasbena matica prireja tečaje za otroke stare od 4 do 7 let, ločene v dve starostni skupini. Srečanja bodo enkrat tedensko na Opčinah in v Dijaškem domu pod vodstvom Jane Drasič in Nede Sancin. Vse informacije dobite v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen srede in sobote od 9. do 17. ure. Začetek tečajev v ponedeljek, 5. oktobra. Pohitite!
S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse srednješolce in višješolce na tečaj hip-hop z Jelko Bogatec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5.oktobra, ob 14.30 v društvenih prostorih na štadjonu 1.maj. Za pojasnila poklicati na tel. 349-7338101.
TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikacije: 5. oktobra, varnost in higiena na delu: 12. oktobra, fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja.
AŠD SHINKAI KLUB obvešča, da se bodo redni treningi začeli 6. oktobra ob 16. uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 - 4033343.
KRUT obvešča člane, da se bo v torek, 6. oktobra, začela telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v torek, 6. oktobra, ob 20. uri na predavanje »Senčna stran Golega otoka« ob 60. letnici nastanka taborišča. Predaval bo bivši zapornik Andrej Aplenc, povezovalec večera Miro Oppel.
AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
KRUT začenja v sredo, 7. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 7. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki se bo odvijal ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, v četrtek, 8. oktobra.
KRUT, obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj Arteterapije v četrtek, 8. oktobra, po 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072.
KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
14. MUZIKFEŠT: Dragi pevci in godci, tudi letos bo v organizaciji SKD Vigred v Praprotu pod šotorom 11. oktobra, ob 16. uri srečanje godcev in pevcev (amatere-jev) domače - narodnozabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti , ki igrajo na različne štrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 10. oktobra na e-mail: tajnistvo@skgvigred.org in tel. 3803584580 oz. na kraškem Oktoberfeštu v petek, 9. in soboto, 10. oktobra.
KRUT, obvešča, da bo 9. oktobra začel ci-
klus lekcij Psihomotorike. Predvidenih je 5 lekcij, ob četrtkih, od 16.00 do 17.30, z začetkom 9. oktobra. Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072.
V PETERLINOVI DVORANI, Donizettije-va 3 v Trstu, bo v petek, 9. oktobra, ob 20.30 večer o slovenski kulturi v Argentini ter vlogi dr. Tineta Debeljaka. Prirejata ga Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Na ogled bo dokumentarec Marka Vombergarja, spregovorili pa bodo Jure Vombergar, Meta Debeljak Vombergar in Jožejka De-beljak Žakelj. Na ogled bo tudi izbor De-beljakovih knjižnih del.
BESEDNI RINGARAJA Študijski center Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za italijanske otroke, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce. Informativni sestanek bo v soboto, 10. oktobra, ob 18. uri na društvenem sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni!
JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Ser-vizi) prvo nadstropje.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB
vabita mlade iz nižjih in višjih srednjih šol v svoji gledališki skupini. Starejšo (za dijake višjih razredov višjih srednjih šol) bo ob sredah ob 14.30 vodila Helena Pertot. Dijaki tretjih razredov srednjih šol in nižjih razredov višjih šol se lahko vključijo v novo skupino, ki jo bo vodila Patrizia Jurinčič. Vaje bodo enkrat tedensko na sedežu v ulici Donizetti 3 v Trstu. Za informacije pokličite št. 345-2669860 ali se oglasite ob sredah na sedežu društev.
KRUT obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj »Arteterapije« v četrtek, 15. oktobra, ob 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040 360072.
KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pi-latesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini.
TABORNIKI RMV obveščajo, da se se začeli sestanki po družinah. Na Opčinah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Madalena).
KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flori-terapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Re-pentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009.
30.9.1991
30.9.2009
Avgust Castellani
Spomin nate je vedno živ.
Vsi tvoji
10
Sreda, 30. septembra 2009
ITALIJA
/
poslanska zbornica - Zadevni zakonski odlok bi sicer zapadel 3. oktobra
Vlada zahteva zaupnico
•	I	•	I	V	v v« š
pri glasovanju o davčnem scitu
Franceschini: To je klofuta za poštene ljudi - Di Pietro: Obeta se državno pranje umazanega denarja
RIM - Vlada zahteva zaupnico pri glasovanju v poslanski zbornici o protikriznem zakonskem odloku, ki obsega tudi sporno normo o uvedbi t. i. davčnega ščita za vrnitev kapitalov, ki se ilegalno nahajajo na tujem. To je sinoči sporočil minister za odnose s parlamentom Elio Vito, ki je pojasnil, da se je ministrski svet odločil za to potezo iz časovne stiske, saj bi odlok zapadel skorajšnjega 3. oktobra, če bi ga parlament dotlej ne potrdil.
To je že 25. zaupnica, ki jo Berlusconijeva vlada zahteva v 17 mesecih svojega obstoja. Prejšnja Prodijeva vlada, ki je razpolagala z neprimerno šibkejšo večino v parlamentu, jo je v enakem obdobju zahtevala 18-krat. Ni torej čudno, da so predstavniki opozicije Vitovo sporočilo sprejeli z negodovanjem in protesti.
Sicer pa je celotna opozicija izredno kritična do vsebine zakonskega odloka in še zlasti do uvedbe davčnega ščita. Kot znano, bi le-ta omogočil ilegalnim izvoznikom oz. posestnikom kapitalov v tujini, da bi jih legalizirali s plačilom 5-odstotnega davka, pri čemer bi bili oproščeni kazni za storjene davčne in knjigovodske prekrške. Voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini je dejal, da je pred nami prava amnestija za finančne in dru-
ge prekrške, kar je prava »klofuta za poštene davkoplačevalce«. Prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro je menil, da se obeta »državno pranje umazanega denarja«. Sicer pa je tudi katoliški tednik Famiglia Cristiana v svoji zadnji številki zapisal, da smo priče »norčevanju iz poštenih ljudi«.
Te obtožbe pa je včeraj ponovno zavrnil gospodarski minister Giulio Tremonti. »Ne verjamem, da se bo kriminal poslužil tega zakonskega ukrepa. Kapitali kriminalcev ali so v Italiji že povsem oprani ali pa bodo nadaljevali svoje življenje v tujini,« je zatrdil. Minister je izrazil prepričanje, da bo davčni ščit nudil edinstveno priložnost za posestnike ilegalnih kapitalov v tujini, saj so davčnim oazam tako in tako šteti dnevi.
Po izračunih finančnih stražnikov in davčne uprave bi davčni ščit lahko privabil v Italijo kakih 300 milijard evrov. Približno 125 milijard naj bi se vrnilo iz Švice, 86 iz Luksemburga, ostalo pa iz San Marina in iz drugih podobnih držav. Po oceni vlade naj bi to predstavljalo pomembno finančno injekcijo za italijansko gospodarstvo, mimo koristi, ki bi jih imele javne finance. Rok za legalizacijo kapitalov na tujem naj bi vsekakor zapadel 15. decembra letos, in ne aprila prihodnje leto, kot je bilo prvotno rečeno.
Minister Giulio Tremonti v poslanski zbronci
ansa
politika - V telefonskem pogovoru z namestnico urednika Tg1 dejal, da se počuti »samega«
Berlusconi praznoval 73. rojstni dan z oddajo Unomattina in nato med potresenci
LAQUILA - »Pokličite me večkrat, ker se počutim zelo samega ...« S temi besedami je ministrski predsednik Silvio Berlusconi včeraj dopoldne sklenil telefonski
pogovor v živo med oddajo Unomattina, ki jo vodita namestnica odgovornega urednika televizijskega dnevnika Tg1 Susanna Petruni in Stefano Ziantoni. »Tu smo vsako jutro, to je tudi vaš dom ...« sta odgovorila, premier pa je odvrnil, da je to vabilo vzel resno.
Zadeva je kajpak razburila levo sredino. Senator Demokratske stranke Vin-cenzo Vita je poudaril, da so se novinarji Tg1 že spet klanjali pred premierom in se klečeplazno obnašali pred njegovim običajnim showom. Namen telefonskega poziva je bilo le stotič ponoviti, da bi popoldne oddali hiše nekaterim potresencem v Abrucih, je naglasil predstavnik DS v parlamentarni komisiji za nadziranje RAI Vinicio Pe-luffo. Redakcijo Unomattina pa je opomnil, da med cilji javne službe ni predvidena psihološka podpora premierom v krizi.
Berlusconi se je kasneje v LAquili udeležil slovesne predaje 400 stanovanj v
blokih, zgrajenih na osnovi protipotresne gradnje v rajonu Bazzano. Nekateri so ga sprejeli s ploskanjem, drugi so vzklikali »Forza Milan«. Vsak teden bomo zgradili novo naselje in predali 300 novih hiš, je obljubil Berlusconi ob udeležbi vladnega podtajnika Guida Bertolasa in dodal, da »smo izboljšali vsak svetovni rekord«.
Preiskava o 200 poslopjih, ki niso zdržala potresa, se je medtem po šestih mesecih zaključila in je že pripravljenih mnogo sodnih obvestil. Kaže, da jih bo moral javni tožilec Alfredo Rossini podpisati več kot 60. Vpletenih je mnogo subjektov, na prvem mestu pa so gradbeniki. Še največja pozornost je na študentskem domu, v katerem je umrlo osem študentov. Na prizorišču, ki si ga je ogledal tudi sam Rossini, je bila pod zgradbo ogromna luknja. Obstaja zato upravičen sum, da so študentski dom zgradili nad votlino. To je bil baje nekdanji kamnolom, v katerem je neka tovarna zdravil nezakonito zakopala posebne odpadke. In prav to je bilo morda vzrok za smrt osmih študentov.
Berlusconi je nazdravil s potresenci
Mancino opomnil ministra Brunetto
RIM - »Verbalno nasilje ne rešuje ničesar, poleg tega pa še dodatno ruši že tako načeti ugled države.« Tako se je podpredsednik Višjega sodnega sveta Nicola Mancino re-pliciral ministru za javne uprave Renatu Brunetti, ki je v ponedeljek na neki okrogli mizi označil sindikat sodnikov in javnih tožilcev ANM za »pošast« ter napovedal, da bo uvedel strožje kontrole produktivnosti na sodiščih, ki naj bi bila popoldne večkrat zaprta. Mancino je Brunetto pozval, naj preveri svoje informacije, preden zavzema drastična stališča. Kot je sporočilo vodstvo ANM, se res dogaja, da na marsikaterem sodišču popoldne ni obravnav, a to na zahtevo pravosodnega ministra, ki je sugeriral, naj se na tak način premostijo težave, ki jih povzroča pomanjkanje osebja.
Tornatorejev film Baarija se bo potegoval za oscarja
RIM - Film Baarija režiserja Giu-seppeja Tornatoreja bo zastopal italijansko kinematografijo v tekmi za osvojitev 82. oscarja. Tako je sklenila nalašč za to imenovana komisija združenja kinematografskih industrij ANICA, ki je vzela v pretres tudi kandidature filmov »Fortapasc« Marca Risija, »Il grande sogno« Micheleja Placida, »Si puo fare« Giulia Manfredonia in »Vincere« Marca Bellocchia. Tornatore je ob sprejemu novice o imenovanju dejal, da je počaščen, pristavil pa je, da se tudi boji, saj se zaveda, da s tem prevzema veliko odgovornost. Izrazil je upanje, da se bodo producenti in sploh vsi zainteresirani maksimalno potrudili, da bi se italijanska kandidatura dobro odrezala. Oscarje bodo sicer podelili 7. marca 2010.
Bocelli v duetu z Mupetki
RIM - Italijanski operni pevec Andrea Bocelli bo skupaj z liki iz kultne serije Mupetki posnel zabavno različico božično-novolet-ne skladbe «Jingle Bells», poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Slavne lutke, ki jih je v sedemdesetih letih ustvaril Jim Henson, bodo gostje na novem Bocellije-vem albumu z naslovom »My Christmas«.Žabec Kermit, pujska Miss Piggy in drugi liki iz nadaljevanke Mupetki bodo Bocel-lija prekinjali med izvajanjem skladbe in s tem poskrbeli za nekoliko »bolj ritmično« različico zimzelene »Jingle Bells«. Album »My Christmas«, ki bo izšel novembra pod okriljem založbe Sugar, producira David Foster.
politika - Polemike v Demokratski stranki
Rutelli razmišlja o odhodu Franceschini: Tajnik sem jaz!
RIM - V Demokratski stranki se stopnjujejo polemike pred državno kongresno skupščino 11. oktobra in pred primarnimi volitvami 25. oktobra. Za prepir je poskrbel Fi-lippo Penati, državni koordinator stališča Pier-luigija Bersanija, ki je rekel, da Dario Franceschini dejansko ni več tajnik stranke. »Aktualni tajnik je izgubil verodostojnost, saj mu je obrnila hrbet večina članov, ki je glasovala za Bersanija oziroma za Ignazia Marina«, je podčrtal Penati, nekdanji predsednik milanske pokrajinske uprave.
Njegove besede so razburile Franceschi-nija in njegove pristaše. Piero Fassino pravi, da je Penati postavil pod vprašaj enotnost stranke. Kritičen je tudi Marino, ki govori o zastrupljeni predkongresni kampanji, ki škoduje Demokratski stranki. Bersanijevi pristaši so sinoči skušali omiliti pomen Penatijevih besed, slaba kri pa ostane.
Večji problem za stranko so vsekakor stališča senatorja Francesca Rutellija, ki vse bolj razmišlja o odhodu. »Demokratska stranka mora ostali levosredinska stranka, če bo postala levičarska, bom razmislil, kaj narediti,« je dejal
Francesco Rutelli
nekdanji rimski župan in premierski kandidat Oljke. Rutelli in njegovi pristaši so namreč prepričani (in to ne od včeraj), da bi morebitna zmaga Bersanija na primarnih volitvah močno politično in idejno zaznamovala DS, »ki bi postala izrazito leva stranka«.
Bersani meni, da je Rutellijeva bojazen popolnoma odveč in da bo Demokratska stranka ne glede na izid oktobrskih primarnih volitev še naprej napredna in reformistična politična sila. Penatijeve besede je sinoči kritiziral tudi njegov pristaš iz FJK Vincenzo Martines, kandidat za deželnega tajnika stranke.
rim
Provokativni plakati
Priebke, Franzoni, Fioravanti in Pacciani »občinski odborniki«
RIM - Na zidovih večnega mesta so se včeraj zjutraj pojavili nenavadni plakati. Na prvi pogled bi človek lahko mislil, da jih je izdala rimska občinska uprava, a očitno so bili ponarejeni. Na plakatih so štiri fotografije z didaskalijami. Na prvem mestu je portret esesovskega krvnika Ericha Priebkeja, ki je predstavljen kot občinski odbornik za kulturne dejavnosti. Sledi fotografija obsojenke zaradi umora sina Anne Marie Franzoni, ki je označena kot od-bornica za šolstvo, družino in otroštvo. Na tretjem mestu je portret desničarskega terorista Valeria Fioravantija, domnevnega atentatorja na bolonjski postaji, ki naj bi bil odbornik za prevoze. Na zadnjem mestu pa je »firenška pošast« Piero Pacciani, ki je predstavljen kot odbornik za socialo.
V spodnjem pasu plakatov je še napis »Na delu za Rim« s podpisom »Župan iz Barija Gianni Alemanno« (Alemanno je rojen v glavnem mestu Apulije). Očitno je šlo za provokacijo, ki pa je močno odjeknila v krajevni javnosti. Občina je takoj dala odstraniti plakate, policija pa išče provokatorja.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 30. septembra 2009 1 1
OGLEDALO
Jaz, književnost in sistem
Ace Mermolja
Ko sem v Primorskem dnevniku z dne 18. septembra 2009 prebral članek Davida Bandlja z naslovom "Književnost Slovencev v Italiji-samo-stojen sistem ?, sem se odločil, da se na pisanje od-zovem. Ne nastopam kot literarni zgodovinar ali kritik, ker to nisem. Ne bi se predstavljal niti kot pesnik, ker je v mojem življenju zavzemalo pesništvo različne lege: bilo je bolj v ospredju ali v ozadju glede na okoliščine in čas in je sobivalo z drugimi dejavnostmi. Oglašam se torej kot pisec, ki se je že v mladosti intenzivneje kot večina sošolk in sošolcev ukvarjal z literaturo.
Odločil sem se za osebno noto, ker me lite-rarnozgodovinsko ali kritiško umeščanje določenih pojmov ne prepriča oziroma se v njem prepoznavam le delno.V stroko se seveda ne vmešavam. Moj skromen prispevek je lahko za literarnega zgodovinarja, teoretika ali kritika pričevanje: za v koš ali pa ne.
Je torej književnost Slovencev v Italiji samostojen sistem? Bandelj navaja mnenje Mirana Košute, Marije Pirjevec in Lojzke Bratuž, da ga lahko (sistem) obravnavamo ločeno, a ne nepovezano s sistemom nacionalne slovenske književnosti. Bandljeva teza pa je naslednja: "Če po vseh omenjenih postavkah, književnost Slovencev v Italiji še ni polnopravno zaživela kot samostojen literarni sistem, ima danes vse možnosti, da prav kmalu postane nadnacionalno obarvan literarni sistem, ki bi povezoval italijansko in slovensko kulturo v zanimivo edinost".
Mimo vprašanja sistemov bi rad konkretno zabeležil, kje in kako se je lahko razvilo moje (in ne le moje) osveščanje o literaturi nasploh. Nujno je, da zapišem, da sem se rodil leta 1951, šel na univerzo v Ljubljano jeseni leta 1970, prej pa sem obiskoval slovenski klasični licej v Gorici. Kot pomembna bi omenil zadnja tri licejska leta, ko je bilo moje zanimanje za literaturo že zavestno in ho-teno.
Pouk slovenščine se je v tistih časih zaključil nekje pri moderni z nekaj informacijami o Kosovelu in (v Gorici) še bežnejšimi o Pahorju in Rebuli. Pouk italijanske književnosti prav tako ni segal v modernost ali sodobnost. Odvisno je bilo tudi od profesorjev ali profesoric, ki so se zvrstili (ni jih bilo sicer veliko). Obstajala je seveda možnost lastnega zanimanja in branja, čeprav v Gorici ni bilo kakih posebnih krožkov in niti zgodovinske "Literarne vaje" niso pogosto prihajale iz Trsta v Gorico. Seveda je bilo tudi dijakov malo (kakih pet na razred), kar je neko zanimanje še dodatno individualiziralo. S sodobnimi umetniškimi izrazi smo se bolj organsko seznanjali pri uri zgodovine umetnosti. Dodatek v primerjavi s Slovenijo pa je bilo seznanjanje s starogrško in rimsko književnostjo, ki je bilo specifično za klasične gimnazije, ki jih takratna Slovenija ni imela.Tem informacijam bi dal poseben pomen, saj sem se z omenjenima književnostma ukvarjal še pozneje in sta bili eden izmed virov mojega literarnega početja. Kako pa je bilo drugače?
Bili smo mladi, radovedni in tudi v mali Gorici poslušali odmeve leta 1968. Tu lahko omenim nekatere pomembnejše stike z "modernostjo". Rock glasba, Dylan, Hendrix, Stonsi itd. so imeli nedvomno nek vpliv. V Gorici je bila mladinska rock scena začuda živahna. Sočasno s poslušanjem sem lahko vsaj približno slišal o beatniški literaturi in kaj prebral. Nedvomno pa sem natančneje poznal Ungarettija, Montaleja, Quasimoda, Bassanija, Berta ter širše Lorco, Hikmeta, Preverta, Sartra, Camusa in druge, ki se jih sedaj ne spominjam. Moje literarno poznavanje je pričelo dobivati neko širšo italijansko in mednarodno razsežnost. To se je dogajalo pred sedemdesetim letom.
Glede slovenske književnosti sem se seznanil s Šalamunovim Pokrom in z nekaterimi drugimi sodobnimi izrazi. Bral sem lahko Sodobnost, Prostor in čas, Rebulovo polemiko s slovensko avantgardno literaturo in istočasno v Ljubljani (poleti) osebno spoznal Vojina Kovača-Chubbyja. Bil je to svojevrstna osebnost v slovenski umetniški in širši panorami konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. Peter Božič mu je posvetil roman "Chubby was here", po katerem sta bili narejeni bodisi odrska kot radijska oziroma televizijska dramatizacija. Naslov je povzet po grafitu na takrat znameniti (zaradi obiskovalcev ) ljubljanski kavarni Šumi.
Spominjam se na debato s Chubbyjem, ko mi je zanikal pomen eksistencializma, ki me je prevzel (v meri kot sem pač zadevo razumel) in se navduševal za Dalija ter njegovo zmes genialnosti in norosti. Chubby je v resnici nosil v sebi izrazito sa-mouničujoče klice, ki so se kazali v brezmejnem uživanja alkohola in drog, ki so bile (bolj skromno) prisotne na takratnem ljubljanskem tržišču, ali pa so prihajale iz Istanbula in od drugod. Umrl je mlad. Začutil sem nelagodje, protest in avtode-
struktivno jezo neke generacije. To nelagodje s sa-mouničevanjem je Chubby dejansko "uprizarjal" javno. Danes me spominja na južnoameriškega pesnika, dramatika in psihoterapevta Alejandra Jo-dorowskyja, ki je v petdesetih in šestdesetih letih zagovarjal poezijo kot akt ali konkretno dejanje (iz knjige Psihomagija) ter snemal znane nadrealistične film. V novogoriškem biltenu Človek je Zdravko Duša objavil črtico Sveta noč, kjer v popolnem nasprotju s Cankarjevim kesanjem (Skodelica kave) mladi protagonist brez čustvenega odzivanja pokolje starše. Prišel sem v stik s stvarnostjo, ki je bila povsem različna od celebrativne, ki sem jo o slovenski književnosti in o sami Sloveniji lahko dobil tako v šoli kot v Dijaškem domu, kamor sem zahajal.
Ko sem odšel na študij v Ljubljano ter se vpisal na slovenistiko in primerjalno književnost, sem bil v središču dogajanja. Ljubljana je bila takrat majhna in meglena. Na fakulteti smo se lahko skoraj vsi spoznali. Študentsko naselje, nekaj gostiln in kaka prireditev so bili dovolj za "obvladanje" takratne scene. Udeležil sem se zasedbe na Aškerčevi ulici in dogajanja na Filozofski fakulteti. Svoje izdelke so tedaj brali Hanžek, Jesih, Šalamun, Tomaž Kralj, Dekleva, Švabič in drugi. Sam sem se oglasil v Tribuni, pričel objavljati pesmi in bil tam, kjer danes nisem več. Poslušal sem predavanja Dušana Pirjevca, s prof. Paternujem smo na seminarjih lahko komentirali (takrat) sodobno književnost itd.
Istočasno nisem izgubil stika z domačim zamejstvom (bilo je res to). Spominjam se Mladinskega krožka in knjigarne Incontro/Srečanja, kjer sem na policah našel vrsto mednarodno pomembnih knjig: od literarnih do teoretičnih. Dopolnjeval sem to, kar je v tistih časih v Ljubljani manjkalo. Študentje so skoraj vsi obvladali angleščino in še kak tuj jezik. Problem pa je bilo najti knjige. Ljubljanske knjigarne so ponujale bero domačih založb, skromno prevodno literaturo ter nekatere knjige iz Beograda (bilo je pomembno središče) ali Zagreba. Pogled v širšo evropsko ali svetovno stvarnost so imeli profesorji ali srečneži s štipendijami v tujini. Odmislimo si internet, široka poročila v tisku, po radiu ali televiziji, pogosta potovanja v tujino in lahko razumemo takratne pretoke informacij. Tudi najnovejše glasbene plošče so dobavljali iz tujine. Na italijanskih policah je bila izbira izrazito širša in omogočala pogled v mednarodno panoramo. Zanimivo je, da so takrat profesorji v Ljubljani zelo skopo citirali vire, iz katerih so črpali lastne metode in znanje. Morda se motim, vendar je bilo tako. Kljub temu, vse to ni povzročalo kakega zamudništva iz Levstikovih in Jurčičevih časov.
Z branjem in iskanjem nisem zaključil do današnjih dni, čeprav sem spremenil nekatere smeri. Danes berem precej sociologije, besedila o gospodarstvu, o globalizaciji itd. Mašim tudi gromozanske luknje, kot so lahko pavšalno poznavanje svetih pisem stare in nove zaveze, patristike in drugih tekstov, ki zadevajo krščanstvo. Šolski katekizem je v bistvu le redukcija za adepte nekaj veliko širšega in usodnejšega za našo kulturo in zavest. Premikam se po širši šahovnici. Ostaja pa začetno vprašanje. Kam bi sedaj lahko umestil nit širšega osebnega intelektualnega loka, ki sem ga opisal? Sem Slovenec v Italiji, z manjšinsko problematiko se ukvarjam poklicno. Ko pa stopim na osebnejšo gredo, se marsikaj spremeni. V mnogih postavkah, ki jih zgodovina pripisuje tržaški ali zamejski literaturi, se ne prepoznam, ker se z njimi v območju lastne literature (pa naj bo še tako skromna) nisem ukvarjal. Nedvomno je pri Pahorju in Rebuli narodnoobrambna problematika pomemben del njunega ustvarjanja. K njima bi lahko dodal Miroslava Košuto in še koga. Občutek imam, da so se stvari pričele spreminjati, vsaj delno, pri Marku Kravosu. Po tem pa sem zaslutil neko "prelomno" črto. Moje literarno početje v manjšini, vsaj v namenih ali v čutenju, ni imelo kakega bistvenega narodnega predznaka. Tudi moja "intelektualna" zanimanja niso ostala vezana na manjšinski ali slovenski prostor (tu ne zmanjšujem razgledanosti drugih piscev, npr. Rebule), vsaj pretirano ne. Z manjšinskim vprašanjem sem se in se ukvarjam politično in, kolikor zmorem, teoretično oziroma novinarsko. Pri tem početju sem aktivist. Narodno vprašanje sodi v moj poklic. Moja literarna in intelektualna obzorja pa se razkrivajo na dvojnem tiru: najprej po tiru osebne radovednosti oziroma tiru intimne potrebe in čutenja, na drugem tiru pa hodim po bolj praktični poti, ker potrebujem v svojem poklicu, tako novinarskem kot političnem, sveže informacije in nova znanja, drugače ne bi vedel, kaj pisati ali početi. Umeščanje v predale je verjetno tesno, čeprav vede potrebujejo neke sisteme, sistemi pa neko razvidno shemo.
Utrinek iz preteklosti
Ženske iz Ospa za ranjence
Tudi več kot leto dni po koncu 2. svetovne vojne, je bilo še veliko ranjencev, ki so jih zdravili v raznih bolnišnicah. Veliko jih je bilo tudi v Valdoltri pri Ankaranu. Prav zanje so
ženske iz Ospa v velikih košarah zbrale veliko hrane in domačih pridelkov, ki so jih nato s tovornjakom odpeljale ranjencem.
To je bilo poleti 1946, ko je nastal gornji posnetek, ki je last Jolande Vodopivec. Ta slika je objavljena tudi v knjigi o zgodovini Ospa.
odprta tribuna
Skupni slovenski znanstveni prostor?
Dr. Aleksander Panjek, predstavnik Univerze na Primorskem (svetovalec rektorja za evropske projekte ter mednarodno sodelovanje), predsednik Znanstvenega sveta SloRI v Trstu je na okrogli mizi z naslovom Skupni slovenski znanstveni prostor: težave in priložnosti integracije, ki je potekala v petek v Veliki dvorani v Narodnem domu v Trstu, dejal: "Slori je nesporno osrednja slovenska znanstveno-razisko-valna inštitucija Slovencev v Italiji." Ob tem pa je moderator tega omizja povsem spregledal, da v Trstu na znanstveno-raziskovalnem prostoru deluje tudi še Narodna in študijska knjižnica (NŠK), ki v sklopu Odseka za zgodovino (OZ NŠK) ne razpolaga le z izjemno bogatim dokumentarnim ter etnografsko-muzejskim fondom, temveč se od vsega začetka posveča tudi znan-stveno-raziskovalni dejavnosti. O tem govorijo številni raziskovalni tabori dijaške in študentske mladine, ki jih je od 1981-1998 - ob delnem sodelovanju s Slori - vodil njegov direktor Milan Pahor, ter zajetna bibliografija, ki nastaja zlasti od 1990ih let dalje in se ne omejuje le na histo-riografijo, saj vključuje tudi arheološko topografijo in etnologijo. Sem gre prišteti tudi vrsto znanstvenih monografij, ki v zadnjih letih izhajajo tudi v sklopu ali v sodelovanju z založbo Annales, ki je tesno povezana z Univerzo na Primorskem (UP). Naj od skupaj petih knjig - S. Volk (2); M. Verginella, S. Volk, K. Colja (1); A. Kalc (2) - omenim le zadnjo: Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju: priseljevanje kot gibalo demografske rasti in družbenih sprememb, (Knjižnica Annales Majora), Koper 2008, 344 str. (avtor A. Kalc). Neprecenljive so tudi monografije, ki podrobno raziskujejo "domači" prostor na raznolikih področjih: od narodnopolitične in kulturne dejavnosti vse tja do ekonomije (bančništva, denarništva, zadružništva) in športa. Leta 2008 je denimo izšla knjiga z naslovom Zadružništvo na Opčinah: 150 let slovenskega zadružnega gibanja, 368 str. (avtor M. Pahor). OZ NŠK je izdelal tudi vrsto znanstveno zasnovanih potujočih razstav, organizira oz. soorganizira pa tudi znanstvene posvete in številne predstavitve znanstvenih knjižnih izdaj.
Velja tudi podčrtati, da so na OZ NŠK poleg direktorja Milana Pahorja redno zaposlena še dva doktorja znanosti - dr. Sandi Volk (celodnevna zaposlitev) in dr. Aleksej Kalc (celodnevna zaposlitev do 2007, nato, po delnem odhodu na UP v Koper, 40 % redna zaposlitev). Z njim sodeluje še vrsta prostovoljnih raziskovalcev-sodelavcev. Kolikor znano, je na Sloriju od skupaj 6 raziskovalcev (gl. spletno stran Slori) redno zaposlena le ena sama raziskovalka (Norina Bogatec), vsi ostali raziskovalci delajo pogodbeno, med njimi direktorica dr. Maja Mezgec. Kot jasno izhaja iz spletne strani IZUM-SICRIS ima - podobno kot dr. Aleksej Kalc iz OZ NŠK - večjo delovno obveznost na UP v Kopru in manjšo na Slori v Trstu. Gre za simptom, ki izpričuje če ne že "beg možganov" iz slovenskih manjšinskih znanstveno-raziskovalnih inštitucij, pa vsekakor
relativno večjo privlačnost države-gostitelja, v tem primeru UP v Kopru (zaradi nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sistema, lokalnih možnosti za kariero, finančnih donosov, itd.).
Verjetno se ne motim, če predpostavim, da je ta trend dosti bolj zaznaven na Slori kot na OZ NŠK, saj je tudi prof. dr. Milan Bufon, eden vodilnih kreatorjev raziskovalne in siceršnje politike Slori, redno zaposlen prav na UP v Kopru, kjer je bil v letih 2004-07 prorektor za znan-stveno-raziskovalno in razvojno delo UP. Hočem reči, da verjetno tudi njega prav nič ne mika, da bi se vrnil na manj mikavni tržaški teren. Spričo tega se izkazuje predpostavka dr. Boštjana Žekša, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, da potrebujemo v zamejstvu "elitno znanstveno inštitucijo', ki naj enakopravno sodeluje z inštitucijami v Sloveniji, prej iluzija kot ne. Na nek način pa takšno razmišljanje poudarja tudi obstoj jasne ločnice med elitno in neelitno znanostjo v slovenski zamejski družbi. Elitno znanost, tako implicitni tenor vrste predstavnikov, ki so sedeli za omizjem (ob A. Panjeku, M. Me-zgec, M. Bufonu in B. Žekšu še B. Jesih, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, Rado Bohinc, rektor UP, Rado Pišot, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo UP in "drugi"), lahko predstavlja le Slori. Skrbnemu opazovalcu vsekakor ne uide, da postaja OZ NŠK v uradni slovenski ali merodajni "zamejski" zavesti neke vrste persona non grata, ki kaže na senco, alter ego, "katerega sestavo najraje ne vidimo, spregledamo ali preziramo'. Tako denimo ni naključje, da OZ NŠK ni bil povabljen na predstavitev zamejskih inštitutov, ki se je v prostorih SA-ZU odvijala tri dni pred omenjenim omizjem (kot da bi se "zamejska" raziskovalna dejavnost na Koroškem in v Italiji omejevala zgolj na tri "inštitute" ??). In niti ni naključje, da je dr. Aleksander Panjek, Sporazum UP s Slori in NŠK, katerega podpisovanje je predhodilo okrogli mizi v Narodnem domu v Trstu, 20. septembra v intervjuju za Primorski dnevnik takole najavil:
"[Za univerzo na Primorskem - UP] je zanimivo sodelovanje Slorija zaradi posebnih kompetenc, ki jih tam imajo na področju preučevanja slovenske manjšine v Italiji. Kar zadeva sporazum z NŠK, gre tu za drugačne zadeve. [...] NŠK namreč ima že dolgo let poseben status v okviru slovenskih knjižnic, njen knjižni fond je izredno bogat. To, kar si obetamo, je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja z NŠK, začenši s čisto operativnimi in funkcionalnimi vidiki, kot je olajšanje postopkov izposoje knjig v prid študentom ali raziskovalcem."
Naj ob koncu le še povem, da je vprašanje skupnega slovenskega znanstvenega prostora pomembna tema, ki zasluži posebno in natančno raziskavo. S stereotipiziranjem ali strategijami ne-gativitete ne bomo dosegli - razen produkcije drugega ali zaščitnih pregrad - prav nič, vsaj nič dialoškega ali skupnega. Meje med enimi in drugimi bi morale biti bolj odprte in prepustne.
Marija Juric Pahor
12
Torek, 29. septembra 2009
KULTURA
/
intervju - Tržaški pisatelj kritičen do italijanske levice in desnice
Boris Pahor in njegov trikratni ne diktaturam
Prihodnji teden izideta dve novi knjigi, italijanski prevod romana Spopad s pomladjo in avtobiografija Tre volte no
»Temu se pravi naključje,« je ob najinem vstopu v kraško gostilno dejal Boris Pahor. Iz zvočnik se je valil žameten ženski glas: zabučale gore, zažumeli lesi - oj, mladost ti moja, kam ušla, kje si?
Borisa Pahorja loči od mladih let vsaj sedem, če ne osem desetletij, njegov duh pa je kljub temu čil in zdrav, celo mladostniško uporen. Kljub šestindevetdesetim letom pozorno sledi dogajanju okrog sebe, izoblikuje mnenja, se razburja zaradi krivic ...in to tudi brez obotavljanja pove na glas. Najaktualnejša primera: Pahor je prepričan, da se za željo po postavitvi uplinjevalnika pri Žavljah skrivajo zgolj veliki ekonomski interesi (»Kaj pa varnost? In turistični razvoj zaliva?«), o slovenski avtocestni vinjeti pa, da bi morala biti cenejša (»V Avstriji stane najcenejša vinjeta sedem evrov, v Sloveniji pa petnajst. To se mi ne zdi pošteno. Namesto, da bi spodbujali premikanje ljudi ...«).
Boris Pahor še vedno vozi avto, čeprav se trenutno boji, da mu ne bodo obnovili vozniškega dovoljenja. »Vid mi peša. Že zadnjič so mi rekli, professore, predpisati vam morajo boljša očala. A vem, da boljših ni ...«
To pa mu ne preprečuje mobilnosti: tudi na jesen ga čaka vrsta predavanj in predstavitev po Italiji, kajti na knjižne police prihajata novi Pahorjevi knjigi. Pri založbi Zandonai bo 7. oktobra izšel italijanski prevod romana Spopad s pomladjo (Una primavera difficile). V istih dneh bo Rizzoli izdal knjigo Tre volte no, v kateri je tržaški pisatelj s pomočjo hrvaške zgodovinarke Mile Orlic prehodil svoje stoletje. Knjigi bodo v prihodnjih tednih predstavili v Cagliariju, Turinu, Carpiju, Benetkah.
»Takega teksta v slovenščini še nimam, to je neke vrste pripoved v prvi osebi, avtobiografija, ki je nastala na podlagi intervjuja. Zanimivo, da se je Orliceva odločila, da knjigo začne z mojo razlago, zakaj ne želim prejeti državnega priznanja, če ne bodo Italijani istočasno omenili fašističnih zločinov. Tako je že uvodoma jasno, da se ne strinjam s politiko italijanske levice in desnice, ki vsako leto poveličuje fojbe. Nič nimam proti temu, a želim, da istočasno povedo, kdo je bil v naših krajih najprej krvoločen. Dovolj bi bilo, da bi javnosti posredovali poročilo mešane komisije ... a so ga raje skrili v predal. Citiral sem Espresso in Avvenire, ki sta že pred leti zapisala, da je Italija skrila pod pesek vojne zločine italijanskih generalov. A tudi knjigo Italia-ni senza onore, kajti, naj mi bo dovoljeno, tu gre tudi za ponos ...
Želim le, da se o Pahorju reče: če je Nekropola njegova knjiga o nacizmu, je zbirka Il rogo nel porto knjiga o fašističnih zločinih.«
Tržaški pisatelj skoraj z začudenjem priznava, da so italijanski mediji pravzaprav sprejeli njegove antifašistične teze. Njegova stališča so objavili vsi osrednji italijanski dnevniki.
Kako pa jih sprejemajo poslušalci po Apeninskem polotoku?
»Nikjer nisem dobil enega samega ugovora. Nasprotno, zdi se mi, da želijo prav to slišati: saj smo vas zato povabili, mi ponavljajo. Mularija lepo sprejema moje besede: v Riminiju so mi rekli, da si še predstavljali niso, kaj je storil fašizem. Na splošno je zanje to tabu tema. Žalostno je, da je tabu tudi za dijake v Sloveniji: to sem zadnjič v Cankarjevem domu tudi povedal.«
Knjiga I tre no se nato nadaljuje s spomini na tržaško otroštvo, na fašizem, afriške mesece, koncentracijska taborišča.
»Kdor je bral moje novele, je to že slišal, na splošno pa italijanska publika tega ne pozna. Vrednost knjige je po mojem mnenju v tem prvem delu in tistem poglavju, kjer govorim o reviji Zaliv in o tem, da ne sprejemam diktature. Nikoli nisem bil a priori proti komunizmu, a diktatur ne morem sprejeti. Nobene.«
Zato je knjiga dobila naslov Tre volte no.
»Na začetku je založba sicer predlagala nekaj v stilu La condanna e il perdono, a sem rekel, bog ne daj. Takrat sem skoraj slučajno dejal, da bi jo lahko naslovili Tre
Bari# Pahor
Una primavera difficile
t

volte no, saj je v njej govor o nasprotovanju trem diktaturam.
Pomembno se mi zdi, da bodo tudi italijanski bralci izvedeli za poboj domobrancev, za Edvarda Kocbeka, za tisti intervju, v katerem je spregovoril o pokolu domobrancev. Da so mi nato prepovedali vstop v Jugoslavijo: najprej za eno leto, nato pa še za dve, a ne vem zakaj. (smeh) Saj meni ni bilo kdo ve kako hudo, hudo mi je bilo za Kocbeka. Sem pa zadovoljen, da me je poslušal in da je po več letih odlašanja pristal na intervju, čeprav so mu ga prijatelji, tudi v Parizu, odsvetovali.
Istočasno bo izšel tudi Spopad s pomladjo.
Zgodbo o povojnem zdravljenju v francoskem sanatoriju, novi ljubezni in posledičnemu »vračanju k življenju« je prevedla Mirella Urdih Merku.
»Prevoda mi sicer niso poslali, kar se mi zdi čudno: italijansko namreč berem ... Pred izidom so mi pošiljali celo francoske tekste, v katerih sem tudi marsikaj popravil: nekoč so na primer v zvezi z Bartolom moj "kavalirski" prevedli z "Don Giovanni" Bartol je znal pohvaliti dame, dal jim je vedeti, da so šarmantne, to pa še ne pomeni, da je bil Don Giovanni ...da je šel z njimi v posteljo.« (smeh) No, upam, da bo ta zgodba, ki je zgodba o upanju in ljubezni, postala popularna. In z njo tudi zgodba o naši tržaški skupnosti.
Zdaj vas čakajo številne predstavitve: ali še najdete čas in željo do pisanja?
»Koje žena zbolela in sem precej časa preživljal po bolnicah, sem začel pisati dnevnik, česar nisem prej nikoli počel. Nadaljeval sem tudi potem, ko je umrla. Sedaj sem našel tudi njene zapiske in razna pisma ter dokumente, na katere sem že pozabil. Na primer moja pisma Bevku in Borisu Krajgerju, potem ko so ženo iz političnih razlogov vrgli iz službe, iz podjetja Adriaimpex ...«
V zadnjih tednih je v javnost prišla vest, da pripravljajo gledališko postavitev vaše Nekropole.
»Pripravlja jo Boris Kobal in prepričan sem, da bo dobro opravil svoje delo. Postaviti jo je želel v Rižarni, na to sta pristala tako ljubljanski kot tržaški župan, jaz pa ne. Rad bi, da bi knjigo ločili od Rižarne. Rad bi, da bi v gledališču prišlo do izraza taborišče Natzweiler-Struthof, tisti paštni, ki so me spominjali na domače vinograde ...le da smo v taborišču vsak dan imeli žalostno trgatev. Rad bi, da bi gledalci gledali krematorij, tako kot smo ga vsak dan gledali taboriščniki. Zdi se mi, da se to na nek način lahko ustvari tudi na odru ...upam v gledališču Rossetti: lepo bi bilo, da bi delo slovenskega avtorja uprizorili v italijanskem gledališču.«
Desno Boris Pahor, levo pa naslovnica italijanskega prevoda romana Spopad s pomladjo
Ko sva že pri odrskih deskah: Slovenskemu stalnemu gledališču se pišejo hudi časi ...
»Ne bi se rad spuščal na to področje. Seveda pa bi bila velika škoda, če se zadeva ne bi uredila. Gledališču je treba čim prej omogočiti nemoteno delovanje, o tem ni dvoma.«
Danes se veliko govori o tem, da je v Italiji svoboda medijev pod udarom. Kakšno mnenje ima človek, ki je živel v pravi diktaturi?
»Nevarnost nedvomno obstaja. Predsednik vlade ne bi smel gospodariti medijem, to je politično vzeto nedopustno, pravi abortus. Ko predsednik vlade svetuje podjetjem, naj ne oglašujejo v nekaterih časopisih, ki se kot vemo preživljajo predvsem z reklamami, je to napad na demokracijo.
Gianfranco Fini ima nedvomno večji državniški čut in resnejši odnos do družbe kot Berlusconi ...pa čeprav vemo, iz kakšnih političnih krogov izhaja.«
Živeli ste polno in razgibano življenje: vam kljub temu ostaja kaka neuresničena želja?
»Kar se tiče pisanja, imam samo eno željo, ki je ne morem uresničiti: da bi napisal delce o fašizmu. Tudi samo trideset strani, v katerih bi opisal tistih petindvajset let.
Velika želja ostaja tudi ta, da bi bil svet drugačen kot je bil doslej. Da bi ga tudi konkretno rešili pred izpuhi in onesnaženjem, saj se res lahko zgodi, da ga sami povsem pokvarimo. Zdi se mi, da je nov ameriški predsednik dober človek, pravo nasprotje predhodnika Busha. Upam, da mu bo uspelo.
Antifašist in španski borec Gerhard Hoffmann, ki je bil v nedeljo v Ron-kah, je dejal, da rešitev sveta še danes vidi v socialističnem sistemu. Kaj pa vi?
»Nek demokratični socializem bi moral nastati, za zgled bi nam morale biti severne evropske države. Ampak idejo socializma so tako skazili, da ne bo lahko: ne vem, če je levica v Italiji danes sploh sposobna ustvariti neko pravo socialno demokracijo ... «
Poljanka Dolhar
Posveti na beneškem glasbenem bienalu
Glasbeni bienale v Benetkah gleda na bodočnost z zavestjo povezav s preteklostjo, daljnim ali bližnjim izvorom vsake novejše govorice. Med ar-hetipskimi izrazi glasbene umetnosti je ljudski zaklad, kateremu festival posveča štiri celodnevne posvete z mednarodno priznanimi strokovnjaki in izvedbami v živo pod skupnim naslovom Dežela brez spomina. Antropološka, sociološka in glasbena vprašanja bodo snov predavanj, ki se bodo odvijala v štirih tematskih sklopih. Danes od 11. do 17.ure v Arsenalu bo potekalo prvo srečanje, poklon italijanskemu etno-grafu Ernestu de Martinu in njegovim raziskavam v kmečkem okolju južne Italije. Jutri, 1. oktobra, bo že na vrsti drugi posvet, posvečen glasbi izseljencev, katerega se bo udeležil tudi novinar Gian Antonio Stella. V petek bo sledilo poglabljanje o vokalni tradiciji na balkanskem območju. Niz bo v soboto zaključil posvet o transu v obredih afriških in drugih narodov. Vstopnine ni. (ROP)
Kozoletova Slovenka od jutri v kinodvoranah
Novi celovečerec režiserja Damjana Kozoleta Slovenka prihaja v kinod-vorane. Slovenska premiera filma bo danes v ljubljanskem kinu Vič. Vstopnice za projekcijo so že razprodane. Dan po premieri, v četrtek, 1. oktobra, bo film odprl 12. festival slovenskega filma v Portorožu in začel popotovanje po slovenskih ki-nodvoranah. Film je do sedaj navdušil festivalsko občinstvo in požel odlične kritike. Kritik ameriškega Variety je zapisal, da je «naslovna junakinja ena največjih preračunljivk, kar jih je s svojo milino obsijalo filmsko platno», Screen International pa je poročal, da »je Slovenka dobra metafora za sumljive vrednote kapitalizma, ki se širijo po novi Evropi«, so sporočili iz zavoda za kulturne dejavnosti Vertigo.
Kozole je film Slovenka pripravljal skoraj pet let. Gre za zgodbo o 23-le-tni študentki Aleksandri, ki se na skrivaj prodaja pod šifro »Slovenka«. Film je nastal v slovensko-nemško-hrvaško-srbski koprodukciji, kosce-narista sta Ognjen Sviličic in Matevž Luzar, direktor fotografije Aleš Belak, glasbo je napisal duo Silence. (STA)
benetke - Glasbeni bienale
György Kurtag, dobitnik zlatega leva za življenjski opus
Madžarski skladatelj Gyorgy Kurtag, letošnji dobitnik zlatega leva za kariero, je prav gotovo doživel nepozaben vikend v Benetkah, kjer so mu organizatorji bienala priredili enkratni po-klon. Ob njegovi prisotnosti se je praznik pričel v soboto, ko so člani slavnega kvarteta Arditti zaigrali kvartet št.1, s katerim se je leta 1959 pričel njegov stilni preobrat v smer radikalnega frag-mentiranja. Skupina, ki ima že preko trideset let referenčno vlo-
go izvajalca sodobnega repertoarja, je počastila svojo specifiko tudi z mojstrskim podajanjem novejših, liričnih aforizmov Glasbenih trenutkov, a tudi občutene dialektike kvarteta št.2 Gyor-gyja Ligetija. Umetniško in prijateljsko povezana skladatelja je združil tudi program koncerta kvarteta gledališča La Fenice, največji, monografski poklon pa je spremljal podelitev nagrade v nedeljo zvečer, ko je dirigent Zoltan Pesko (nekdanji Kurtagov učenec) vodil simfonični orkester RAI. Skladbe koncerta so zelo zgovorno prikazale introspektivno in obenem komunikativno naravo avtorjevega zvočnega in emocionalnega sveta: raznovrstna, kompleksna Hipartita za violino solo, odmevi tožbe ob smrti prijatelja Grabstein fur Stephan in še obsežna Concertante. Da bi koncert še bolje počastil tudi skladateljevo povezanost z izvajalci, sta solistični vlogi slednje skladbe izvedla glasbenika, za katera je nastala, temperamentna violinistka Hiromi Kikuchi in violist Ken Hakii.
Ob podelitvi zlatega leva je umetniški vodja festivala Lu-ca Francesconi označil Kurtaga kot umetnika, ki je znal strniti svet v en sam zvok in je ostal samosvoj sredi avantgardnih struj prejšnjega stoletja z vizionarno in obenem rigorozno govorico. Nagrajenec se je zahvalil v italijanščini z besedami srednjeveškega pesnika Jacoponeja da Todi o sreči srca, ki se izraža s petjem.
Kurtag je zelo rezerviran umetnik; v svojem življenju je sprejel le tri intervjuje zaradi nezaupanja do površnosti konceptov, ki jih človek izraža v hitrem tempu pogovora, zato je odprto srečanje s skladateljem v gledališču La Fenice predstavljajo res enkratno priložnost. Navzoči so ob spoznavanju korenin njegove značilne estetike fragmenta ter zapisanosti sintaktični in vsebinski sporočilnosti besede odkrili globoko humano osebnost in njegovo iskreno hvaležnost do vseh umetnikov, ki so pripomogli k širitvi kot tudi k oblikovanju njegovega opusa: »Kompozicija ni nespremenljiv ideal. Glasbo razumem le preko interakcije z izvajalci in učenci«.
Rossana Paliaga
/
SVET
Sreda, 30. septembra 2009
13
afganistan - Ameriški predsednik sprejel generalnega sekretarja zveze Rasmussena
Obama: Vojna v Afganistanu ni ameriška bitka, ampak izziv za Nato
Pred okrepitvijo vojaške odprave je treba pretresti strategijo - Medtem se v Afganistanu nasilje nadaljuje
WASHINGTON, BRUSELJ, KABUL - »Vojna v Afganistanu ni ameriška bitka,« ampak izziv za celotno zvezo Nato. Tako je povedal ameriški predsednik Barack Obama, ko je včeraj v Beli hiši v Washingtonu sprejel novega generalnega sekretarja zveze Andersa Fogha Ra-smussena. Obama je s tem izrazil pričakovanje, da bodo druge članice zavezništva prevzele večje breme v nelahkem boju proti talibanom.
Sicer pa sta se Obama in Rasmus-sen strinjala, da je potrebno temeljito pre-tresti strategijo za nadaljnje vodenje vojne v državi pod Hindukušem, preden pride do okrepitve mednarodne vojaške odprave v njej. Okrepitev zahteva poveljnik zavezniških sil v Afganistanu general Stanley McCrystal, ki v svojem zadnjem poročilu svari, da se v nasprotnem primeru obeta poraz.
Zanimivo je, da Rasmussen tudi v svojih nastopih pred srečanjem z Oba-mo ni pozval k napotitvi več vojakov v Afganistan. Pač pa je dejal, da je potrebno veliko večji poudarek nameniti pripravi afganistanske vojske in civilnih sil za prevzem vloge pri zagotavljanju varnosti in izgradnji države. Generalni sekretar zavezništva je tudi izrazil dvom, da bo ZDA in Natu uspelo talibanom in drugim skrajnežem preprečiti, da bi Afganistan znova postal zatočišče teroristov. "Kljub vsemu, kar smo storili, doseg našega cilja ni zagotovljen," je povedal v nagovoru Atlantskemu svetu, was-hingtonskem think tanku.
"Ne moremo preprosto nadaljevati natančno tega, kar počnemo sedaj. Stvari se bodo morale spremeniti," je poudaril Rasmussen. Kasneje je v pogovoru z novinarji pojasnil, da se sicer strinja z grobo oceno vojne v Afganistanu, ki jo je v svojem poročilu podal McChrystal. Generalova analiza po besedah Rasmusse-na priznava, da ni vojaške rešitve vojne, ter poziva k "bolj vsestranskemu pristopu", ki terja zaščito prebivalstva.
Podobno so razmišljali tudi obrambni ministri Evropske unije, ki so
bili včeraj zbrani v švedskem Goteborgu. Na srečanju je prek videokonference sodeloval posebni predstavnik ZN za Afganistan Kai Eide. Ta je poudaril, da bi morala mednarodna skupnost v luči poslabšanih razmer v Afganistanu spremeniti pristop v državi in med drugim tja napotiti več civilnih sil.
Medtem se v Afganistanu nadaljuje nasilje. V eksploziji ob cesti podstavljene bombe na jugu države je bilo včeraj ubitih najmanj 30 civilistov, ki so bili na mi-movozečem avtobusu. Med smrtnimi žrtvami napada je deset otrok in sedem žensk, so sporočili z afganistanskega notranjega ministrstva. Avtobus, ki je naletel na bombo, je bil na poti iz Herata v Kandahar, ki velja za utrdbo talibanov in je bil prizorišče najhujšega nasilja v boju talibanov proti mednarodnim silam.
Poleg smrtnih žrtev je napad, za katerega so lokalne oblasti že okrivile tali-banske upornike, terjal tudi 39 ranjenih. Na prizorišče eksplozije, okoli 40 kilometrov zahodno od Kandaharja, so prispele afganistanske in mednarodne sile.
Anders Fogh Rasmussen in Barack Obama
ansa
afrika - Zaostritev represije Camarove vojaške hunte
V krvavem zatrtju protestov v Gvineji več deset mrtvih
CONAKRY - Varnostne sile so v ponedeljek v prestolnici Gvineje Conakry streljale na udeležence opozicijskega protesta, pri čemer je bilo ubitih najmanj 87 ljudi, opozicija pa govori o 128 mrtvih. Nasilje se je v Conakryju nadaljevalo tudi včeraj. Dogajanje v tej zahodnoafriški državi je mednarodna skupnost že obsodila.
Na shodu na stadionu v Conakry-ju se je v ponedeljek zbralo več sto privržencev opozicije, ki so protestirali proti vodji gvinejske hunte Moussi Dadisu Ca-mari oz. nameri, da se na za prihodnji ja-
nuar predvidenih predsedniških volitvah poteguje za predsedniški položaj. Hunta je shod prepovedala, a ga je več političnih strank, sindikatov in državljanskih organizacij kljub temu izvedlo. Protestniki so vzklikali slogane "Dol z Dadisom" in "Dol z vladajočo stranko", nato pa so proti njim posredovale varnostne sile, stadion pa se je spremenil v mrtvaščino.
Nasilje je izbruhnilo tudi včeraj, saj je vladajoča hunta na ulice prestolnice poslala varnostne sile. Po navedbah prebivalcev mesta je bilo tudi minulo noč
ves čas slišati strele, kar se je včeraj nadaljevalo. Trgovine v mestu so bile zaprte, na ulicah pa je bilo videti le malo avtomobilov.
Camara je oblast v Gvineji z državnim udarom prevzel decembra lani, le nekaj ur po smrti dolgoletnega predsednika Lansane Conteja. Camara je sprva dajal vedeti, da ne bo kandidiral na za januar 2010 načrtovanih predsedniških volitvah, saj da je le prehodni voditelj, a po mnenju zahodnih diplomatov naj bi to vendarle nameraval storiti. (STA)
Iran pred pogovori v Ženevi posvaril svetovne sile
TEHERAN - Iranski parlament je včeraj posvaril svetovne sile pred "drugimi odločitvami" glede svojega jedrskega programa, če bi bližajoči pogovori s šesterico držav v Ženevi propadli. Obenem je parlament za četrtek predvidene pogovore označil za "zgodovinsko priložnost", ki je svetovne sile ne bi smele izpustiti. Pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov, Velika Britanija, Kitajska, Francija, Rusija in ZDA, ter Nemčija se bo v četrtek v Ženevi sestalo z iranskim glavnim jedrskim pogajalcem Saedom Džalilijem. Pogovarjali naj bi se o usmeritvi iranskega jedrskega programa, še posebej v luči razkritja gradnje novega objekta za bogatitev urana. Iranski parlament je v izjavi, ki so jo posredovali iranski mediji, dejal, da svetovne sile ne smejo ponoviti "preteklih napak", saj ima parlament pristojnost za sprejem "drugih odločitev". V izjavi sicer ni pojasnjeno, kaj bi parlament storil v primeru propada pogovorov, je pa v preteklosti že grozil z omejitvijo sodelovanja z Mednarodno jedrsko agencijo (IAEA) ali celo umikom od Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), če bi VS ZN še naprej uvajal sankcije proti Iranu.
V bližini Samoe v Tihem oceanu močan potres
APIA - Območje v bližini Samoe je včeraj stresel potres, čigar moč je ameriški geološki center ocenil na 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, center za obveščanje pred cunamiji v Južnem Pacifiku pa kasneje na 8,3 stopnje. Po navedbah centra naj bi potres, ki je prisilil prebivalce obalnih območij k umiku na višje ležeče predele, že sprožil cunami. Raven morske gladine naj bi po navedbah centra za obveščanje nakazovale na to, da je potres dejansko sprožil cunami. Ta bi bil lahko na obalah v bližini epicentra uničujoč, predstavljal pa bi lahko grožnjo tudi bolj oddaljenim obalam, so še sporočili iz centra za obveščanje pred cu-namiji. Ameriško Samoo naj bi po nekaterih podatkih zadeli 1,57 metra visoki valovi, Samoo pa valovi v višini 0,7 metra, medtem ko drugi viri poročajo o celo tri metre visokih valovih. (STA)
kitajska - 1. oktobra v Pekingu slavnostna vojaška parada ter plesne in pevske predstave
Ljudska republika je v 60 letih prehodila dolgo pot od zaostale države do svetovne sile
PEKING - Pred 60 leti, ko je Mao Zedong v Pekingu razglasil ustanovitev nove komunistične države, je bila Kitajska zaostala in izolirana dežela. Danes je svetovna sila z vse večjim vplivom, ki financira ameriški dolg, se bori za dostop do naravnih virov v Afriki in Južni Ameriki ter jasno izraža svoja stališča glede najbolj perečih mednarodnih vprašanj.
Ta neverjetna preobrazba, ki jo bodo Kitajci proslavili 1. oktobra ob 60. obletnici ustanovitve ljudske republike, se je zgodila po zaslugi radikalne spremembe politike pred 30 leti po treh desetletjih turbulentne Maove vladavine.
Prva tri desetletja ljudske republike so bila za Kitajsko izgubljena leta, meni kitajski analitik Ren Xianfang. Toda ko se je preostanek sveta ukvarjal z "veliko tran-zicijo" in prehodom na tržno gospodarstvo, se je Peking odločil za gospodarski in politični pragmatizem, dodaja Ren. In takrat se je vse spremenilo. Država, ki je bila med hladno vojno ujeta med ZDA in Sovjetsko zvezo, članica Združenih narodov pa je postala šele leta 1971, se je počasi izkopala iz izolacije. Leta 1978 je Peking vzpostavil diplomatske odnose z ZDA. Pod vodstvom Deng Xiaopinga je sprožil gospodarske reforme, ki so odprle državo za tuje vlagatelje.
Kitajske oblasti so hitro ugotovile, kako požeti sadove nove svetovne ureditve. "Kitajska se je odprla ravno v času, ko so bile druge države pripravljene preseliti svoje delovno intenzivne dejavnosti v tujino," pravi strokovnjakinja za Kitajsko s pariškega raziskovalnega centra za medna-
rodno gospodarstvo CEPII Francoise Le-moine. "Kitajska ve, kako izkoristiti prednosti te nove globalizacije, gibanja kapitala in dobrin na svetovni ravni, zato zahteva svoj prostor v novi globalni delitvi dela, ki si ga zasluži," je povedala Lemoineova za francosko tiskovno agencijo AFP.
Ko so Mao in njegovi komunisti oktobra 1949 prevzeli oblast, je bila Kitajska opustošena država po letih državljanske vojske z nacionalisti, ki so po porazu pobegnili na Tajvan, in japonske okupacije. Bruto domači proizvod je bil na ravni iz leta 1890, večino od njenih 500 milijonov prebivalcev pa so predstavljali revni in nepismeni kmetje, ki so za preživetje obdelovali zemljo.
Lemoineova meni, da prva tri desetletja komunistične Kitajske, ki sta jih zaznamovala propadli Veliki skok naprej in Kulturna revolucija, kljub temu niso bila povsem izgubljena. Država je namreč naredila velik napredek na področju higiene, zdravstva in izobraževanja, saj je večina mladih dobila dostop do osnovne izobrazbe.
Danes je Kitajska tretje največje gospodarstvo na svetu, največji izvoznik in ima največje rezerve v tuji valuti - 2,13 bilijona dolarjev, od tega 800 milijard v ameriških obveznicah. Kitajska je ena od petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN s pravico veta, sodeluje na mednarodnih pogajanjih z Iranom o njegovem
jedrskem programu in gosti šeststranska pogajanja o severnokorejskem jedrskem programu. Država velja tudi za ključno pri reševanju spora v pokrajini Darfur v Sudanu, ki je za Kitajsko strateškega interesa zaradi nafte. Njeno stališče do podnebnih sprememb prav tako velja za ključno v mednarodnih prizadevanjih za reševanje tega problema.
Njena vojska danes ne zaostaja bistveno za Zahodom, Kitajska pa je poleg ZDA in Rusije edina država, ki je v vesolje poslala človeka. T.i. svetovna tovarna je tudi vodilna v raziskavah in razvoju - Kitajska, Japonska in ZDA so leta 2007 vložile skoraj 60 odstotkov vlog za patente.
Kitajska je z 1,3 milijarde prebivalcev najbolj obljudena država na svetu. Od tega jih je le osem odstotkov nepismenih. Medtem ko razlike med bogatimi in revnimi ostajajo eno ključnih vprašanj, revščina za Kitajsko že nekaj časa ni več glavni problem.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov je Kitajska po 60 letih končno dosegla moč in vpliv, ki ustreza njeni velikosti, medtem ko drugi pravijo, da še ni dosegla statusa "supersile", deloma tudi zaradi trde vladavine komunistične partije. "Ena glavnih ovir je, da svet Kitajske še ni sprejel kot voditelja, ki določa svetovne vrednote in ideologijo, za kar bodo potrebne drastične reforme - to pa se verjetno ne bo zgodilo kmalu," pojasnjuje Ren Xianfang.
Kitajske oblasti ob okrogli obletnici pripravljajo veliko vojaško parado,
množične plesne in pevske predstave z 200.000 nastopajočimi ter veličastne ognjemete. Vojaška parada, ki jo bo spremljal ves državni vrh, bo priložnost, da Kitajska svetu pokaže svojo najsodobnejšo oborožitev in s tem svojo novo samozavest.
Po napovedih strokovnjakov bo Kitajska na vojaškem mimohodu v središču Pekinga razkrila vrsto novih orožij povsem domače izdelave, vključno z raketami, lovskimi letali, visoko-tehnološkimi radarji in drugimi podpornimi sistemi. Na ogled bo verjetno tudi izboljšana različica medcelinske balistične rakete dongfeng 31, ki ima daljši doseg, lahko nosi več jedrskih konic in zaradi katere bi lahko vodilne v Pentagonu bolela glava.
Kitajske oblasti so pred 60. obletnico v Pekingu uvedle stroge varnostne ukrepe, ki so v luči nedavnih medetničnih nemirov v avtonomni pokrajini Xinjiang še strožji, kot bi bili sicer. Središče mesta, kjer bodo potekale glavne prireditve, je že nekaj dni zaprto za javnost, vstop na območje je brez prepustnice ali vabila nemogoč. Za varnost skrbi nekaj sto tisoč pripadnikov policije v uniformah in civi-lu, vojske, paravojaških sil in protiterori-stičnih enot, ki jim pomaga tudi okoli 800.000 prostovoljcev. Oblasti meščane pozivajo, naj ostanejo doma in si prireditve ogledajo v neposrednem televizijskem prenosu ali pa se udeležijo ene od številnih prireditev v parkih in na trgih na obrobju mesta.
Jure Kos (STA)
1 4 Sreda, 30. septembra 2009
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Forum opozarja na brisanje zgodovinskega spomina
Mejni objekti »razprodani«, solkanskega kupil zasebnik
Na Rafutu sedež urada za socialno kooperacijo, dokumentacija že v Bruslju
Forum za Gorico nasprotuje »razprodaji« policijskih obmejnih objektov, ki bi jih bilo potrebno ovrednotiti in vključiti v muzejsko mrežo 20. stoletja, saj gre za pričevanja o zgodovini meje, ki je zaznamovala goriški prostor. O odločitvi mestne uprave, ki je že v začetku leta dala na prodaj italijanske mejne objekte na Rafutu in drugod, se je na ponedeljkovi seji občinskega sveta kritično izrekla svetnica Foruma za Gorico Anna Di Gianantonio, ki je na župana naslovila svetniško vprašanje.
»Ko so mi pred časom občinski upravitelji zagotavljali, da je prodaja mejnih objektov na Rafutu in v Šempetru zamrznjena, so se mi lagali. Izvedeli smo namreč, da goriška občina snuje evropski projekt v sodelovanju z zadrugo Arcobaleno, ki namenja policijski objekt na Rafutu mednarodnemu uradu za socialno kooperacijo. Dokumentacija je že v Bruslju,« je povedala svetnica. Župan Ettore Romoli je potrdil, da je goriška občina pristopila k projektu Interreg, pri katerem sodeluje več slovenskih in italijanskih partnerjev, in da je dala na razpolago poslopje na Rafutu za ureditev sedeža mednarodnega urada.
Svetnica v svoji resoluciji predlaga, naj se v opuščenih poslopjih ob bivših mejnih prehodih uredi muzej 20. stoletja. Muzej bi lahko uresničili v sodelovanju med goriškimi in novogoriškimi javnimi upravami ter muzejskimi ustanovami. Denar bi lahko črpali iz evropskih programov, sploh pa bi se zamisel odlično vklapljala v projekt, ki ga v Novi Gorici uresničuje Goriški muzej. Mejni stolp pri Mirnu so namreč že spremenili v muzej, zdaj pa bodo na slovenski strani mejnega prehoda Rafut uresničili muzej tihotapstva. »Uredili bi lahko muzejsko pot na odprtem, ki je v dobri meri že povezana s kolesarskimi potmi med Gorico in Šempetrom,« je dodal občinski svetnik Foruma Marko Marinčič in podčrtal, da je prodaja obmejnih objektov zelo velika škoda, saj se z njimi izgublja tudi zgodovinski spomin. »Prav bi bilo, da bi občina ohranila in ovrednotila vsaj objekte na Rafutu in na bivšem mejnem prehodu pri Šempetru, glede na to, da je ostale že prodala. Policijski objekt na mejnem prehodu Solkan je namreč že odkupil zasebnik, ki si tam urejuje hišo. Zasebniku so prav tako prodali tudi objekt na kmečkem mejnem prehodu v ulici Degli Scogli,« sta opozorila Marinčič in Di Gianantoniova. (Ale)
TRŽIČ
Zasebnik že urejuje nekdanji mejni objekt pri Solkanu
GORICA - Rebalans proračuna
Arhitekturi 200.000 evrov
S 23 glasovi za in 8 proti je goriški občinski svet v ponedeljek odobril rebalans proračuna za leto 2009, ki skupno znaša 2.538.000 evrov. Med vidnejšimi »prelivi« je tisti, ki zadeva financiranje arhitekturne fakultete Tržaške univerze, ki bo v kratkem začela delovati v Gorici. Selitvi prvega letnika fakultete v Gorico, ki ga bo obiskovalo 150 študentov, je občina namenila 200.000 evrov. Uprava je v rebalansu namenila tudi 51.100 evrov šolskim menzam, 36.300 evrov novemu pesjaku, 50.000 evrov izrednemu vzdrževanju cest in pločnikov ter 13.000 evrov za posodobitev električne napeljave v pokriti tržnici. Kar 80.000 evrov bo občinska uprava vložila v razstavo o Filippu Tommasu Marinettiju, avtorju futurističnega manifesta, ki je bil objavljen pred natanko sto leti. »Za približno 50.000 evrov pa je uprava "olajšala" postavko za čezmejno sodelovanje in projekte, kar jasno kaže, da na tem področju nima idej in volje,« je opozoril svetnik Foruma Marko Ma-rinčič. Občinski svet je imenoval tudi nove člane odbora revizorjev, in sicer Fabrizia Russa, Carla Agostinisa in Adriana Nicolo.
Energetski sektor IRIS
Za prodajo samo devet svetnikov
TRŽIČ - Župan poziva politične sile
»Ne« nuklearki
Pizzolitto: »Zanjo ni prostora - Industrijskih obratov imamo že dovolj«
Tržiški občinski svet je med ponedeljkovim zasedanjem izglasoval prodajo energetskega sektorja družbe IRIS, toda nad sklepom preti Damoklejev meč, ker se je glasovanja udeležilo samo dvanajst svetnikov. Predstavniki Ljudstva svobode, Lige in mešane skupine UDC so odšli iz dvorane tik pred glasovanjem, medtem ko sta svetnika Komunistične prenove ostala na svojem mestu, a se nista udeležila glasovanja. V dvorani je bilo torej med glasovanjem štirinajst svetnikov, kar bi zagotovilo sklepčnost zasedanja, vendar jih je svoj glas oddalo samo dvanajst, kar naj ne bi bilo dovolj. Občinska funkcionarka, ki je nadomeščala tajnika, je menila, da je glasovanje povsem v skladu s pravilnikom, saj je bilo prisotnih dovolj svetnikov; drugačnega mnenja so bili predstavniki mešane skupine UDC, ki so napovedali vložitev pritožbe. Po njihovem mnenju glasovanje ni bilo veljavno, saj se ga je udeležilo dvanajst svetnikov in ne zahtevanih štirinajst.
Ne glede na polemike okrog sklep-
čnosti zasedanje so prodajo odobrili s samo devetimi glasovi za, saj je Maurizio Vol-pato iz vrst opozicije volil proti, Gianpao-lo Andrian (Demokratska stranka) se je vzdržal, predsednik občinskega sveta Maurizio Ghinelli pa je pozabil pravočasno pritisniti na gumb. Takoj zatem je zahteval, da v zapisnik zapišejo njegovo napako in torej je bil tudi njegov glas upoštevan.
Prodajo energetskega sektorja je medtem po štiriurni razpravi odobril tudi ronški občinski svet. Sklep je podprlo 13 svetnikov večine, trije predstavniki Komunistične prenove pa so volili proti. Podobno kot v Tržiču se tudi v Ronkah niso udeležili glasovanja svetniki Lige in Ljudstva svobode. Naj zabeležimo, da sta pred nekaj dnevi skupaj podprla prodajo energetskega sektorja družbe IRIS župana Tržiča Gianfranco Pizzolitto in Gorice Ettore Romoli; očitno se tržiški predstavniki Ljudstva svobode niso strinjali s svojim somišljenikom iz Gorice, ki je skupaj s Piz-zolittom menil, da ima prodaja velik strateški pomen.
»V Tržiču, kjer na stotine delavcem umira zaradi azbesta, imamo izredno visoko gostoto industrijskih obratov, zato pa nikakor ni prostora za gradnjo nove jedrske elektrarne.« Tako je tržiški župan Gian-franco Pizzolitto med ponedeljkovim občinskim svetom odgovoril na svetniško vprašanje Omarja Greca (Demokratska stranka), ki je zahteval pojasnila v zvezi z govoricami okrog gradnje nuklearke na Trži-škem. Mesto se je svojčas uprlo načrtom za gradnjo uplinjevalnika, zato pa župan poziva vse politične sile, da se ob tako pomembnem vprašanju poenotijo in skupaj izrazijo svoje nasprotovanju gradnji jedrske elektrarne. Pizzolitto je zanikal govorice, da naj bi družba Endesa nameravala prirediti svojo termoelektrarno za proizvajanje jedrske energije. Po njegovih besedah naj bi po drugi strani Endesa nadaljevala s prekvalifikacijo termoelektrarne na metan.
Greco je sicer v svojem vprašanju opozoril, da v prihodnjih šestih mesecih državna vlada bo pripravila načrt z morebitnimi lokacijami za gradnjo nuklearke. Po neuradnih virih naj bi bil med njimi tudi Tržič.
OBNOVA KORZA V GORICI
Trgovcev niso povabili
»Zveza trgovcev Ascom ni prejela vabila na sejo, na kateri so načrtovalci predstavili dokončni načrt obnove Verdijevega korza. Ko bi vabilo prejeli, bi občino opozorili na dejstvo, da ponedeljek po prireditvi Okusi na meji ni bil ravno najboljši trenutek za prirejanje sestanka s trgovci, ki tega dne urejajo upravne zadeve.« Tako pravijo pri goriški zvezi Ascom in očitajo goriški občini, da jih ni uradno obvestila o soočanju na temo Verdijevega korza, ki jo je pred dvema dnevoma priredila svetniška komisija za javna dela. »Vabimo župana, da ponovno organizira srečanje na sedežu zveze trgovcev v večernih urah. Pred tem bo zveza posredovala trgovcem sintezo načrt, tako da bodo na srečanju lahko predstavili svoje pomisleke in nasvete,« so sporočili z zveze Ascom.
GORICA
■ ■ • v« v
Marmac: Ko bi korzo Verdi bil Mozartstraße
MEJNI OBJEKTI
V	Brdih in Mirnu so zadeve stekle
V	Novi Gorici pa se zapleta zaradi državnega moratorija
Medtem ko so v Občini Brda že pod prejšnjo vlado dosegli, da jim je država namenila nekdanje mejne objekte, in tudi v občini Miren-Kostanjevica že snujejo projekte za mejna objekta v Mir-nu in Lokvici, pa se na območju novogoriške občine zatika.
Kot je povedal občinski načelnik za splošne zadeve, Franko Kacafura, je brezplačni prenos na lokalno skupnost pod vprašajem. Pojasnil je, da imajo na novogoriški mestni občini vsa soglasja in s strani Službe vlade za lokalno samoupravo potrjene vse programe, ki so potrebni za pridobitev mejnih objektov, zadeva pa je obtičala na ministrstvu za javno upravo. »Ni skrivnost, da je država zdaj uvedla moratorij na te postopke - čeprav so nekaterim te objekte že dodelili, kar je diskriminatorno - in bo ponovno presodila, ali bo v tej krizi občinam te objekte res podarjala,« je pojasnil in dodal, da bi v takem primeru vse zastavljeno padlo v vodo. »Čakamo na odločitev. Če država to zadrži, bo seveda šla v prodajo po tržnih cenah in mi izgubimo vse,« je še povedal in navedel, da naj bi po načrtih v mejnem objektu v Solkanu uredili skladišče za civilno zaščito in potapljače, na Erjavčevi ulici Turistično informacijski center, na Pristavi pa muzej tihotapstva. Za objekt v Rožni dolini, ki so ga prijavili za potrebe univerze, pa so že ob prijavi izvedeli, da ga država najverjetneje ne bo predala.
V občini Brda, kjer so imeli srečo - tako Kacafura -, ker so kot majhna občina prišli prej na vrsto, je preureditev objektov že stekla. Gre za mejne objekte v Podsabotinu, na Humu, v Vipol-žah, Cerovem, Neblem in na Golem Brdu z izjemo objekta na Ple-šivem, ki je ostal zaradi neurejenega lastništva nerešen. »Izvedli smo javni razpis in imenovali komisijo, ki je izbrala najugodnejše ponudnike, tako da imamo te mejne objekte že oddane,« je pojasnil direktor briške občinske uprave, Andrej Markočič, in dodal, da se v nekaterih objektih dejavnosti že odvijajo. »Vaške skupnosti že izvajajo aktivnosti, v dveh največjih objektih, na Neblem in v Vipolžah, pa so najemniki pridobili gradbeno dovoljenje, izbrali izvajalca in bodo morali v oktobru začeti s preureditvijo, vsaj v Vipolžah, tako da aktivnosti tudi tam tečejo,« je zaključil.
Tajnik občine Miren-Kostanjevica, Aleš Vodičar, je povedal, da so pri njih v pripravi idejne zasnove. »Na mejnem prehodu v Mirnu bo sedež občinskega LTO oz. občinskega zavoda za turizem, ki je v fazi ustanavljanja, in info točka, medtem ko je za mejni objekt na Lokvici predviden mini muzej s poudarkom na kulturni dediščini in prvi svetovni vojni v sklopu projekta Poti miru, en prostor pa naj bi bil namenjen info točki in pospeševanju prodaje domačih izdelkov,« je pojasnil Vodičar in dodal, da je v proračunu že zagotovljenih 30 tisoč evrov za oba projekta, ki naj bi zaživela že koncem letošnjega leta, bolj verjetno pa je, da bo to izvedeno v začetku prihodnjega leta. Kakšni so načrti in kako daleč so s tem v občini Šempeter-Vrtojba, nam včeraj zaradi bolezni zadolžene za te zadeve ni uspelo izvedeti. (nn)
Marko Marinčič
bumbaca
Načrt za obnovo Verdijevega korza v Gorici, ki so ga v ponedeljek predstavili na goriški občini, vsebuje vrsto pomanjkljivosti. Nanje opozarja občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič, ki pravi, da odgovornosti ne nosijo načrtovalci, pač pa goriški župan Ettore Romoli, ki po njegovem mnenju ni bil zmožen prevzeti pogumnej-ših odločitev.
»Predstavitev načrta za urbanistično prenovo korza Verdi mi je sprožila domišljijo, da sem se vprašal, kako bi izgledala ta ulica, ko bi se recimo imenovala Mozartstraße in bi bila nekje severno od Alp. Spodobno tlakovana in čista ulica bi bila polna kolesarjev in pešcev, klopi in cvetočih lončnic, mizic bližnjih kavarn, ljudje bi posedali, kramljali, se sprehajali in si ogledovali blago
v	izložbah. Nikjer avtomobilov: umaknili bi jih v parkirne hiše in na smotrno urejeno krožno pot po enosmernih ulicah okoli prometu zaprtega centra. Tako v Avstriji, kjer so seveda bogati in si lahko privoščijo kak luksuz,« pravi Marinčič in nadaljuje: »Toda tudi Goriška občina je, še po zaslugi ubogega Bran-catija, pridobila dober milijon evrov za preureditev Verdijevega korza. Lahko torej sanjamo? Kje pa! Župan Ettore Romoli je takoj postavil pogoj: avtomobilski promet naj ostane dvosmeren, brez omejitev. Potem pa naj kar uredijo kolesarski stezi, varovalna pasova, na novo tlakovana pločnika in še postajališča za avtobuse. Vse to na 13 do 14 metrov širokem cestišču.« Marinčič ocenjuje, da so se načrtovalci potrudili, »kvadratura kroga« pa je po njegovi oceni izven človeškega dometa, zato so se morali nazadnje sprijazniti z rešitvami, ki vsebujejo vrsto pomanjkljivosti. »Poglejmo nekatere: 1) vozni del ceste bo skoraj za tretjino ožji in ne bo prostora za ustavljanje in dostavo blaga trgovinam in barom. Najbrž bodo morala dostavna vozila v ta namen občasno zasedati pločnika in kolesarski stezi; 2) vsakič, ko bo avtobus ustavil na postajališču, se bodo morali za njim ustaviti vsi avtomobili, pa tudi kolesarji, saj bodo potniki izstopali kar na kolesarsko stezo. Približno kot pri otroški igri "lepih kipcev" bo gibanje naenkrat zamrlo in bo življenje spet steklo le s signalom izpušnega plina ponovno premikajočega se avtobusa; 3) stojal za naslanjanje koles ne bo, saj ni prostora. Kolesarji naj parkirajo drugje in se peš vračajo v bar ali trgovino na korzu. Bo to dalo prepotrebni zagon trgovini? 4) pločnika, ki že danes ne preneseta množice ob sprehajalnih konicah, bosta po novem še ožja. Na dlani je, da bodo pešci zasedli še kolesarski stezi in onemogočili vožnjo kolesarjem. Da sploh ne omenjam ozkega grla, ki se bo ustvarilo v prehodu s korza Italia na Verdijev kor-zo ali vrste na preozkem cestišču za vsakim avtom, ki bi hotel v križišču zaviti v levo. Morda pa bo tako desno usmerjena uprava rešila vsaj ta problem s prepovedjo zavijanja v levo!« je podčrtal svetnik Foruma.
Navedeni problemi so po Marinčiče-
vi	oceni dokaz, da prekvalifikacija korza ni mogoča brez pogumnih izbir. »Celo mnogi trgovci in gostinci želijo cono za pešce, ker vedo, da bi dala zagon njihovi dejavnosti. Toda bojazljivi župan ostaja na svoji nezgodo-vinski barikadi. Zato bomo v Gorici lahko še kar naprej samo sanjali. Ne samo Avstrijo,« pravi Marinčič in zaključuje: »Pred časom sem se v Prištini sprehajal po glavni ulici: zaprta je prometu, krasijo jo drevesa, klopce, kioski in mizice, po njej pa se je pomikala reka ljudi. Uboga Gorica, celo Kosovo nas je že prehitelo!«
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 27. septembra 2009
15 1
štandrež - Prometne težave ob južnem vhodu v Gorico
Kontrol ni, tovornjakov skozi vas pa vse več
Zaradi del na Tržaški ulici se je tovorni promet povečal - Tabaj: »Krožišči nevarni za kolesarje«
gorica - Zapuščina tridnevnega praznika
Školjke na Travniku, olje v ljudskem vrtu
»Fasolari« včeraj opoldne pred palačo prefekture na Travniku (levo); razbite školjke so priklicale muhe in ose (spodaj); Avstrijci so v ljudskem vrtu pustili kakih deset veder odpadnega olja od cvrtja (spodaj)
bumbaca, d.r.
Školjke na Travniku, odpadno olje od cvrtja v ljudskem vrtu, madeži piva in drugih pijač po pločnikih, prazni plastični kozarci in drugi najrazličnejši odpadki; vse to so tridnevni Okusi na meji pustili v »doto« Goričanom, ki so se še včeraj - kar dva dni po koncu prireditve - še vedno sprehajali po umazanih ulicah, trgih in parkih.
Uslužbenci podjetja IRIS so se v ponedeljek dopoldne lotili čiščenja mestnih ulic, vendar bi se nedvomno morali vrniti na ulice tudi včeraj, saj so bile smeti še vedno razpršene domala povsod. Ob zelenicah in ob robu pločnikov je bilo mogoče opaziti plastične kozarce in papirnate prtičke, ki so bili posejani tudi po ljudskem vrtu. Tu so za »spominček« za sprehajalce poskrbeli tudi upravitelji avstrijskih kioskov; olje, v katerem so ocvrli na tisoče dunajskih zrezkov, so lepo izlili v vedra; le-ta so pustili tik za grmovjem, ki ljudski vrt ločuje od ulice Petrarca, tako da je iz njih včeraj dopoldne strašno zau-darjalo. Sicer je smrdel domala ves ljudski vrt; vse tri praznične večere je bila vrsta pred grmi daljša od tiste pred petimi kemičnimi stranišči, ki so bila nameščena ob robu parka. Da
Tovornjaka komaj speljeta mimo štandreške cerkve
bumbaca
Tovornjaki lahko vozijo po Štandrežu samo po ulici San Michele v smeri proti Gorici, toda številni vozniki kršijo omenjeni predpis in zavozijo tudi v nasprotno smer in v druge vaške ulice. To še posebej velja za ulico Ta-bai, po kateri je tovorni promet prepovedan, vseeno pa po njej vsak dan vozi na desetine tovornjakov.
Domačini so že večkrat opozorili, da so tovornjaki nevarni in da ne sodijo v vaško središče. Njihovim zahtevam ni še nihče uslišal, zato pa je med zadnjim goriškim občinskim svetom Božidar Tabaj, štandreški svetnik Slovenske skupnosti, še enkrat sprožil razpravo o omenjenem prometnem vozlu s svetniškim vprašanjem. Upravitelje je opozoril na porast tovornega prometa v Štandrežu, do katerega je prišlo v zadnjih tednih. Ko so se začela dela za namestitev novih greznic v Tržaški ulici, se je v Štandrežu posledično povečal promet avtomobilov in tudi tovornjakov. Ker bodo dela za gradnjo grezničnega sistema trajala do poletja prihodnjega leta, je Tabaj pozval občinsko upravo, da naj poskrbi za ureditev obvoznic. Hkrati je svetnik zahteval, da naj se mestni redarji večkrat odpravijo v Štandrež
in da naj oglobijo voznike, ki s tovornjaki vozijo sredi vaškega središča. Sicer je Tabaj v svojem vprašanju opozoril tudi na težave, ki jih imajo kolesarji in pešci zaradi novih krožišč ob južnem vhodu v mesto. Kot znano je lani občina uresničila krožišče na trgu Divisone Mantova, pred nekaj tedni pa na trgu Saba. Prehod za pešce je urejen pred bencinsko črpalko v ulici Aquileia, kljub temu pa marsikdo prečka cestišče v nedovoljenih točkah. Še v toliko večji nevarnosti so kolesarji. Zanje je vožnja po novih krožiščih veliko tveganje, saj imajo avtomobilisti venomer silo in radi izsilijo prednost v brk prometnim predpisom.
V občinskem svetu so v razpravo o prometnih težavah v južnem delu mesta posegli župan Ettore Romoli, podžupan Fabio Gentile in odbornik Francesco Del Sordi. Tabaje-va opozorila so vzeli na znanje; z obljubo, da jih bodo tudi upoštevali, so pojasnili, da je reševanje prometnega vozla v južnem delu mesta tehnično zelo zapleteno. Ob tem so zagotovili, da po poskusnem obdobju bodo preverili, ali je treba v novo prometno ureditev ob južnem delu mesta uvesti popravke. (dr)
nova gorica
Razmere v gledališču se nazadnje umirjajo
Po vseh peripetijah, povezanih z vodstvom in vodenjem SNG Nova Gorica, naj spomnimo na spore med nekdanjim umetniškim vodjem Primožem Beblerjem in direktorjem Mojmirjem Koničem, ki so razklali tudi igralski ansambel, so se razmere v gledališču po imenovanju v.d. direktorja Jožka Čuka in v.d. umetniškega vodje Srečka Fišerja umirile. V novogoriškem gledališču v teh dneh pričakujejo razpis za direktorja ustanove, ki ga bo objavilo ministrstvo za kulturo; natančnega datuma objave pa še ne vedo, je včeraj povedal tiskovni predstavnik novo-goriškega gledališča Borut Bašin. Dosedanji v.d. direktorja Vojko Čuk je že napovedal svojo prijavo; vlada je namreč spremenila Sklep o ustanovitvi SNG Nova Gorica, ki po novem omogoča, da je za direktorja ali pomočnika direktorja imenovan tudi kandidat, ki nima družboslovne, humanistične ali umetniške univerzitetne izobrazbe, kar bi bila za Čuka, ki je magister ekonomije, odločilna ovira. Glede klime v gledališču je Bašin pojasnil, da se čuti umirjanje situacije; najlepši primer za to pa je primerjava nastajanja predstav prej in zdaj. »Ko se sploh ne čuti, da se predstava pripravlja, v smislu nekih problemov, je očitno, da je vzdušje drugačno,« je pojasnil Bašin. V zvezi z informacijo, da prihaja z 12. oktobrom kot v.d. umetniškega vodje v gledališče Ira Re-tej, dramaturginja iz Mestnega gledališča Ljubljanskega, je Bašin povedal, da je Srečko Fi-šer že ob nastopu funkcije povedal, da bo samo premostitveni umetniški vodja in da bo odstopil po zagonu sezone.
Nova umetniška vodja bo funkcijo prevzela za določen čas do razpisa, ki ga bo izdal direktor, ko bo le-ta potrjen. Bašin je spregovoril tudi o načrtovanju male gledališke dvorane. »Trenutno teče priprava dokumentov. Zdaj se čaka na končno odločitev o tem, ali bo financiranje zagotovljeno; če bo šlo vse po sreči, bi morala biti dvorana oktobra prihodnje leto zgrajena. S tem bi rešili naše organizacijske težave, po drugi strani pa bi pridobili tudi prostor za produkcijo, ki je lahko eksperimentalna, komorna,« je še pojasnil in dodal, da naj bi mala dvorana stala na prvem nivoju ob službenem vhodu za gledališko stavbo. V zvezi z mestno galerijo Nova Gorica je povedal, da jim je zaradi požarne varnosti tam prepovedano organizirati predstave. Dotaknil se je tudi vprašanja gradnje amfiteatra za gledališčem. »Amfi-teater je zadeva, ki se tiče bolj mesta, kot nas. Čuk sicer predlaga, da se ta projekt čimprej pripravi, saj po letu 2013 evropskega denarja ne bo več na razpolago. Dejstvo pa je, da je amfiteater s prostorom za 1.500 ljudi za gledališče prevelik. Tam naj bi se odvijali predvsem centralni poletni dogodki, koncerti in podobno,« je sklenil. (nn)
je bilo kemičnih stranišč odločno premalo, je bilo mogoče zavohati tudi v drugih predelih mesta, kjer so neprijetne vonjave uhajale iz zelenic in bolj zakotnih ulic.
Najbolj eklatanten dokaz, da je bilo mesto včeraj še vedno zelo umazano, je bil kup razbitih školjk na Travniku. Pred prefektu-ro so se tako zbirale muhe in ose, ki so jim »fasolari« iz Chioggie odlično teknili. »To je prava sramota. Na občini si polnijo usta z uspehom tridnevnega praznika, po dveh dneh pa še niso poskrbeli, da bi mesto očistili,« je poudarila trgovka, ki je nekaj čez poldne šla mimo Travnika. Podobnega mnenja je bil tudi drug sprehajalec, ki se je zgražal nad nesposobnostjo smetarskih služb in občinske uprave. »Pred leti sem sil-vestroval na Dunaju. Približno tri četrt ure po polnoči se je na ulice zgrnila armada pometačev, ki so očistili vse pločnike in sprali ceste. V Gorici niso niti pomislili, da bi treba ulice sprati, tako da so madeži piva in drugih pijač še vedno po skoraj vsem mestnem središču,« je poudaril sprehajalec in odhitel s Travnika, saj se je bal, da bi ga pičila kaka osa, ki se je sladkala sredi razbitih školjk. (dr)
gorica - Sklep občinskega odbora
Grad bo lepši
V posodobitev kurjave, očiščenje zidov in poda, popravilo stranišč ter druga dela bodo vložili 256.000 evrov
Dvorana deželnih stanov v goriškem gradu
Po 72 letih bodo na goriškem gradu izvedli vrsto vzdrževalnih posegov, ki bodo končno izboljšali videz najbolj znane turistične atrakcije v mestu. Goriški občinski odbor je vzdrževanje gradu pred časom vključil v seznam prioritetnih javnih del za triletje 2009-2011, včeraj pa je sprejel sklep, na podlagi katerega bo v »restyling« turistične znamenitosti vložil 256.000 evrov.
Načrtovalci, ki jim je občina zaupala poseg, so predlagali namestitev novega sistema kurjave, obnovili pa bodo tudi električno napeljavo. Zunanji šotor bodo ohranili, saj namerava občina v njem prirejati dogodke, in posodobili javna stranišča ob njem. Obnovljeni in očiščeni bodo vsi deli gradu, ki so odprti obiskovalcem, pokvarjena okna in vrata pa bodo zamenjali. Podjetje bo popravilo in zamenjalo tudi ograje, kar bo zagotavljalo večjo varnost obiskovalcev, in kamnit pod v zunanjosti dvorca. Ne nazadnje bodo popravili žlebove ter odstranili travo in druge rastline, ki so zrasle na zidovih gradu.
»Goriški grad vedno prikliče mnogo obiskovalcev, še posebej ob posebnih priložnostih, kot je bila poulična prireditev Okusi na meji. Med petkom in nedeljo je goriški grad obiskalo kar 1.209 oseb, med katerimi jih je 680 prišlo iz Furlanije-Julijske krajine, 354 iz dežel severne Italije in 175 iz tujine,« so sporočili iz tiskovnega urada goriške občine in spomnili, da se občinska in pokrajinska uprava zavzemata zato, da bi goriškemu gradu priznali status muzejske ustanove.
1 6 Sreda, 30. septembra 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Manjšinski predstavniki pred ministrom o stanju duha in možnostih povezovanja
Opravljen korak naprej: namesto skupne glave vsaj delovno omizje
Razhajanja o ključnih vprašanjih, vendar soglasje, da je pomanjkanje katerega koli skupnega predstavništva za manjšino velika škoda
Čeprav je ponedeljkov debatni večer v Gorici spet pokazal na razhajanja okrog temeljnih vprašanj v manjšinskih vrhovih, je le bil narejen korak naprej, izida katerega pa na osnovi izkušenj ne moremo napovedati. V roku enega meseca bodo k mizi sedli predstavniki obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO, stranke Slovenske skupnosti (SSk), slovenske komponente Demokratske stranke (DS) in Komunistične prenove (morda pa še kdo), zato da začnejo pogovor, kako bi si manjšina namesto preveč ambiciozne skupne »glave« dala vsaj delovno omizje, ki naj bi se sestajalo vsaj enkrat mesečno in pri katerem bo govor le o tistih vprašanjih, pri katerih se lahko dokoplje do skupnega imenovalca, če že ne, v najboljšem primeru, do skupnih stališč.
Pobudo za okroglo mizo na temo Kako manjšini ustvariti eno glavo je dala mladinska sekcija SSk, ki jo je v ponedeljek v mali dvorani centra Lojze Bratuž izvedla v sodelovanju s krožkom za politična vprašanja Anton Gregorčič. Za mizo so sedli predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka in Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, predstavnik slovenske komponente pri DS Igor Dolenc - Miloš Budin je vabilo odklonil - ter deželni tajnik SSk Damijan Terpin; v prve vrste sta sedla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in slovenska konzulka v Trstu Bojana Cipot, med publiko, ki je napolnila dvorano, pa je bil tudi predsednik komisije za mednarodne odnose pri novogoriški mestni občini Stojan Ščuka. V svoji dobrodošlici je Simon Koren, v imenu podmladka SSk, imenoval projekt Pajdeja, namen katerega je zbližati poglede mlajših in starejših članov stranke, zato da se usmerijo v prihodnost, da bo združevanje manjšine konkreten cilj in ne utopija, da bodo mladi naj tej poti odigrali večjo vlogo, je poudaril.
Potek večera je vodila novinarka Erika Jazbar, ki je sogovornike najprej vprašala, naj pojasnijo, zakaj manjšina ni bila sposobna oblikovati takšnega reprezentančnega telesa, ki bi ga vsi priznavali in bi hkrati v njem tekla razprava o ključnih vprašanjih. »Flashback« naj bi bil podlaga za projekcijo oz. predloge o tem, kako naprej, izkazalo pa se je - kar je ugotovil tudi minister Žekš -, da je bilo pogleda v preteklost preveč, »vsaj majčkeno več pa bi bilo treba pogledati tudi naprej,« je pri-
bil.
Za Pavšiča skupnega zastopstva manjšine še ni pred vrati, »vsi pa moramo pokazati vsaj voljo, da do tega pridemo«. Ocenil je, da je bilo prvo skupno zastopstvo dokaj uspešno; med dosežki je omenil množično manifestacijo Slovencev na Travnik. »S časom se je svet obrnil na glavo, vse se je spremenilo. Naša narodnostna skupnost sprememb ni dojela, ostala je v čakalnici in nemo gledala na razvoj dogodkov. Vsakdo je utrjeval svoj vrtiček in dvigoval mrežo. Nismo se zavedeli, da so ideološka razlikovanja obremenjevala bolj manjšinsko vodstvo kot pa ljudi,« je povedal in dodal, da manjšina ni znala dovolj zrelo pristopiti k postopku za odobritev zaščitnega zakona in kljub razlikam poiskati skupne imenovalce. Tedaj sta pomembno vlogo odigrali krovni organizaciji, iz njunega sodelovanja je nastala programska konferenca, vse to pa so pri SKGZ želeli nadgraditi s predlogom o eni sami krovni organizaciji. Predlog je padel v vodo, pa čeprav »na vseh področjih našega delovanja opažamo, kako krvavo potrebujemo manjšinsko vodstvo,« je še dejal. Štoka mu je pritrdil le v poudarku, da je civilna družba zelo lepa stvar in da je zato tudi sodelovanje krovnih organizacij koristno in dobrodošlo, toda »politika je vse, brez politike ne gre, edino politika odloča. Žal nas je nesrečna zgodovina pripeljala do tega, da je zamejski narod brez političnega vrha, brez politike pa smo reveži, sirote«.
Dolenc s tem ni soglašal, saj »je med zamejci morda še preveč političnih idej in se Slovenci prepoznavamo skoraj v vseh strankah, ki delujejo v Italiji, vključno v tistih, ki sodelujejo s skrajno desničarskimi političnimi silami«. Dodal je, da je iskati neki politični skupek kompleksna zadeva, in poudaril, da so Slovenci v vrstah treh največjih strank, v katerih se večinoma prepoznavajo, večkrat našli priložnost naveze v javnih upravah, tako na primer z Illyjem v Trstu in Brancatijem v Gorici. Naglasil je, da mora DS vztrajati na poti dogovarjanja s SSk, »čeprav nas razdvajajo nekatere bistvene razlike«. Pristavil je še, da mora slovenska komponenta v DS priti so statutarno urejenega ustroja.
Terpin je najprej izpostavil navzočnost 22 mladih v dvorani, članov mladinske sekcije SSk, kar je za stranko perspektivno. »Skupno zastopstvo je sprva res funkcioni-
ralo, saj so bila v njem neka skupna stališča, na primer dolgoročna vizija zaščitnega zakona. Propadlo pa je, ko se je levica razce-frala,« je dejal in ocenil, da so se levičarske stranke začele potem odpovedovati »za našo narodno skupnost ključnim pogledom«. To vodi Slovence, ki glasujejo za levičarske stranke, v politično asimilacijo, je prepričan Terpin, ki tudi meni, da sodelovanje krovnih organizacij ni privedlo do pravih rezultatov in ni bilo dovolj učinkovito, ker ni dovolj upoštevalo realnosti, »realnost pa je SSk s svojo politično težo in vlogo ter posamezniki v levičarskih strankah«. Med ljudmi so ideološke pregrade padle, v manjšinskih vrhovih pa še ne in se obnašamo kot leta 1945, je še izjavil in pristavil, da »se SSk giblje v smeri iskanja politične enotnosti«.
Vsi štirje so seveda soglašali, da je bilo in je pomanjkanje katerega koli skupnega predstavništva za manjšino velika škoda, kar se za Štoko kaže tudi »v še zdaleč ne dobrem zaščitnem zakonu, s pomanjkljivostmi katerega se spopadamo domala vsak dan«. Obenem pa je Štoka »nepoboljšljiv idealist, ki verjame da bo manjšina le prišla do skupne politične organizacije, saj nas bodo v to prisilile razmere«. Drugače razmišlja Pavšič, ki je mnenja, da je današnja raven sodelovanja med krovnima organizacijama nizka, volilni rezultati pa kažejo, da zbirne stranke Slovencev ni na obzorju: »Danes je že veliko, če zadržujemo glavnino slovenskega volilnega telesa v levi sredini, a zna se zgoditi, da se bo kakšna centristična sila v manjšini premaknila v druge opcije.« Opozoril je še, da je treba v manjšinskih dinamikah upoštevati tudi vse tiste, ki se do vprašanja slovenstva opredeljujejo drugače kot se na primer pri SSk. Terpin je izrazil nasprotno prepričanje, in sicer da zbirni stranki dajejo prav zadnji volilni rezultati. Dodal je še, da mora manjšinska stranka težiti k temu, »da ni v opoziciji, temveč vedno v večini, s katero se mora pogajati, da čim več iztrži«.
Če je bil namen ponedeljkovega večera prikazati stanje duha v manjšinskih vrhovih, je to še najbolje uspelo ministru Žekšu: »Prišel sem s pričakovanji, ki so bila upravičena in so se pokazala za pravilna, namreč pričakoval nisem ničesar. Današnje srečanje ocenjujem pozitivno le, če je to prvi pogovor med vami.« (ide)
Minister Žekš med občinstvom na goriškem debatnem večeru, mladina v prvih vrstah, za mizo pa Pavšič (z leve), Štoka, Erika Jazbar, Dolenc in Terpin
bumbaca
krmin - Danes
Z Gandhijem ob dnevu nenasilja
V Krminu bo danes potekalo javno srečanje, ki ga tamkajšnja občinska uprava prireja ob mednarodnem dnevu nenasilja. Z začetkom ob 17.45 bo v dvorani občinske palače Locatelli govoril Mao Valpiana, direktor revije Azione Nonviolenta, ki bo predaval o nauku Mahatme Gandhija in njegovem pomenu v današnjem svetu.
Občina Krmin želi z dogodkom obeležiti mednarodni dan ne-nasilja, ki so ga proglasili Združeni narodi. Le-ta poteka 2. oktobra, na dan obletnice rojstva Mahatme Gandhija, enega izmed največjih borcev za mir in človekove pravice v zgodovini človeštva. »Nenasilje je sredstvo in cilj, saj nam omogoča, da na osebni in družbeni ravni rešujemo konflikte, ki nam jih postavlja življenje. Nenasilje je izhod iz vseh sporov, saj raje prepričuje, kot pa zmaguje,« piše krminski občinski odbornik za kulturo Alessandro Pesaola in nadaljuje: »Krmin in mnoge druge italijanske občine želijo obeležiti ta dan in razmišljati o pomenu nenasilja. Zato bomo v sodelovanju z gibanjem Nonviolento, združenjem Equa in drugimi krajevnimi društvi priredili srečanje z Maom Valpianom, na katero vabimo vse občane.«
gorica-oglej - Desetletnica prisotnosti nadškofa Dina De Antonija
»Melodija vašega jezika mi je postajala iz dneva v dan bolj domača in prisrčna«
Nedeljsko slavje v Ogleju, goriški nadškof med številnimi somaševalci
Niz javnih srečanj ob desetletnici prisotnosti nadškofa Dina De Antonija v Gorici je v nedeljo sklenila slovesna maša v oglejski baziliki. Pred tem dogodkom je nadškofija obeležila jubilej še s svečanimi večernicami v goriški stolnici v petek, 18. septembra, ki jim je v avditoriju v ulici Roma sledila »lectio magistralis« kardinala En-nia Antonellija, predsednika papeškega sveta za družino. Govoril je o liku škofa v službi cerkveni skupnosti v luči Sv. pisma in drugega Vatikanskega koncila. Škof naj opravlja svoje poslanstvo z zbranostjo, preprostostjo, konkretnostjo, zastonjskostjo, pripravljenostjo deliti z drugimi trenutke veselja in trpljenja; izogiba naj se avtoritariz-mu, protagonizmu in samouveljavljanju, je poudaril kardinal. S ponižnim realizmom in z drznim upanjem vodi krščansko skupnost »po poti neprestane reforme«, pri tem pa mora dajati večjo pozornost medčloveškim odnosom kot pa organizaciji. Pozoren naj bo do bolnih, zapostavljenih, revnih in na rob potisnjenih, odprt za znamenja časa, ki naj jih gleda s simpatijo.
Prejšnji torek, 22. septembra, se je nadškof De Antoni na škofijskem dvorcu srečal z najvišjimi civilnimi in vojaškimi oblastmi goriške pokrajine. Nadškof je povedal, da je v teh desetih letih iskal dialog z vsemi. Glede nekaterih pogledov je prišlo do kakšnega nesporazuma, je dodal, saj solidarnost z ljudmi in ljubezen do njih kdaj pa kdaj trkajo ob človeško pravičnost. Ome-
nil je socialne probleme, ki so se pojavili v zadnjih letih vse do današnjih dni, in še enkrat ponudil sodelovanje krajevne Cerkve kot »lojalne in konstruktivne prisotnosti« zlasti pri projektih javnih uprav, ki zadevajo najrevnejše sloje in prizadete v hudi finančni krizi.
Nedeljskega slavja v Ogleju so se udeležili škofje iz vse dežele, Slovenijo pa sta zastopala koprski škof Metod Pirih in pomožni škof Jurij Bizjak. Veliko je bilo duhovnikov, med verniki pa tudi lepa skupina iz Chioggie, nadškofovega rodnega kraja. V homiliji se je msgr. Evgen Ravignani zahvalil goriškemu nadškofu, ker v svojem velikem očetovskem srcu nosi vse ljudi različnih jezikov in kultur, ker varuje njihov bogati zaklad. Ob koncu slavja je msgr. De Antoni v nekaj mislih preletel ključne dogodke zadnjih desetih let, spremembe, uspehe in izzive, ki nas še čakajo. V slovenščini je povedal, da se je s Slovenci prvič srečal, ko je prišel sem. »Melodija vašega jezika mi je postajala iz dneva v dan bolj domača in prisrčna. Začutil sem tudi, da ljubezen, ki jo gojite do svojega jezika, raste iz njegove dolge, nelahke in vendar lepe zgodovine.« Izrazil je prisrčno hvaležnost za vse lepo in dobro, kar so Slovenci doprinesli goriški Cerkvi. V imenu duhovnikov mu je bil podarjen mozaik z oglejskim dobrim pasti^em, prav vsak vernik pa je ob izhodu iz bazilike prejel v dar rožni venec v rdečem mošnjičku z nadškofovim grbom.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 27. septembra 2009
17 1
GORICA - Priprave na premiero
Prva slovenska uprizoritev Kalmanove Grofice Marice
Udeležence na vajah obiskal tudi minister Boštjan Žekš
Minister Žekš z režiserjem Aberškom na odru centra Bratuž (zgoraj), dirigent Lavrenčič z orkestraši pod odrom (levo)
bumbaca
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice bo slovesno obeležila 50-letnico ustanovitve v petek, 2. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s premiero operete v treh dejanjih Grofica Marica. Poleg profesionalcev - to so predvsem solisti in glasbeniki - nastopajo v glavnem amaterji, ki delujejo in nastopajo v dramskih skupinah, pevskih zborih in na glasbenem področju v okviru ZSKP. Priprave potekajo s pospešenim ritmom, v ponedeljek pa je udeležence na vajah obiskal tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš, ki se je pomudil z režiserjem Emilom Aberškom, dirigentom Hilarijem Lavrenčičem in ostalimi navzočimi.
Grofica Marica madžarskega avtorja Emmericha Kalmana je bila prvič uprizorjena leta 1924 v dunajskem gledališču Theater an der Wien in požela velik uspeh publike. Izvedena je bila v madžarščini, italijanščini, a še nikoli v slovenščini. Libreto sta zapisala Julius Brammer in Alfred Grünwald. Tekst glasbe in melodrame iz nemščine ter govorjeni tekst iz italijanščine je v slovenščino za to priložnost prevedel Ivan Tavčar.
Krstni uprizoritvi - vstop samo z vabili - bodo sledile ponovitve 4., 6. in 11. oktobra. Nakup vstopnic je možen na tajništvu centra Bratuž v Gorici (drevored 20. septembra 85) od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro; informacije so na voljo tudi po tel. 0481-531445 ali preko naslova info@kclbratuz.org.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252.
Dvorana 3: 17.30 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.00 - 22.10 »La ragazza che giocava con il fuoco«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »Bandslam - High School; 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ba-sta che funzioni«.
Razstave
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Baaria«.
Dvorana 2: 17.00 - 18.40 - 20.10 -22.00 »G Force: Super spie in missio-ne«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.00 »Basta che funzioni«; 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.00 »G - Force: super spie in missione«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«.
DRUŠTVO ZA ZGODOVINSKO RAZISKOVANJE ISONZO prireja v četrtek, 1. oktobra, ob 18.30 v bivši konjušnici vile Coronini na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici odprtje razstave o letalstvu v Gorici med leti 1909 in 1962; na ogled bo do 1. novembra od torka do sobote med 10. in 13. in med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. uro.
V GALERIJI HIŠA KULTURE V ŠMART-
NEM je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; do 15. oktobra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro.
9 Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v ponedeljek, 21. septembra, na vseh slovenskih ravnatelj-
GORICA - Pokrajinsko podjetje APT
Oktobra kontrole na avtobusih
Franceschini zmagal
Dario Franceschini je v goriški pokrajini zmagovalec volitev za državno tajništvo Demokratske stranke. Zbral je 52,5 odstotkov glasov, medtem ko je Pierluigija Bersanija podprlo 39,8 odstotkov volivcev, Ignazia Marina pa 7,6 odstotkov. Z rezultatom je zadovoljen deželni svetnik Franco Brussa, za katerega uveljavitev Franceschinija pomeni korak k preseganju starih ločevanj znotraj Demokratske stranke.
Podrl mater in hčerko
Še ne 16-letni skuterist iz Ronk je včeraj ob 7.45 na prehodu za pešce v ulici Garibaldi v Tržiču podrl 35-letno S.B. in njeno 8-letno hčer, medtem ko sta prečkali cesto na prehodu za pešce. Na kraju je poleg policije posredovalo osebje službe 118, ki je lažje poškodovani mater in hčer prepeljalo v tržiško bolnišnico.
Dela na Ulici San Michele
V Štandrežu bo gradbišče zasedlo ulico San Michele od hišne številke 297 do križišča z ulico Gregorčič, zaradi česar bo prišlo do sprememb v prometu. Nadaljuje se gradnja pločnikov, ki jih po naročilu goriške občine in industrijskega konzorcija uresničuje družba Mingotti iz Trevisa.
Matvejevic s šolarji
Pisatelj Predrag Matvejevic se bo danes ob 10. uri srečal z dijaki večstopenjske šole Randaccio v Tržiču. Spregovoril jim bo o kulturi in narodni identiteti.
DOBERDOB - V nedeljo na Gradini
Kraški okusi
Na voljo vino, olje, sir, med, kruh, likerji in suhomesnati izdelki
Kraški okusi bodo protagonist degustacijskega srečanja, ki ga v nedeljo, 4. oktobra, med 14.30 in 19. uro prireja zadruga Rogos v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. S pobudo želijo seznaniti širšo javnost s kakovostjo kraških kmečkih pridelkov, hkrati pa tudi z njihovo izdelavo in izvorom. Svoja vina bodo gostom ponujala vinarska podjetja Castelvecchio iz Zagraja, Rado Kocijančič in Sancin iz Doline ter Vi-nakras iz Sežane, medtem ko bo pivo točila pivovarna Campagnolo iz Milj, žgane pijače in likerje pa podjetje Piolo&Max iz Trsta. Na Gradini bo mogoče okusiti tudi med Silvana Ferfolje iz Doberdoba in čebelarskega podjetja La casa dellApe iz Gorice ter olje Rada Kocijančiča in Sancina iz Doline. Suhomesnate izdelke bosta ponudila agrituri-zem Pri Cirili in kmetija Andrej Ferfolja iz Doberdoba, sire pa Zidarič iz Praprota in Michela Praselj iz Repna. Za sladice in kruh bo nazadnje poskrbela pekarna Cotič iz Sovodenj. Za udeležbo je treba odšteti 12 evrov, obiskovalci bodo lahko pokusili vse predstavljene proizvode, če jim bodo kraške dobrote posebno po godu, pa jih bodo seveda lahko tudi kupili. Za podrobnejše informacije so na razpolago telefonske številke 0481784111, 333-4056800 in 338-216333 ter naslov elektronske pošte inforogos@gmail.com.
stvih objavljene začasne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. Rok za morebitne prizive in ugovore zapade 1. oktobra.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 (KB centerr). Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 048181826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji za brezposelne Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 (KB center). Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it.
PIHALNI ORKESTER KRAS DOBERDOB prireja glasbeno šolo (začetni in
nadaljevalni tečaji pihal, trobil in tolkal - pouk teorije) ter uvajalni tečaj glasbene vzgoje za predšolske otroke (spoznavanje zvokov, ritma in melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti); vpis in informacije na tel. 3384199828 (Romina) in tel. 339-6983579 (Antonella).
M Izleti
□ Obvestila
Z jutrišnjim dnem bo goriško pokrajinsko podjetje za javne prevoze APT ponovno izvajalo sistematične kontrole vozovnic in abonmajev na avtobusih. Monitoriranje, ki so ga z dobrimi rezultati izvedli tudi v lanskem letu, bo potekalo na mestnih in izvenmestnih avtobusih do 20. oktobra. Podobno akcijo, ki so jo priredili v okviru informativne kampanje »Meno evasione, piu servizio«, je podjetje APT izvedlo tudi lani s strokovno pomočjo podjetja SBC Italia.
Med 1. in 21. oktobrom lanskega leta so izvedli 10.000 kontrol, med katerimi je osebje podjetja APT v Gorici zasačilo 7,8 odstotkov potnikov (800 oseb), ki niso imeli pri sebi vozovnice oz. abonmaja. Na Tržiškem je bil podatek nekoliko višji, saj se je brez vozovnice oz. abonmaja peljalo 11 odstotkov potnikov. Potnikov, ki niso plačali vozovnice, je bilo več na mestnih avtobusih (9,3 odstotkov proti 8,1 odstotkov na izvenmestnih progah). »Na vsedržavni ravni so podatki vsekakor mnogo višji, in sicer med dvajset in enaindvajset odstotkov,« je povedal predsednik družbe APT Paolo Polli.
V primeru, da nadzorniki zasačijo potnika brez vozovnice ali brez abonmaja, bo le-ta moral plačati globo v višini 42 evrov. Denarna kazen je znižana na 14 evrov v primeru, da potnik plača na licu mesta. Denarno kazen bodo naložili tudi potnikom z nežigosanimi vozovnicami oz. neveljavnimi abonmaji. V primeru ponarejenih abonmajev in vozovnic je kazen še višja, saj znaša 52 evrov (17 evrov v primeru, da potnik takoj plača). Denarno kazen v znesku 7 evrov morajo plačati tudi abonenti, ki med kontrolo nimajo pri sebi abonmaja.
PILATES - v občinski telovadnici v Doberdobu, vsako sredo od 20. do 21. ure. Vadba se začne 7. oktobra in jo vodi Maja Lutman; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it.
DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron-ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro.
OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ začenja sezono z vajami, ki bodo ob sredah v zgornjih prostorih kulturnega doma Budal. Za otroke od 4 do 5 let od 16. do 17. ure; za otroke od 6 let dalje od 17. do 18 ure. Vaditeljica bo Tanja Gaeta (tel.328-0309219).
SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bo letošnje zimovanje od 2. do 6. januarja na Zoncolanu; vpisovanje na društvenem sedežu v torek, 6. oktobra, ob 18. uri; informacije na tel. 3385068432 (Loredana).
SPDG obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v Kulturnem domu vsako sredo ob 20.30. Prvo srečanje bo 14. oktobra; informacije na tel. 3387995474 (Aldo Bauzon).
ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja društveno kosilo v nedeljo, 4. oktobra, v restavraciji Felcaro v Krminu; rezervacije na sedežu združenja ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro, ob četrtkih med 15.30 in 18. uro.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo v soboto, 3. oktobra, informativni sestanek v Štandrežu v domu Andreja Budala ob 16.30.
TABORNIKI RMV obveščajo, da so sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16. ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 3493887180 (Gabrijel).
0 Prireditve
V	KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 30. septembra, ob 16. uri pisatelj Fabio Piuzzi predstavil svojo knjigo »Shat-netz«.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v
četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige Zadnja tuja vojaška okupacija slovenskega ozemlja - oris zavezniške vojaške uprave v slovenskem Primorju (od 12. junija 1945 do 15. septembra 1947). Knjigo bodo predstavili avtor Cvetko Vidmar, zgodovinar Branko Marušič in Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja.
0 Mali oglasi
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil; tel. 320-1817913.
Id Osmice
SPDG prireja v nedeljo, 4. oktobra, pohod od Gabrij do Medje vasi, speljan po poti CAI št. 79, posvečeni Abra-mu Smithu. Zbirališče bo ob 8.30 na parkirišču gostilne Pri Tomažu v Ga-brjah. Vodi Srečko Vižintin (informacije in prijave na tel. 335-5421420). Posrbljeno bo za prevoz za povratek iz Medje vasi v Gabrje.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom mesta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilnI pri Ivici (0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in KD Fotoklub Skupina 75 prireja izlet v Celje v nedeljo, 25. oktobra; prijave in informacije na tržaški (tel. 040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495).
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125.
OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Raffaele Napea (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi pri Ma-donini in na pokopališču v Ločniku.
DANES V ŠTMAVRU: 11.45, Rosa Figelj (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.30) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V PODGORI: 9.00, Marina Perlin vd. Gratton (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Ločniku.
DANES V ŠLOVRENCU: 11.00, Valder Medeot (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
18 Sreda, 30. septembra 2009
GOSPODARSTVO
PODJETJA - V tržiškem Kinemaxu bo jutri ob 18. uri dvojno praznovanje
Qubik - nova znamka kave za novo verigo barov
Z direktorjem družbe Cogeco (KB 1909) Robertom Vidonijem o novi kavi in baru
TRST - Qubik caffe se imenuje nova blagovna znamka, ki jo bo podjetje Vidiz&Kessler iz skupine Cogeco oziroma KB 1909 predstavilo jutri v Tržiču. »To je v Trstu izbrana in pražena kava, po tradicionalnem tržaškem sistemu, ki se razlikuje od drugih načinov praženja v Italiji,« nam je v pogovoru pred jutrišnjim dogodkom povedal direktor družbe Cogeco Spa in predsednik upravnega sveta njene hčerinske družbe Vidiz&Kessler, Robert Vidoni.
Po njegovih besedah je Qubik caffe nova znamka izbrane mešanice 100-odstotne kave vrste arabica, zraven pa bodo ponujali tudi neme-šane vrste kave, torej z enim samim izvorom, npr. iz Dominikanske republike ali Jamajke. »Ko je družba Cogeco lani prevzela tržaško kavno podjetje Vidiz&Kessler s častitljivo tradicijo, saj je na trgu kolonialnega blaga (čaja, kakava, dišav ipd.) že od leta 1953, v zadnjih dvajsetih letih pa tudi na trgu kave, smo se odločili, da razvijemo novo blagovno znamko za kavo, glede na sinergijo s skupino KB 1909 pa smo se strateško odločili, da bomo to kavo ponujali v novih t.i. concept barih. Prvega z imenom Qu-bik bar bomo slovesno odprli jutri ob 18. uri v Kinemaxu v Tržiču,« nam
Fûubîk	1
J caffè	1
L
je povedal Vidoni in nakazal, da bo to le prvi iz verige tovrstnih barov. Drugega nameravajo odpreti v KB centru v Gorici, nato pa še dva na Tržaškem. Naj dodamo, da je načrtovalec oziroma »odgovoren« za podobo teh barov goriški arhitekt Di-mitri Waltritsch.
»Inovativnost nove blagovne znamke bo dopolnjevala tudi embalaža, kar bodo udeleženci videli na jutrišnji predstavitvi,« je dejal Vido-ni in se pri tem nanašal na obliko kocke, ki je zaščitni znak tako za kavo kot za bar. »Vidiz&Kessler je majhno podjetje, vendar inovativno in globalno,« je misijo podjetja opisal Vidoni in dodal, da je njihov glavni posel delo za po naročilu za tretje stranke, torej za druge pražarne, največji del pa odpade na kavo v tabletah za kavne aparate. »Imamo utrjene poslovne odnose z izbranimi odjemalci, posebno v severovzhodnem delu Italije in na nekaterih tujih trgih,« nam je povedal naš sogovornik in dodal, da je njihovo vodilo v vseh teh letih »ljubezen do proizvoda in spoštovanje do odjemalca«. To je hkrati strategija podjetja, ki je z dnem, ko je postalo del skupine Cogeco, na svojo tradicijo navezalo inovativnost. »Od dne, ko smo začeli razmišljati o novi blagovni znamki, smo se spraševali, ali na trgu obstaja prostor za nov brand, ali obstaja interes odjemalcev. Odgovor je bil pritrdilen. Menimo namreč, da odjemalec danes želi kaj več od dobre kave, želi si odkriti nove okuse in odtenke arome. Obenem želi piti kavo v prijetnem okolju, kjer mu servira izkušen barman, ki ima poleg tega, da zna pripraviti dobro kavo, tudi posluh za kulturo kave,« je nadaljeval naš sogovornik.
Prvi mož sektorja kave v skupini KB 1909 se je rad razgovoril o svo-
Kinemax v Tržiču, zgoraj Robert Vidoni, spodaj blagovna znamka nove kave
jem delu, kar je dokaz njegovega prepričanja v tisto, kar dela. »Ob vsem tem imamo kakovostni proizvod, promocijo in distribucijo, ki poteka prek naših barov in izbranih strank, med katerimi so gourment restavracije, specializirane trgovine, t.i. gour-ment shop, poleg tega pa ne zanemarjamo tudi novih načinov trženja, kot je npr. e-commerce,« nam je povedal Vidoni.
Pogovor sva končala s cilji, ki so si jih pri Cogecu oziroma Vi-diz&Kesslerju zastavili za naprej. »Naši načrti zadevajo utrditev sedanjih dejavnosti, razvoj novih projektov, kot je ta nova blagovna znamka in projekt verige konceptnih barov, o drugih pa bomo govorili takrat, ko bodo stvari bolj zrele,« nam je za konec zaupal Vidoni.
V skupini, ki jo vodi družba Co-geco Spa, sta poleg družbe Vi-diz&Kessler še podjetje Kavaimpex na Hrvaškem, ki se ukvarja s praže-njem kave in prodajo tamkajšnjim barom in restavracijam, in podjetje KB Commodities v Londonu, ki trži surovo kavo.
Naj torej ponovimo, da bo predstavitev nove blagovne znamke in uradno odprtje Qubik bara jutri ob 18. uri v tržiškem Kinemaxu (Ul. Grado 54).
Vlasta Bernard
DOGOVOR - Agencija Turismo FVG
Na letalih Alitalie promocija naše dežele
RIM - Deželna agencija za turizem Turismo FVG in letalska družba Alitalia sta sklenili partnerski sporazum za mednarodno promocijo imidža Furlanije-Julijske krajine s skupnim marketingom, ki bo izpostavljal predvsem enogastronomske odličnosti tega prostora.
Projekt predvideva ponudbo regionalnega jedilnika za potnike Alita-lie v razredih magnifica in business. Ti bodo tako deležni dobrot, kot so pršut San Daniele in sir znamke Mon-tasio, jedila pa bodo spremljala najboljša deželna vina z zaščitenim poreklom. Poleg tega bodo na letalih Ali-talie predvajali promocijske video posnetke o lepotah in znamenitostih Furlanije-Julijske krajine. V čakalnih salonih VIP na letališčih Fiumicino v Rimu in Linate v Milanu pa bo nameščen kotiček za degustacijo najboljših deželnih vin.
»Furlanija-Julijska krajina je predhodnica za sporazume, ki jih bo
Alitalia podpisala v bližnji prihodnosti. Gre za vzorčni dogovor, ki omogoča tudi promocijo deželnega letališča v Ronkah,« je podpis partnerstva komentiral podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani, ki se je v Rimu pred podpisom sporazuma sešel tudi z ministrico za turizem Michello Brambila. Direktor agencije Turismo FVG Andrea Di Giovanni je ob tem spomnil, da se je turistični obisk v deželi v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečal za kar sto tisoč prihodov, zavezništvo z Alitalio pa bi lahko ponudbo dežele poneslo na še neosvojene trge.
Direktor trženja pri Alitalii Andrea Stolfa pa je dodal, da namerava letalska družba s pomočjo partnerstva s Furlanijo-Julijsko krajino tudi konkretizirati svoja prizadevanja za promocijo ozemlja in italijanskega proizvoda. Ta proizvod namreč ravno v lokalni enogastronomiji nahaja izjemen izraz italijanskosti, ki je cenjena po vsem svetu.
TRANSPORT - Medtem ko je še aktualna tudi zveza z Rimom
Aerodrom Portorož v pogovorih z Jatom o uvedbi redne letalske linije
LETALIŠČA
Možnosti za povezavo Trst - Linate
RONKE - Obstajajo konkretne možnosti za obnovo letalske povezave Alitalie med Trstom in Rimom, je včeraj zagotovil predsednik letališke družbe v Ron-kah Sergio Dressi. Po njegovih besedah je vse odvisno od odločitev in sporazuma, ki ga morajo doči Alitalia, Dežela FJK in ministrstvo za transport. Dressi je tudi povedal, da bo za zvezo z Milanom, če pride do dogovora, uporabljeno milansko mestno letališče Linate, tako kot že dolgo terjajo deželni gospodarski krogi, in ne bistveno bolj oddaljeno letališče Malpensa.
PORTOROŽ - Potekajo resni pogovori s srbsko letalsko družbo Jat o uvedbi redne letalske linije, ki bi v Portorož dvakrat tedensko vozila turiste iz Srbije, je včeraj za STA potrdil direktor portoroškega letališča Robert Krajnc. Kot je dejal, sta Jat in portoroško letališče uskladila vsa vprašanja, svoje pa morajo povedati še predstavniki obalnega turizma. Krajnc je potrdil, da pogovori z Jatom potekajo že od poletja in da je Jat predstavnikom turističnega gospodarstva že posredoval ponudbo. »Želimo si, da bi z redno linijo začeli decembra, sicer pa je vse v rokah tistih, ki bi morali tudi finančno stopiti v ta projekt,« je poudaril Krajnc.
Predsednik Turističnega združenja Portorož Jadran Furlanič je potrdil, da so v ponedeljek prejeli prvo Jatovo ponudbo, ki pa jo je potrebno še ustrezno razdelati. Kolikšna bo okvirna cena letalske karte, Furlanič še ni mogel pojasniti, po njegovih besedah pa bodo obalni hotelirji za goste iz Srbije pripravili ustrezne pakete, v katere bo všte-

EVRO
1,4549 $ -0,70
ta tudi cena vozovnice. Po njegovih ocenah obstajajo realne možnosti, da z Ja-tom dosežejo dogovor, še pred njegovo sklenitvijo pa bo potrebno rešiti vprašanje, kdo bo prevzel tveganje, če sedeži v letalu ne bodo v celoti zapolnjeni. V letošnjem kriznem letu utegne po njegovem mnenju to predstavljati težavo, zato je treba pred odprtjem redne linije poskrbeti tudi za ustrezno promocijo v Beogradu.
Aerodrom Portorož se še vedno dogovarja tudi o uvedbi redne letalske linije z Rimom, težavo pa tudi v tem primeru predstavlja financiranje, kjer bi moralo po Krajnčevih besedah več pobude prevzeti obalno turistično gospodarstvo. Pri obalnih hotelirjih je od pomladi v tej smeri sicer zaznati pozitivne premike, še ocenjuje Krajnc.
Iz Hotelov LifeClass so za STA pojasnili, da »na nivoju turistične desti-nacije Portorož potekajo aktivnosti za vzpostavitev letalskih linij s tujimi mesti«, da pa je o podrobnostih še prezgodaj govoriti. (STA)
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
29. septembra 2009
valute	evro (povprečni tečaj) 29.9. 28.9.	
ameriški dolar japonski jen kitajski juan	1,4549 130,91	1,4650 131,15
ruski rubel	9,934 43,8814 70,0030	44,1120 69,9590
danska krona	7,4440	7,4424 0,9226
švedska krona	10,2330	10,2295 8,5275
češka krona	25,180	25,252
estonska krona	15,6466 269,55	15,6466 269,66
poljski zlot	4,2135 1,5861	4,2097 1,6027
avstralski dolar	1,6690 1,9558	1,6906
romunski lev	4,1926 3,4528	4,2015 3,4528
latvijski lats	0,7063 2,6088	0,7059 2,6264
islandska krona	290,00	290,00
hrvaška kuna	7,2708	7,2898
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
29. septembra 2009
1 mesec 3 meseci	6 mesecev	12 mesecev
LIBOR (USD) - -	-	-
LIBOR (EUR) - -	-	-LIBOR (CHF) -
EURIBOR (EUR) 0,438 0,75	1,018	1,236
ZLATO
(999,99 %%) za kg
21.843,65 € +26,43
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
29. septembra 2009
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,34 IMTTIDCI IDDDA fiflfl		-0,87
KRKA 1 1 IKA KOPER	71,83 24 11	+1,01 +0,21 +1 99
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	176,58 32110	+0,87 +041
TELEKOM SLOVENIJE	151,03	-0,79
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni	50,81 31,62	-1,91 -0,57
ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ - -ISTRABENZ - -		
NOVA KRE. BANKA MARIBOR - - MLINOTEST - -MLINOTEST - -		
KOMPAS MTS - - Mil/A		
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA	27,63 15,10	+0,04 +0,67
SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ	230,00 190 00	-1,57
IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	89,00 26,11	+2,70 +1,95 +1,79
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. septembra 2009 +0,37		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	1,351 6,20 1665	-1,46 +3,59 -1 07
AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS	6,68	+0,53
BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON	1,436 5,16 1162	-0,14 -0,48 -1 44
EDISON ENEL ENI	4,32 1706	-0,69
FIAT FINMECCANICA	8,77 1194	-0,64 +0,86
FINMECCANICA GENERALI IFIL	18,82	+1,10 +3,58
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	3,026 1542	+0,00
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	17,86	-1,47 +0,11
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	4,85 9,38 1 90	-0,72 +0,37
PIRELLI e C PRYSMIAN	0,36 13 03	-0,94 -0,94
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	20,59	-0,61 +1,08
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,32 6,47 1 22	-0,38 -1,22
TENARIS TERNA	12,2	-1,61 -0,81 -1 21
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	2.65 3.66 1043	-0,27
UNICREDIT	2,72	+0,77 +2,06
SOD NAFTE
(159 litrov)
66,55 $ -0,24
IZBRANI BORZNI INDEKSI
29. septembra 2009
zaključni tečaj
indeks
sprememba %
SLOVENIJA
SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana
4.273,59 1.050,69
+0,18 +0,22
TRG JV EVROPE
CROBEX, Zagreb BIRS
FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje
375,25 2.035,15 18.017,62 3.090,63
-0,64 +0,98 -2,90 +1,50
DRUGI TRGI
Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj
9.769,56 1.719,98
1.063.51 1.127,59
5.713.52 5.159,72 3.814,10 2.607,74 1.145,1 2.892,44
10.100,20 2.663,31 21.013,17 2.754,54 16.852,91
-0,20 -0,27 +0,05 +1,09 -0,40 -0,12 -0,28 +0,81 +0,24 -0,23 +0,90 +1,29 +2,06 -0,32 +0,96
w
Sreda, 30. septembra 2009 1 9
ft*
Champions
LEAGUE
KAZAN, FIRENCE - Čakali so Inter, dočakali pa Fiorentino. Medtem ko je Mourinhova četa zbrala v ruskem Kazanu pičlo točko, in še to z veliko muko, so Prandellijevi varovanci v drugem krogu Lige prvakov, z bleščečo igro, nadigrali renomirani Liverpool, novi junak moštva iz toskanske prestolnice pa je 19-letni Črnogorec Ste-van Jovetic.
Inter na gostovanju v Rusiji že sedmič zapored v Ligi prvakov ni prišel do zmage, za nameček pa je bil v Rusiji slabši tekmec, čeprav je res tudi, da so zadnje pol ure igrali z igralcem manj zaradi izključitve nemirnega Balotelli-ja, zato pa do konca tekme doživeli obleganje gostiteljev. Državni prvak Kazan je tekmo tudi bolje pričel. S pomočjo fanatičnega navijanja 30.000 gledalcev so vsilili Interju vrtoglav ritem in že v 11. minuti je Argentinec Dominguez s hitrim prodorom ugnal vso Interjevo obrambo. Po tem zadetku je Inter ustrezno reagiral, Dejan Stankovic pa je izenačil že v 27. minuti. Odtlej je Inter nekako ukrotil ambiciozne gostitelje, vendar ni bil dovolj pogumen v napadu, kjer je bil Eto'o vedno na preži, a tudi preveč osamljen, po Balotellijevi izključitvi pa se je tako in tako samo branil. Inter ima sicer tudi smolo, vendar nikakor ne igra tako, kot od njega vsi pričakujejo. Da je točka dobrodošla je priznal tudi Mourinho.
Vse drugačen obraz je pokazala Fiorentina, ki je s svojo igro v prvem polčasu presenetila tako navijače kot poznavalce. Vnovič se je pokazalo, da je v nogometu temperament ključen element in igralci Fiorentina so pokazali zvrhano mero odločnosti, zbranosti in požrtvovalnosti: v prvem delu v fazi napadanja, ko so svoj trudi kronali z dvema zadetkoma mladega Joveti-ča, v drugem polčasu pa v fazi branje-nja, ko jim je uspelo močno omejiti Torresa, Gerrarda in ostale priznane igralce še bolj priznanega strokovnjaka Li-verpoola Beniteza. Izidi prvega polčasa, že sam po sebi presenetljiv, je bil za igro, ki jo je pokazala Fiorentina, celo preskromno plačilo. V drugem delu je bil Liverpool res napadalen, vendar nikoli resnično tako nevaren, da bi lahko ogrozil zmago gostiteljev.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
NOGOMET - V Ligi prvakov Toskanci uspešnejši od Milančanov
Inter je bila tokrat Fiorentina
Liverpool v Firencah izgubil z 2:0, v Kazanu brez zmagovalca
E-skupina IZIDA Fiorentina -
Liverpool 2:0, Debrecen - Lyon 0:4
Lyon	2	2 0	0 5:0	6
Liverpool	2	10	1	1:2	3
Fiorentina	2	10	1	2:1	3
Debrecen	2	0 0	2	0:5	0
PRIHODNJI KROG (20.10.) Debrecen -Fiorentina, Liverpool - Lyon
G-skupina IZIDA Unirea
Stuttgart 1:1, Rangers - Sevilla 1:4
PRIHODNJI KROG (20.10.) Rangers - Unirea, Stuttgart - Sevilla
Sevilla	2 2 0 0 6	16		Arsenal	2 2 0 0 5	26
Stuttgart	2 0 2 0 2	22		Olympiacos	2 10 11	23
Rangers	2 0 112	51		Alkmaar	2 0 111	21
Unirea	2 0 111	31		Liege	2 0 113	41
F-skupina IZIDA Kazan - Inter
1:1, Barcelona - Dinamo Kijev 2:0
Barcelona	2	1	1	0	2:0	4
Kijev	2	1	0	1	3:3	3
Inter	2	0	2	0	1:1	2
Kazan	2	0	1	1	2:4	1
PRIHODNJI KROG (20.10.) Barcelona - Kazan, Inter - Dinamo Kijev
H-skupina IZIDA Arsenal
Olympiacos 2:0, Alkmaar - Liege 1:1
PRIHODNJI KROG (20.10.) Alkmaar - Arsenal, Olympiacos - Liege
Liverpool je lani v osmini finala izločil Inter, leta 2005 v četrtini finala pa tudi Juventus, zato je bilo veselje igralcev Fiorentine ob zmagi včeraj razumljivo
ansa
Rubin Kazan - Inter 1:1 (0:0)
STRELCA: Dominguez v 11. in Stankovic v 27. min.
RUBIN KAZAN (4-4-2) Rzihov; Salukvadze, Šaronov, Cesar Navas, Ansaldi; Karadeniž, Semak, Noboa, Rja-zančev; Buharov, Dominguez (od 86. Ka-sajev).
INTER (4-3-3) Julio Cesar; Maicon, Lucio, Samuel, Chivu; Zanetti, Cam-biasso (od 78. Vieira), Stankovic; Man-cini, Eto'o, Balotelli (od 63. Quaresma) Fiorentina - Liverpool 2:0 (2:0)
STRELEC: Jovetic v 28. in 37. min.
FIORENTINA: Frey, Comotto, Dainelli, Gamberini, Gobbi, Zanetti, Montolivo, Marchionni (od 89. De Silvestri), 8 Jovetic, 6 Vargas (od '74. Jorgensen); Mutu (od 81. Donadel).
LIVERPOOL: Reina, Johnson, Car-ragher, Skrtel, Insua (od 71. Babel), Ger-rard, Lucas, Benayoun, Kuyt (od 79. Vo-ronin), Fabio Aurelio, Torres.
£Primorski
~	dnevnik
FORMULA 1
Alonso bo podpisal za Ferrari
MADRID - Najkasneje jutri naj bi Fernadno Alonso tudi uradno postal Ferrarijev voznik za prihodnjo sezono. Pri Ferrariju naj bi letno zaslužil po 25 milijonov evrov, podpisal pa naj bi petletno pogodbo.
Alonso naj bi zamenjal Finca Kimija Raikkonena, ta pa naj bi odšel k Mclarnu.
NE KANDIDIRA - Mehika se je zaradi gospodarske krize odpovedala kandidaturi za izvedbo nogometnega SP v letu 2018 ali 2022.
HUDA POŠKODBA - Finski alpski smučar Marcus Sandell (22 let) je na treningu na ledeniku Pitztal v Avstriji zletel s proge in si poškodoval hrbtenico, vranico in ledvico, ki so mu jo morali odstraniti, ob tem pa si je zlomil še nos in zapestje. Mogoče bo mladi smučar celo končal kariero.
OPRAN - Trener evropskih in španskih nogometnih prvakov iz Barcelone Josep Guardiola je dokončno dobil bitko za svoje dobro ime, omadeževano z domnevno do-pinško črno piko. Italijanski olimpijski komite CONI je dokončno potrdil, da Guardiola pred osmimi leti še kot nogometaš Brescie ni jemal prepovedanih sredstev.
VRAČA SE - Avstralski dirkač Casey Stoner (Ducati), ki je zaradi kronične utrujenosti izpustil zadnje tri dirke svetovnega prvenstva v elitnem motociklističnem razredu mo-toGP, se bo ta konec tedna v Estori-lu vrnil na steze.
DRAGE IGRE - Ruski podjetniški časnik Vedomosti je poročal, da bodo zimske olimpijske igre v So-čiju 2014 trikrat dražje od sprva predvidenega stroška. Stale naj bi preko 33 milijard ameriških dolarjev.
TENIS
Paola Cigui že izločena
Paola Cigui, teniška igralka Gaje, je že zaključila z nastopi v Ciampinu na mednarodnem turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. V prvem krogu je Paola, ki je bila v glavnem turnirju peta nosilka, je izgubila proti Italijanki Ca-rolini Pillot (št. 947 WTA) s 7:6(2) in 6:2. 17-letna igralka Pillot je v glavnem turnirju nastopila po povabilu (wild card).
ODBOJKA - EP
Četrta
zmaga
Italijank
KATOWICE - Italijanska ženska odbojkarska reprezentance se je praktično že uvrstila v polfinale evropskega prvenstva. »Azzurre« so priti Azerbajd-žanu dosegel že svojo četrto zaporedno zmago, tretji s 3:0. Kljub gladkemu končnemu izidu je bil dvoboj proti nekdanji sovjetski republiki v prvih dveh setih zelo izenačen (9:27, 25:23), prvič doslej se je zgodilo, da so Italijanke nasprotnice zasledovale (14:18 v drugem setu). Azer-bajdžan je popustil le v tretjem setu (25:13), v katerem so najboljša Italijanka Antonella del Core (17 točk) in tova-rišice trdno prijele niti igre v svoje roke.
Danes se bo Italija pomerila s Češko (ob 15. uri).
Ostali izid skupine F: Nemčija -Češka 3:0, Turčija - Srbija 3:1. Vrstni red: Italija 6, Nemčija in Srbija 4, Češka in Turčija 2, Azerbajdžan 0.
Skupina E, izidi: Španija - Rusija 1:3, Nizozemska - Bolgarija 3:0, Poljska - Belgija 3:1. Vrstni red: Nizozemska, Rusija 6, Poljska 4, Bolgarija 2, Španija in Belgija 0.
KOLESARSTVO - Svetovno prvenstvo v Mendrisiu
Miroljubna okupacija
Nizozemski navijači so prišli v Švico navijat s kamionom in dvajsetčlansko godbo
MENDRISIO - Leta 2012 se bo svetovno kolesarsko prvenstvo odvijalo v nizozemskem mestu Valkenburg, ne daleč od bolj znanega Maastrichta. Priprave so že v polnem teku, saj je bila v tiskovnem središču v Mendrisiu na voljo že brošura. Vendar so se Nizozemci odločili tudi za drugo vrsto promocije in so čez cel potek letošnjega svetovnega prvenstva poživili ponavadi umirjeno mestece Mendrisio. »Okupacija« pa ni bila improvizirana. Na pobudo nizozemskega selektorja Leo van Vliet so pripeljali kamion, kjer so namestili velik ekran ter so v sodelovanju s švicarskimi organizatorji pripravili kiosk s pijačo in jedačo. Za glasbo je poskrbela dvajsetčlanska godba, ki je med potekom vsake dirke bučno navijala za vse kolesarje.
Nizozemski tabor je bil postavljen na zelo strateškem kraju, v središču
več fotografij na WWW.primorski.eu
Mendrisija, tik ob pričetku prvega vzpona Acquafresca. Po celem trgu so plapolale oranžne zastave, tako, da ni bilo nobenega dvoma kdo gospodari tam.
Med organizatorji je bila tudi
mlada Judith, katera nam je povedala da se je na van Vlietov predlog, da gredo nekaj dni navijat,se je odzvalo veliko število ljudi z vseh koncev Nizozemske. Natančnega števila nizozemskih na-
vijačev v Mendrisio nam ni uspelo odkriti. Nekateri so trdili, da jih je 500, drugi pa 2.000. Judith je še dodala, da so veseli, ker so ustvarili posebno vzdušje, saj njihov namen ni bil samo navijati za lastne kolesarje. Seveda bi radi videli na najvišjih stopničkah oranžne barve, a konec koncev jim je bilo vseeno, kdo bo prvi. Le nemške zmage se ne bi veselili.
Vendar kljub glasnemu navijanju, dejstvu, da je kolesarstvo glavni nacionalni šport in da ima vsak Nizozemec kolo, pa že nekaj let ni vidnega imena med moškimi profesionalci. Upanja polagajo vj mlade perspektivne kolesarje, kot sta Gesink in Hoogerland, za katere upajo, da se bodo čez tri leta izkazali na domačih tleh.
Glasno navijanje pa je le obrodilo nekaj sadov, saj je v soboto na krožni dirki za ženske dosegla Nizozemka Marianne Vos drugo mesto. In tako so na oranžnem trgu sredi Mendrisia, njeno srebrno kolajno proslavljali pozno v noč.
Edvin Bevk
2 0 Sreda' 30- sePtembra 2009
ŠPORT
/
ATLETIKA - Državno ekipno prvenstvo v Caorlah
Biserka Cesar bronasta v metu diska
Najboljši rezultat doslej, čeprav je treniranje opustila že pred nekaj leti -»Italijanski atletiki se ne godi dobro«
Biserka Cesar, slovenska metalka diska in krogle, je minuli konec tedna nastopila na državnem klubskem prvenstvu v zlati skupini in je v metu diska osvojila bron. Nepričakovan rezultat je presenetil in istočasno razveselil atletinjo iz Trebč, ki je že pred nekaj leti opustila redno treniranje. Z doslej najboljšo uvrsti-tivijo je bila seveda zelo zadovoljna. Disk je vrgla 45,68 m daleč, kar je zadostovalo za tretje mesto. »Če upoštevam, da pred nastopom sploh nisem trenirala, je to zelo dober rezultat. Ko sem še redno tekmovala, sem vrgla najdlje 50,01 m,« je pojasnila Biserka, ki bo decembra dopolnila 26 let. »Rezultat je presenetljiv. Pred nekaj sezonami s takim metom prav gotovo ne bi stopila na stopničke. Očitno se italijanski atletiki ne godi dobro. Večina tekmovalk se je sicer opravičevala, da je ob koncu sezone že utrujena. Sama pa sicer ne najdem logične razlage za tak rezultat,« je še dodala metalka iz Trebč, ki uči plavanje pri PK Bor, kmalu pa bo diplomirala na pedagoški fakulteti v Kopru. V metu diska je zmagala Laura Bor-dignon z metom 54,30 m.
Biserka, ki je na državnem ekipnem prvenstvu v Caorlah nastopila s tržaškim
CUS-om, je tekmovala tudi v suvanju krogle. Osvojila je šesto mesto (12,68 m), zmagala je prav tako Laura Bordignon (15,71 m) iz kluba Sai Atletica.
Čeprav Biserka že nekaj let ne trenira več, jo ob ekipnih nastopih tržaški CUS vedno pokliče. V Trstu namreč ni mlajših tekmovalk, ki bi se posvečale tem disciplinam: »V Trstu sem še vedno edina, ki lahko tekmuje v obeh disciplinah, včasih pa mečem tudi kopje in kladivo. V Italiji je prišlo do generacijske zamenjave, v Trstu pa še ne,« ugotavlja Biserka, ki je tudi zato odšla v Caorle nemotivirana. Kljub temu pa je dosegla zelo dober rezultat. Bila je tudi najboljša iz tržaške ekipe.
Tržaška ženska ekipa CUS-a je lani prestopila iz srebrne v zlato skupino. Med najboljšimi dvanajstimi društvi v Italiji so bile Biserka in sotekmovalke v Caor-lah desete. Zmagala je Sai Ateltica iz Rima. Na državnem ekipnem prvenstvu je nastopilo tudi več olimpijk in olimpijcev ter reprezentantov, ki so tekmovali na minulem svetovnem prvenstvu. Veliko je bilo tudi tujih tekmovalcev, saj pravila dovoljujejo, da vsaka ekipa vključi v tekmovanje enega do dva tuja državljana.
ROLKANJE - V soboto in nedeljo
Mladinini rolkarji na vrhu v sprintu in na daljših progah
Tekmovalci Mladine s trenerjem Erikom Tencejem
Rolkarji Mladine so minuli konec tedna nastopili na dveh tekmah. V soboto so v kraju Acceglio v Piemontu tekmovali v sprintu, ki je bil veljaven za italijanski pokal. Na 110 m dolgi trasi so trije Mladinini tekmovalci stopili na stopničke: Jasna Vitez in Luka Ghira med najmlajšimi ter Niki Hrovatin med mladinci. Med začetnicami je Jasna Vitez osvojila drugo mesto, zmagala je leto starejša Azzurra Einaudi. Dana Tenze je bila četrta, z dodatnimi 228 točkami pa je tačas prva na skupni razvrstitvi pokala. Med dečki je bil Luka Ghira drugi, za las mu je spodletelo prvo mesto. Na skupni razvrstitvi je drugi, le deset točk pa zaostaja za prvouvrščenim Jacopom Giardina. Federico Ferluga je v isti starostni kategoriji bil peti v konkurenci šestih tekmovalcev. Niki Hrovatin je bil med na-raščajniki tretji, sicer najboljši letnika 1994. Zaradi slabega starta v četrtini finala je izgubil dvoboj in se moral nato pomeriti za 3. mesto, kjer je zmagal. Nicola Iona je bil šesti. Na skupni razvrstitvi sta Mladinina rolkarja pri vrhu: Niki je prvi (1320 točk), Nicola pa drugi (1103 točk). V kategoriji Master 3 pa je Enzo Cossaro bil šesti, na skupni lestvici pa premočno vodi s 1323 točkami. Pred drugouvrščenim Cadamu-rom ima skoraj 500 točk prednosti. Mladina se je na društveni lestvici uvrstila na tretje mesto. Taka je tudi uvr-
stitev kriškega kluba na skupni lestvici po petih preizkušnjah. Do konca pokala manjkata še dve preizkušnji.
V nedeljo pa so rolkarji nastopili na državnem prvenstvu na daljše proge prav tako v kraju Acceglio. Zbrali so dve srebri in bron. Med začetnicami je bila Jasna Vitez druga, Dana Tenze pa četrta. Luka Ghira je bil tudi na daljših razdalji drugi, Federico Ferluga pa sedmi. Med naraščajnikih se je Niki Hro-vatin uvrstil na 5. mesto, Nicola Jona pa šesti. Na stopničke je stopil Enzo Cos-saro, ki je bil med masterji 3 tretji. Na društveni lestvici je bila Mladina šesta. »Na državnem prvenstvu v daljših razdaljah sem nekaj več pričakoval od Nicole Iona, ampak je bil ravninski del na začetku usoden za slabšo uvrstitev. Dobro se je odrezala tudi Dana Tence, ki se je vse do konca borila za tretje mesto, a je v zadnjih 100 m sotekmovalka pospešila, Dana pa se je zato morala zadovoljiti s 4. mestom. Vsekakor so bili izidi obeh preizkušenj pozitivni,« je oceno podal trener Erik Tence.
¿¿g******
Dragi MATEJI čestitke izročimo, vsi pri Mladini se z njo veselimo in še mnogo osebnih zmag ji želimo!
Biserka Cesar je avgusta letos nastopila tudi na državnem absolutnem prvenstvu. V metu diska se je z metom 46,66 m uvrstila na 6. mesto, v suvanju krogle pa je bila deveta z metom 12,62 m
kroma
JADRANJE - Burja protagonist
Due Castelli: Naši jadralci na kajutnih jadrnicah se pripravljajo na Barcolano
V	nedeljo je regata Due Castelli, ki sodi med klasične regate pred Barcolano, zbrala v tržaškem zalivu preko sto jadrnic. Burja (do 20 vozlov) je bila glavna spremljevalka tekmovanja kajutnih jadrnic, na katerem je nastopilo tudi nekaj slovenskih jadralcev naših klubov.
Zmagal je hrvaški Shining (kat. maxi), drugi pa je bil Fanatic. Čupin Tiburon Tomaža Miliča je bil absolutno 16: kljub manjši okvari je uspelo slovenskim jadralcem prijadrati v cilj tik za velikankami. V kategoriji foxtrot so osvojil drugo mesto, boljši je bil le Avstrjiski El moro Sailing Team.
V	kategoriji Echo so nastopile tri Ču-pine jadrnice. Druga je bila Čupina jadrnica Montela Edija Bandlja (absolutno 36.), šesta (absolutno 54.) je bila Via Beato Angelico Edoarda Štoklja, na 14. mesto (absolutno 80.) pa se je uvrstila Korsara Igorja Colje. V kategoriji je nastopilo 20 jadr-
nic. Čupina Sciuscia Paola Miliča je bila absolutno 55., 8. med potovalnimi jadrnicami Charlie.
Regato je zaključilo 97 jadrnic, med njimi pa tokrat ni bilo Maxi Jene in Velikega viharnika, ki se letos regate nista udeležili.
Optimisti Čupe v Izoli
Čupini optimisti so se v nedeljo udeležili Max Cupa, regate, ki je stekla v okviru Izole Boat showa. Na enodnevni regati je nastopilo 54 jadralcev vseh starostih skupin. Ob lepi burjici (10 vozlov) so izpeljali dva plova. Najboljša je bila Jana Germani, ki je bila med kadeti druga. Cecilia Fedel pa je tudi stopila na stopničke: osvojila je tretje mesto med mladinkami. Ostali izid: kadeti: 6. Luca Carciotti, 7. Sebastian Cettul, 9. Samuele Ferletti; mladinci: 16. Haron Ze-riali; letniki 2000: 10. Federico Bevilacqua.
□ Obvestila
AO SPDT vabi vse člane SPDT na predavanje »Prva pomoč v gorskem svetu«, ki ga bo vodil Andrea Orlini, glavni odgovorni pri tržaški gorski reševalni službi. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD na ulici Sv. Frančiška, 20 danes ob 20.30.
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: Rekreacija odrasli, od 1. oktobra, ob torkih in četrtkih ob 8.30; Rekreacija odrasli, od 2. oktobra, ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri; Otroška telovadba, od 3. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri, skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da so se začeli treningi ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu l.maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.30 do 17.30 za vrtec in od 17.30 do 18.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.30 do 17.30 za vrtec in za osnovnošolke od 17.30 do 18.30 . Za dodatne informacije lahko pokiličete na tel. st. 3282733390 (Petra)
AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo jutri, 1. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30.
AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da se bo jutri, 1. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo jutri, 1. oktobra, začela vadba splošne telovadbe za odrasle v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: četrtek od 20. do 21. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši za smučarsko in tekmovalno sezono 2009/2010, ki bo na sedežu društva (Repentaborska ul. 38) v petek, 2. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni!
AŠD ZARJA obvešča, da se bo jutri, 1. oktobra, ob 20. uri pričela ženska telovadba v športnem centru v Bazovici. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 339-2447832. AŠZ BOR-ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek vadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. OK VAL prireja v telovadnici v Standrežu otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 3932350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra.
KOLESARSTVO - Goriški Challenge KOŠARKA - UNDER 19
Druga zmaga Denisa Milica
Na Doberdobskem s povprečno hitrostjo 39 km na uro
Denis Milic, kolesar iz Šempolaja, ki tekmuje za društvo Team Ison-zo Pedale Ronchese, je v nedeljo dosegel svojo drugo cestno zmago v letošnji sezoni. Tekmo za 1. Challenege Gorica - 2. Pokal Metalinox Memorial Claudio Zampar v Doberdobu je priredilo kolesarsko društvo Team Ison-zo Pedale Ronchese in udeležilo se je je kar 65 kolesarjev iz naše dežele in Hrvaške ter 34 kolesarjev iz Slovenije. Krožna proga Doberdob, Vrh (8 krogov, 75 km) je bila zahtevna, vseeno se je končala s sprintom, v katerem je Milic zmagal z dvignjenimi rokami (na sliki) po eni uri 55 minut vožnje in s povprečno hitrostjo 39,06 km/h. S to tekmo se je 1.Challange Gorica končal. Denis je osvojil dve preizkušnji, tri pa je izpustil zaradi poškodbe, zato je bil na skupni lestvici drugi za kolesa^em iz Veneta Enricom Scapolanom. Denis je bil edini, ki je na tem tekmovanju zmagal dvakrat.
Bor ZKB tokrat razočaral
Venezia Giulia - Bor Zadružna kraška banka 75:63 (21:13, 42:32, 59:47)
BOR: Pallini, Peretti 9, Smrekar 5, Celin 4, Preprost 5, Bencic 7, Mase 8, Penco 4, Gallocchio 10, Sorini, Sto-covaz 9, Liccari 2, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Peretti, Preprost in Stocovaz 1.
Če so proti Basket Trieste v prvem krogu Borovi mladinci kljub porazu zadovoljili, so tokrat proti dosegljivim letnikom 1993 Azzurre, ki igrajo z imenom miljske Vene-zie Giulie, s pristopom in prikazano igro razočarali. Na trenutke so sicer s čvrsto obrambo spravili v škripce nasprotnike, ki so resnici na ljubo izjemno perspektivni in razpolagajo z nekaterimi res odličnimi šestnajstletniki. Vendar v splošnem so Martinijevi fantje imeli velike težave pri doseganju košev, po neumnem so izgubili kopico žog, predvsem pa so zagrizenost iz prejšnjih nastopov zamenjali z nadutostjo, ki je bila pogubna in je razjezila trenerja. Tako so gostitelji vseskozi mirno vodili, naši so se jim dvakrat približali na šest točk, če pa dodamo še dokaj nenaklonjeno sojenje (26 prekrškov gostom, le 14 domačim, kar vsekakor ni odločalo o zmagovalcu), je bil poraz tu.
Ostali izid 2. kroga: Basket Trieste - San Vito 86:29, Jadran Zadružna kraška banka je bil v tem krogu prost. Vrstni red: Basket Trieste in Venezia Giulia 4, Bor, Jadran in San Vito 0. Prihodnji krog: Jadran - San Vito, Basket Trieste - Venezia Giulia, Bor prost.
/
ŠPORT
Torek, 29. septembra 2009
21
GORICA - 8. srečanje ZSŠDI - Unija Italijanov
Sodelovanje in medsebojno spoznavanje ključna elementa športnega srečanja
Nastopi v Štandrežu, goriškem Kulturnem domu in v Sovodnjah - Torbica z natisnjenim letalom bratov Rusjan
Sodelovanje in medsebojno spoznavanje sta ključna elementa športnega srečanja med slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Letošnjo izvedbo, ki se je odvijala preteklo soboto v Gorici, je gostilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Med glavnimi pobudniki goriške izvedbe je bila nedvomno tudi odbornica ZSŠDI Loredana Prinčič, za kar je prejela tudi priznanje in zahvalo s strani predstavnika UI Sergia Deltona.
Zbirni center vseh športnikov je bilo nogometno igrišče AŠD Juventina v Štandrežu, kjer sta se odvijali tudi mladinsko (U20) in člansko srečanje v malem nogometu. Delegacija UI, ki jo je kot običajno vodil Sergio Delton je v Gorico pripeljala kar 60 športnikov in spremljevalcev. Približno še nekrat toliko je bilo igralcev in predstavnikov naših ekip. Poleg nogometa sta se manjšini preizkusili v mladinski (U18) košarki, mladinski (U18) moški in ženski odbojki, in članskem balinanju. Zaradi težav z ekipami sta žal odpadli srečanji v namiznem tenisu in tenisu.
Košarkarsko tekmo sta delegaciji odigrali v telovadnici kuklturnega doma v Gorici, kjer je igralce sprejel tudi goriški občinski odbornik za šport Sergio Cosma. Odbojkarji in odbojkarice so svoji srečanji odigrali v telovadnici v Sovodnjah, ba-linarji pa na balinišču ABK Mak v Štan-drežu.
Zaradi pomanjkanja igralcev pri moški odbojkarski ekipi UI je v pravem športnem duhu nekaj naših igralcev zaigralo z UI. Športno jutro se je zaključilo s skupnim kosilom ki ga je za to priliko pripravilo štandreško društvo Juventina. Sledilo je nagrajevanje, ki so se ga udeležili poleg predsednika ZSŠDI Jurija Kufersina in predstavnika UI Sergia Deltona, tudi pokrajinski predsednik CONI in deželni svetnik Giorgio Brandolin, goriški predsednik SKGZ Livio Semolič in goriški pokrajinski odbornik za čezmejno sodelovanje Marko Marinčič kateri je v svojem posegu podčrtal vlogo tovrstnih srečanj in opozoril na letošnjo stoletnico prvega leta bratov Rusjan. Vsi športniki so za udeležbo na srečanju prejeli spominsko kolajno, predstavniki UI pa torbico, ki jo je poklonila goriška pokrajina z natisnjenim zgodovinskim letalom Edvarda Rusjana in z informativnim gradivom o goriški pokrajini. Jure Kufersin je ob zaključku Sergiu Delto-nu poklonil še knjigo in steklenico briškega vina. S tem je bilo tudi osmega srečanja med ZSŠDI in UI konec. (IT)
Ekipe, družabnost in nagrajevanje
l. prinčič
REZULTATI 8. SREČANJA KOŠARKA U18 ZSŠDI - UI 74:36
ZSŠDI: Erik Starec, Niko Sossi, Martin Žužek, Tadjan Škrl, Gregor Regent, Ivan Raubar, Luka Dellisanti, Ivan Berne-tič, Ivan Semolič, Matej Dornik
UI: Hrvatin, Macula, Melon, Brzac, Bastijanič, Markovič ODBOJKA Ženske U18 ZSŠDI - UI 2:0 (25:10, 25:5)
ZSŠDI: Nikol Kralj, Karin Milcovich, Tanja Barbieri, Teresa Spangaro, Elena Stancich, Mateja Petejan, Giulia Bressan, Aleksija Antonič
UI: Barbara Duniš, Tamara Petrovič, Karin Toncich, Nensi Toncich, Valentina Duniš, Martina Krebel, Valentina Bencich, Erika Marušič, Dea Bernobič
Moški U18 ZSŠDI - UI 2:0 (25:20, 25:14)
ZSŠDI: Patrik Calzi, Daniel Dus-sich, Dean Skerlavaj, Saša Žerjal, Luka Pečar, Robert Devetak, Erik Juren, Ivo Ilič;
UI: Roberto Rauch, Andrea Kvastek, Masssimo Mejak (vsi UI), Jan Černic, Martin Devetak, Ervin Taučer (vsi ZSŠDI)
MALI NOGOMET Mladinci U20 ZSŠDI - UI 7:5 (strelci za ZSŠDI: Mauro Peric 2, Gabrijel Pahor 2, Daniele Peric 2, Marko Visintin 1)
ZSŠDI: Matija Pahor, Erik Cadez, Daniele Peric, Gabrijel Pahor, Marko Vi-sintin, Mauro Peric, Kevin Kobal;
UI: Matteo Jugovac, Niko Korenika, Luka Božič, Valentino Dusič, Alex Sera-
fin, Tomy Toth, Toni Dusič, Matija Mi-lenkovič, Tairon Majič, Simone Stanissa, Natan Sirotič Člani
ZSŠDI - UI 5:15 (strelci za ZSŠDI: Bensa Dimitri 3, Florenin Marko 2)
ZSŠDI: Jari Jarc, Dimitri Bensa, Marko Florenin, Robert Mosetti, Marino Marsič, Gabriele Piccini, Dario Gergolet
UI: Enrico Moscarda, Piero Moscarda, Gianfranco Simonelli, Leonardo Bu-dic, Emiliano Matticchio, Federico Petoffi, Goran Sahovic, Igor Vitasovic, Livio Verh, Toni Cerri
BALINANJE ZSSDI - UI 19:21 (13:8 in 6:13)
ZSSDI: Franjo in Marjan Devetak, Celeste Terpin, Doro Pelicon
ODBOJKA - Pokal
Sloga List na Opčinah za 1. mesto v skupini
V letos zelo slabo obiskanem deželnem odbojkarskem pokalu bodo danes že končali s tekmami za prvo fazo. Za nas bo najbolj zanimivo na Opčinah, kjer bo Sloga List (ob 20.30) skušala z zmago odvzeti Milleniumu iz Fare prvo mesto v skupini in se mu oddolžiti za gladek poraz s prve tekme. Med moškimi bo Sloga (Vascotto ob 20.30) igrala proti Triestini (za 2. mesto v skupini B), Olympia pa bo gostila Vivil (20.00). Obe ekipi sta b skupini A zadnji s tremi točkami.
»Šefa« Jure Kufersin (ZSŠDI) in Sergio Delton (UI)
Uspel 5. mladinski košarkarski turnir goriškega Dijaškega doma
V nedeljo je na odprtem igrišču dijaškega doma v Gorici potekal 5. mladinski košarkarski turnir, ki je bil letos namenjen kategoriji under 14. Na povabilo organizatorja so se odzvali štiri košarkarske ekipe in sicer: ekipa ZSŠDI, KK Jesenice, KK Ilirska bistrica ter Ardita iz Gorice. Žal je košarkarska skupina iz Ilirske Bistrice zadnji hip, zaradi gripe, odpovedala svojo udeležbo na turnirju. Pomerile so se torej tri moštva, ki so pokazale dopadljivo in bojevito igro. Tekmam je sledilo številno občinstvo, vreme je tudi bilo zelo naklonjeno, tako, da je bilo vzdušje na dvorišču dijaškega doma zelo prijetno. Za mlade športnike je bilo to tudi lepa priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje, med eno tekmo in drugo, ob zaključku tekmovanj, med skupnim kosilom. To je bil tudi cilj, ki so si ga organizatorji zadali, kot je povedala ravnateljica Kristina Knez med nagrajevanjem. Ob tej priložnosti je ravnateljica dijaškega doma želela posebej izpostaviti plodno sodelovanje s Športnim združenjem Dom, predvsem na vzgojnem področju. Zatem je David Ambrosi (ŠZ Dom) izročil pokale, 3. mesto je zasedel KK Jesenice, drugo mesto združena ekipa ZSŠDI (trener Peter Brumen), najvišje mesto pa goriška Ardita. Nagrado v tekmovanju v metu za 3 točke je odnesel eden izmed najmlajših udeležencev, Gašper Jakopič iz Jesenic, za najboljšega igralca turnirja pa je bil izbran Luca Antonello ekipe ZSŠDI. Mlademu košarkarskemu upu ŠZ Dom je pokal izročil Davide Turel, nekoč zelo talentiran goriški košarkar, sedaj oče sedemletne gojenke Dijaškega doma.
Na sliki: košarkarske ekipe ZSŠDI v akciji, pod košem Luca Antonello, MVP turnirja.
22
Sreda, B0. septembra 2009
PRIREDITVE
/
ljubljana - Od 9. do 18. oktobra
Na festivalu Mesto žensk letos o Svetovnem jugu
Glavna tema jubilejne, 15. izdaje mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki bo v Ljubljani potekal od 9. do 18. oktobra, bo Svetovni jug. Petdeset umetnic z različnih koncev sveta bo prispevalo k razmisleku o svetovnem jugu iz lastne družbene, politične in kulturne perspektive, je napovedala programska vodja festivala Mara Vujic. »Mesto žensk si je vselej prizadevalo odpirati aktualne družbeno-politične teme. Letos izbrano temo Svetovni jug bomo skušali obravnavati iz najrazličnejših zornih kotov - od globalnega do lokalnega, od subjektivnega do individualnega. Prav tako bo govora o negativnih in pozitivnih konota-cijah, povezanih s svetovnim jugom,« je napovedala Vujiceva.
Festival Mesto žensk že 15 let privablja ustvarjalke z vsega sveta, skrbi pa tudi za lastno produkcijo. Letos bo na festivalu premierno predstavljen »hišni« gledališki prvenec plesalke in koreografinje Nataše Živkovic z naslovom Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Jun-karja).
Živkoviceva bo v predstavi nastopila s svojo mamo Elizabeto, ki se sicer ne ukvarja z igralstvom. Odprla bo vprašanje, kako se spremeni odnos med materjo in hčerjo na odru. »Zanima me, kako je uzreti bližnjega v neki drugosti in kje se izkaže, da sva neizogibno povezani,« je dejala Živkoviceva.
TRŽIČ-VIDEM
Posvečeno poeziji in poetom
Furlanija-Julijska krajina bo v prvih oktobrskih dneh prava prestolnica poezije. V Tržiču in Vidmu se bosta namreč zvrstila pomembna mednarodna dogodka, na katerih bodo imeli glavno besedo verzi in njihovi avtorji.
V	Vidmu bo od ponedeljka do srede na sporedu prva izvedba festivala UdineTraduce, ki je posvečen štiristoletnici Shakespearovih Sonetov. Ob strokovnem posvetu bo videmska univerza gostila tudi dve »lectio ma-gistralis«: avstrijski pesnik in prevajalec Peter Waterhouse bo spregovoril o Shakespearovih prevodih v nemški jezik, bangladeška avtorica Taslima Nasreen pa o težavah poetičnega prevajanja.
V	videmskem Palamostre bo v ponedeljek predstavil Shakespearove sonete Duccio Came-rini, v torek bo na sporedu Trans-creando Shakespeare, v sredo pa Sonetto-reMix (projekt Helge Davis in Andree Liberovici, ki je nastal na podlagi prevodov Edoar-da Sanguinettija).
Tržič bo od četrtka do nedelje gostil mednarodno pesniško »gradbišče« Absolute [YOUNG] Poetry, ki ga bodo ob uveljavljenih imenih sooblikovali tudi številni mladi upi. Svoje verze in tekste bodo prebrali tudi angleški pesnik Murray Lachlan Young, Italijani Patrizia Valduga, Mary Barbara Tolusso, Tiziano Scarpa (letošnji zmagovalec nagrade Strega), bangladeška pesnica in aktivistka Taslima Nasreen, vietnamski pesnik in pevec Tran Quang Hai, Humberto Ak'Abal, ki pesni v starodavnem jeziku Majev.
Ker je letošnja izvedba posvečena manj razširjenim jezikom, bo Tržič gostil tudi pesnike, ki ustvarjajo v galicijskem jeziku, ba-skovščini itd..
Več informacij na spletni strani www.absolutepoetry.org.
Tu je še postavitev Marije Mojce Pungerčar Tablice smrtnosti - čokoladne tablice, na katerih so vtisnjeni statistični podatki o pričakovanem trajanju življenja moških in žensk. Umetnica se je želela z njimi na »grenko-sladki« način dotakniti resnih tem, kot so, kako zavarovalnice sebi v prid manipulirajo z daljšo življenjsko dobo žensk tako, da jim prisodijo nižjo pokojnino, in hkrati opozoriti na spremembe, ki jih obeta napovedana reforma pokojninskega sistema.
V produkciji Mesta žensk sta nastala tudi plesno-gledališki performans Škrip Orkestra Jelene Rusjan in gibalna predstava Iskanje ravnotežja Katjuše Kovačič, ki sta bila v septembru premierno že prikazana, ponovitve pa bosta dočakala tudi v sklopu festivala.
Letošnji nabor ustvarjalk iz tujine prinaša priznana imena iz sveta gledališča, filma, performativnih umetnosti in glasbe. Festival bo 9. oktobra v Kinodvoru odprla projekcija filma Ženske brez moških režiserke Shirin Neshat, o revoluciji v Iranu leta 1953 skozi zgodbe štirih žensk.
Sledil bo performans Danijele Dugandžic Živanovic, nato pa se bo dogajanje preselilo na Metelkovo, kjer bodo oder Gala hale pretresle ekspresivne predstavnice glasbenega prepleta trasha, clash popa, punka, elektra in še česa
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG
V	petek, 2. oktobra ob 20.30, Mala dvorana / V. F. Komissarževskoj, Sankt Peterburg (Rusija); Harold Pinter: »Ljubimec«. Režija: Ljupčo Georgievski.
V	soboto, 3. oktobra ob 20.30, Velika dvorana / Narodno gledališče Sarajevo (Bosna in Hercegovina); Pawel Sala: »Mortal combine«. Režija: Dino Mustafic.
V	petek, 9. oktobra ob 20.30, Mala dvorana / Slovensko stalno gledališče - Novi ZATO, Ptuj; Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt«. Režija: Samo M. Strelec.
Vsepredstave, predvidene v sklopu niza Novi ZATO, odpadejo zaradi krize SSG.
Gledališče Rossetti
Sofokles: »Kralj Ojdipus« / Produkcija: Stalno gledališče FJK, Teatro de Gli Incamminati in Teatro di Messina. Režija: Antonio Calenda. Urnik: v torek, 6. oktobra ob 20.30, v sredo, 7. ob 16.00, v četrtek, 8., v petek, 9. in v soboto, 10. ob 20.30 ter v nedeljo, 11. oktobra ob 16.00.
La Contrada -
Gledališče Orazio Bobbio
Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitur! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: od 9. do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Emmerich Kalman: »Grofica Marica«,
opereta v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Premiera bo v petek, 2. oktobra, ob 20.30, ponovitve bodo v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri, v torek, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 30. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	petek, 2. ob 20.30 in v soboto, 3. oktobra ob 18.00 / Četrti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Paolo Longo. Solist: Giampiero Sobrino - klarinet.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Jutri, 1. in v petek, 2. oktobra ob 19.30,
Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solistka: Sarah Chang - violina.
V	četrtek, 8. in v petek, 9. oktobra ob
19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musi-cum. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solisti: Élodie Méchain - sopran, Marcello Nardis - tenor in Marcel Vanaud - bariton.
Chicks on Speed.
Vodja programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu Bogdan Benigar je letošnji glasbeni program festivala označil za najboljši, kar pomni. V goste prihaja ameriška vokalistka in performerka Diamanda Galas, Benigar pa je posebej predstavil njemu zelo ljubo izvajalko Mercedes Peon.
Fascinira ga predvsem odnos Peonove do galicijske tradicije in način, kako jo plete v svojevrsten glasbeni izraz.
Gledališki izbor festivala ponuja imena, kot so Nora Chipau-mire, Karima Mansour in Sol Pico. Chipaumirejeva bo nastopila v predstavi »Lions Will Roar«, ki bo na Mestu žensk dočakala evropsko premiero, Mansourjeva bo predstavila svoj plesni performans »No-madness«, Picojeva pa plesno predstavo »El llac de les mosques«.
V sklopu Mesta žensk je bila napovedana okrogla miza o aktivistkah, ki delujejo v državah svetovnega juga, a bo odpadla, ker so aktivistke iz Indije, Hondurasa, Bolivije in Mehike zaradi izrednih političnih razmer v državah, iz katerih prihajajo, odpovedale sodelovanje.
Omeniti velja še, da bodo v sklopu Mesta žensk potekale številne delavnice pod okriljem spletne platforme CoWeb, poklonili pa se bodo tudi letos preminuli plesalki in koreografinji Pini Bausch. (STA)
ron«.
V	petek, 9. ob 19.30 in v soboto, 10. oktobra ob 20.00 / Thomas Middle-ton, William Rowley: »Premenjave«.
Mala drama
Danes, 30. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
Jutri, 1. oktobra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
V	petek, 2. in v soboto, 3. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«.
Od ponedeljka, 5. do četrtka, 8. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 30. septembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Znamke, nakar še Emilija«, gostuje Gledališče Koper.
Jutri, 1., v petek, 2. in v soboto, 3. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«.
V	torek, 6. in v sredo, 7. ob 19.30., v četrtek, 8. ob 20.00, v petek, 9. in v soboto, 10. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«.
Mala scena
Danes, 30. septembra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	ponedeljek, 5. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
Šentjakobsko gledališče
V	petek, 2. in v soboto, 3. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal.
Slovensko mladinsko gledališče
V	četrtek, 8. in v petek, 9. ob 10.00 ter v soboto, 10. oktobra ob 18.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov«. Režija: Vito Taufer.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00.
Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00.
Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225.
Galerija Retori Tribbio 2 (Stari trg 6): do 9. oktobra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. Odprto v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto.
Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«.
BARKOVLJE
SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): od
jutri, 1. oktobra, (otvoritev ob 20.30) do 18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
V	Prosvetnem domu je med 16. in 19.
uro na ogled fotografska razstava »Kaj?«. Razstavljajo: Kristjan Signo-racci, Alenka Petaros in Jakob Jugovic. REPEN
Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18.
oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA
Kavarna Gruden: do 11. oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne.
GORICA
V	galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30.
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž je do
20. oktobra na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; odprto od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni last-
niki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN
Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) je do 16. oktobra na ogled razstava Jaše Mrevlje z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
ŠMARTNO
V	galeriji Hiša kulture:do 15. oktobra je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji.
Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa.
Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti.
Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«.
VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 24. septembra 2009
23
18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Krmljenje Deželni TV dnevnik Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde
10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.25 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Športne vesti 20.45 Šport: Nogomet: Bayern Monaco -Juventus
22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved
V^ Rai Due
6.00	Varite: Scanzonatissima
6.15	13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje
6.25	19.00, 0.50 Talent show: X Factor
6.55	Aktualno: Quasi le sette
7.00	Variete: Cartoon Flakes
9.45	Nan.: Tracy & Polpetta
10.00	Aktualno: Tg2 punto.it
11.00	Variete: I fatti vostri
13.00	18.30, 20.30, 0.00 Dnevnik
13.30	Aktualno: Tg2 Costume e societa
14.00	Aktualno: Il fatto del giorno
14.45	Aktualno: Italia sul Due
16.00	Nan.: 90210
16.40	Variete: Scalo 76 Talent
18.05	Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti
19.35	Nan.: Squadra Speciale Cobra 11
21.05	Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti)
0.15	Variete: Scorie
V" Rai Tre
6.00
7.30 8.15 9.15 9.20
12.00
12.25 12.45
13.10 14.00
14.50 15.05
15.10 15.55 16.35 17.00
18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.05 0.00
Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Deželni dnevnik Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant 13.00 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo be-ne
Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Agritre Aktualno: Le storie - Diario italiano
Nad.: Terra nostra 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved
Dok.: Il mio cibo preferito Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Variete: Trebisonda - Melevisione Dok.: La mia fattoria Nan.: Barz
Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob
Nad.: Le storie di Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik
Nan.: La nuova Squadra Variete: Parla con me Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
u Rete 4
7.05	Nan.: Tutti amano Raymond
7.30	Nan.: Quincy
8.30	Nan.: Hunter
9.45	Nad.: Febbre d'amore
10.35 11.30
11.40
12.30 13.30
14.05 15.10 16.10 16.45
19.35 20.30 21.10 23.20
2.00
Nan.: Giudice Amy 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino
Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri
Film: Il prigioniero della miniera (western, ZDA, '54, r. H. Hathaway, ri. G. Cooper, S. Hayward) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Nan.: Julie Lescaut (i. V. Genest) Film: Contact (fant., ZDA, '97, r. R. Zemeckis, i. J. Foster, M. McCona-ughey)
Nočni dnevnik in pregled tiska
Canale 5
8.40
10.00 11.00 13.00
13.40 14.10 14.45
16.15 16.55
18.00 18.50
20.00 20.30
21.10
23.30 1.30
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso)
Dnevnik - kratke vesti
Kviz: Chi vuol essere milionario (v.
G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti)
Resničnostni show: La tribu - Mis-sione India (v. P. Perego) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.05	Nan.: Still Standing
6.30	13.40, 17.25 Risanke
8.55	Nan.: Happy Days
9.30	Nan.: A-Team
10.20	Nan.: Starsky & Hutch
11.20	Nan.: The Sentinel
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti
15.00	Nan.: Gossip Girl
15.55	Nan.: Il mondo di Patty
16.50	Nan.: iCarly
19.25	Risanke: Simpsonovi
19.50	Nan.: Love Bugs 2
20.10	Kviz: Il colore dei soldi
21.10	Nan.: CSI: Miami
22.00	Nan.: The Mentalist
23.00 Nan.: Californication 23.35 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno
19.00 20.00 20.30 20.55
22.40 23.50
23.50
Aktualno: La Provincia ti informa Aktualno: Antichi palazzi del FVG Deželni dnevnik
Film: Al di la della legge (western, '68, r. G. Stegani, i. L.V.Cleef, A. Sa-bato, L. Stander. B. Spencer) Aktualno: Affreschi Film: La sposa era bellissima (dram., '86, r. P. Gabor, i. A. Molina, S. Sandrelli, M. Ghini) Film: La Rentree (dram., It., '01, r. F. Angeli, i. F. Salvi, L. Bonifazi)
La 7
LAs
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije
7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
10.25 Nan.: Matlock 11.30 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.00 Film: Bandiera gialla (dram., ZDA, '50, r. E. Kazan, i. R. Widmark, P. Douglas)
16.05 Nan.: Stargate Sg-1
17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: S.O.S. Tata, sledi S.O.S. Adolescenti 0.05 Variete: Victor Victoria 1.10 Nočni dnevnik
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 9.35 Lutk. nan.: Trnovo robidovje (pon.) 10.00 Lutk. serija: Notkoti (pon.) 10.20 Zlatko Zakladko (pon.) 10.35 ZGNZ (pon.) 11.00 Knjiga mene briga (pon.) 11.20 Dok. serija: Za dlan veliki otroci (pon.)
11.55 Mednarodna obzorja (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Tarča (pon.) 14.25 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Pod klobukom (pon.) 17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.35 Izobr. svet. odd.: Turbolenca 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanke
18.55 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 20.05 Film: Vse njegove ženske 22.10 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.20 Omizje 1.25 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik
30.9.1991 (pon.) 1.50 Dnevnik (pon.)
^ Tele 4	(t* Slovenija 2	
7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02	6.30	9.00, 0.10 Zabavni infokanal
Dnevnik	7.00	Infokanal
7.15 Nan.: The flying doctors	8.00	Otroški infokanal
8.10 Pregled Tiska	12.15	Spet doma (pon.)
9.30 Nan.: Don Matteo 6	14.00	Hri-bar (pon.)
12.00 Dnevnik - kratke vesti	15.25	Iz arhiva TVS - Tv dnevnik -
12.05 Aktualno: Super Sea		30.9.1991
13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi	15.55	Na utrip srca (pon.)
13.50 Aktualno: In contatto	16.45	Mozaik
14.10 Klasična glasba	17.10	Mostovi - Hidak
14.30 Aktualno: Videomotori	17.40	Črno beli časi
15.40 Dokumentarci o naravi	18.00	Nad.: Samo bedaki in konji
16.15 Nan.: Lassie	18.50	O živalih in ljudeh (pon.)
17.00 Risanke	19.05	Na vrtu (pon.)
19.30 Z Damijanom (pon.)
20.00 Rok golob, Firm soundation in Big
Band Rtv Slovenija 21.25 Gerhard Hauptmann: pred sončnim vzhodom 23.20 Slovenska jazz scena
Koper
13.45 14.00
14.30 14.50 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.25 0.25
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Istra in ... Globus Vas tedna Biker explorer
Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Minute za
Vremenska napoved 0.40 Primorska kronika 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Šport
Alpe Jadran Pogovorimo se o ... Dok. oddaja: City Folk 22.45 Folkest 2009 Artevisione - magazin Iz arhiva po vaših željah ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
6.00 8.20, 23.30 Videostrani 8.00 Dnevnik Tv Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro
18.00 Mladinska oddaja: Maja in čarobna skrinja (pon.) 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Izziv medijske družbe; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povsod je doma; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Tržačanke kot ustvarjalke in liki slovenske književnosti; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.0 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Nedelja, 30. septembra 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
Danes se bo nad našo deželo stopnja vlažnosti zlasti v pri-zemnih plasteh dvignila, jutri ponoči bodo od jugozahoda dotekali vlažni in nestabilni tokovi.
Nad južno polovico Evrope je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od zahoda topel in občasno bolj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.47
Dolžina dneva 11.45
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 17.01 in zatone ob 2.54
BIOPROGNOZA
Danes vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav. Pri vremensko občutljivih bodo možne manjše motnje spanja v noči na četrtek.

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.51 najnižje -50 cm, ob 9.21 najvišje 39 cm, ob 15.23
najnižje -23 cm, ob 21.02 najvišje 36 cm. Jutri: ob 3.13 najnižje -54 cm, ob 9.38 najvišje 45 cm, ob 15.43 najnižje -31 cm, ob 21.27 najvišje 39 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........20 2000 m............8
1000 m ..........15 2500 m............5
1500 m ..........10 2864 m............4
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5, po nižinah 4 in pol.
10/19
KRANJSKA G.
13/25 O PORDENON
14/24
ČEDAD O VIDEM O 14/24J^|
O
TRŽIČ
9/21
o 10/21
S GRADEC PTUJ CELJE 10/23 </""
GORICA O
16/25
15/23

POSTOJNA
O 10/19
KOČEVJE
V . O
ČRNOMELJ
' ZAGREB 12/25
O
&
REKA 16/23
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Po nižinah in ob morju bo spremenljivo, zlasti od popoldneva se bodo lahko pojavljale plohe in nevihte. V hribih bo prevladovalo oblačno vreme, dopoldne se bodo lahko ponekod pojavljale padavine, od popoldneva pa plohe in tudi krajevne nevihte.
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. V zahodni in severni Sloveniji bodo občasno manjše, krajevne padavine, deloma plohe. Drugod omembe vrednih padavin ne bo.
ŠVICA - Od sobote je v zaporu
Roman Polanski vložil pritožbo zaradi aretacije
Roman Polanski
ansa
železnice
Švicarji prvi v vožnji z vlakom
ŽENEVA - Švicarji so evropski prvaki, ko gre za vožnjo z vlakom. V minulem letu je v povprečju vsak Švicar oz. Švicarka najmanj 50-krat uporabil to prevozno sredstvo, je včeraj sporočila informacijska služba švicarskega javnega prevoza.
Drugo mesto pri vožnji z vlakom v Evropi so zasedli Luk-semburžani, ki v povprečju železnice za prevoz uporabijo 36-krat letno, na tretje pa Danci s 30-kratnim povprečnim vstopom na vlak letno. Zadnje mesto na lestvici je zasedla Litva z eno vožnjo z vlakom na prebivalca letno.
V svetovnem merilu pa so na prvem mestu Japonci, ki na vlak sedejo v povprečju 70-krat letno. Podatki izhajajo iz statistike Mednarodnega združenja železnic (UIC), navaja nemška tiskovna agencija dpa. (STA)
VENEZUELA - Nenavaden obisk
Libijski vodja Gadafi na druženju s turisti
Gadafi v Porlamaru na venezuelskem otoku Margarita
ansa
ZÜRICH - Režiser Roman Polanski, ki ga je švicarska policija v soboto pridržala na podlagi mednarodne tiralice, razpisane leta 1978 v ZDA, je včeraj, medtem ko čaka na izročitev ZDA, podal pritožbo zaradi aretacije, so sporočili s sodišča.
Švicarsko sodišče je potrdilo, da so prejeli pritožbo Polanskega, so poročali lokalni mediji. Odločitev pričakujejo v prihodnjih tednih. Odvetnik Polanskega v Franciji je povedal, da se bo boril proti izročitvi režiserja ZDA. Režiser si je že poiskal tudi odvetnika v Švici.
Peticijo v podporo Polanskemu in v protest njegovi aretaciji v Švici so podpisali že tudi njegovi ugledni ameriški kolegi. To so režiserji Woody Allen, David Lynch in Martin Scorsese, je za francosko tiskovno agencijo AFP včeraj potrdila Zveza francoske filmske industrije (SACD).
Podpisovanje peticije usklajuje SACD, v kateri so igralci in vizualni umetniki. Doslej so zbrali okoli 110 podpisov osebnosti iz sveta filma. Med njimi so Michael Mann, Wim Wenders in Pedro Almodovar, pa tudi Darren Aronofsky, Terry Gilliam in brata Dardenne. V peticiji piše: "Zahtevamo takojšnjo izpustitev Romana Polanskega."
AFP našteva še podpise režiserjev, kot so Julian Schnabel, Alejandro Gonzalez Inarritu, Wong Kar Wai, Walter Salles, Ettore Scola, Jonathan Demme in igralk Tilde Swinton, Monice Bellucci in Asie Argento. (STA)
FRANCIJA - Za nekatere naj bi bil vzrok stres
■w
Številni samomori v družbi France Telecom
PARIZ - Francoskega telekomunikacijskega operaterja France Telecom so v zadnjih 19 mesecih pretresli številni samomori zaposlenih. Socialistična stranka in nekateri poslanci iz vrst komunistov zato že zahtevajo odstop izvršnega direktorja družbe Didiera Lombarda, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V dobrem letu in pol je samomor naredilo 24 zaposlenih v France Telecomu. Nazadnje v ponedeljek zjutraj, ko je nek 51-letnik v francoskih Alpah skočil z avtocestnega viadukta. Sindikati številne samomore pripisujejo stresu na delovnem mestu in dolgotrajnim postopkom prestrukturiranja.
Po zadnjem samomoru je Lombard napovedal, da bodo zaposleni v skupini v pri-
hodnje vsake tri leta menjali delovno mesto, navaja AFP. Že sredi septembra pa je izvršni direktor v boju proti samomorom med zaposlenimi napovedal večje sodelovanje uprave s sindikati.
V Socialistični stranki sicer menijo, da ni dovolj, da Lombard zgolj spremeni način obnašanja do zaposlenih, temveč svojo odgovornost izrazi z odstopom. "To je v tem primeru edina možna rešitev," je poudaril tiskovni predstavnik stranke Benoit Hamon.
Tudi tiskovni predstavnik komunističnih poslancev Roland Muzeau meni, da mora Lombard odstopiti. Hkrati v zvezi s številnimi samomori v družbi zahteva parlamentarno preiskavo. (STA)
CARACAS - Libijski voditelj Moa-mer Gadafi si je nedavno med obiskom na venezuelskem otoku Margarita vzel tudi nekaj časa, da se je fotografiral s turisti. Nakupil pa je tudi nekaj spominkov. V spremstvu skupine približno desetih ljudi je Gadafi obiskal več butikov v razkošnem hotelu, kjer je postavil svoj beduinski šotor, ter kupil več nakita in del lokalnih umetnikov.
Oblečen v bele hlače in zeleno srajco pa si je libijski voditelj, ki se je sicer konec tedna na venezuelskem otoku udeležil vrha južnoameriških in afriških voditeljev, vzel tudi čas za fotografiranje z uslužbenci hotela in turisti. To je bil Gadafijev prvi obisk v Latinski Ameriki, potem ko je pred 40 leti prišel na oblast, njegov prihod pa je poskrbel za izjemno pozornost in zanimanje.
Seveda pa se je Gadaffi v Venezueli srečal tudi s predsednikom Hugom Chavesom. Sklenila sta zavezništvo »proti skupnemu imperialističnemu sovražniku« in napovedala, da bosta napisala »novo zgodovino«.