!*• pošli prejeman:
za
ielo ielo naprej 26 K — h
ool leta tetrt , Mesec
18 » - . 6,50, 2,20.
t upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — . četrt „ , 6„_; mesec , 1 „ 70 ,
Zrn pošiljanje na dom 20 h ua mesec.

Političen list za slovenski narod
Stev. 275.
Naročnino in inserat'-sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nelrankovana pisma ne
vsprejernajo.
Uredništvo je v Seme-
DiSkih ulical. St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Volilno gibanje.
Razkrivajte ljudstvu liberalne sleparije!
V sedanjem volilnem boju liberalci taje vse delo naših poslancev in trosijo mej svet najrazličnejše laži. Najpodlejša laž je »Narodova« trditev, da so podatki »liberalnega volilnega katekizma« uradni podatki. Kakor se vidi, je »Narodovcem« vsako sredstvo dobro. V liberalnem kate kizmu ni nobenega uradnega podatka, pač pa polno liberalnih lažij, katere smo že v »Slovencu« osvetlili. Da naši somišljeniki poučo v nedeljo ljudstvo o teh strupenih lažeh, priobču-
jemo še jedenkrat kratek pregled liberalnih podlostij:
Liberalci so toliko podli, da očitajo našim poslancem davek na sladkor, katerega je potom § 14. izdal liberalni 'minister dr. Kaizl.
»Kmečki poslanec bodi sam kmečki posestnik,« ufe liberalci, in sami so usiljevali kmetom poslance, ki niso kmetje (Višnikar, Pire itd.) Pravo načelo pa je, da bodi kmečki poslanec, ki je zmožen in voljan, se za kmečke koristi najbolj žilavo potegovati in največ za nje doseči. O duhovnikih vedno pravi »katekizem«, da so najbolj sovražni kmetom, in vendar vsakdo ve, da so doslej ravno oni poleg nekaterih gospodov posvet-nega stanu jedini se potegovali za kmeta.
Vsakdo ve, da so propada našega kmeta krivi liberalni zakoni o zadolževanju, liberalna svobodna konkurenca, liberalni proti-Ijudski princip proste trgovine z žitom, dedno pravo itd., a naši liberalci so tako' pošteni, da ravno nasprotno pravijo, da so liberalci največji prijatelji kmetov, in popisujejo katoliške stranke kot društva goljufov !
Skcf Rudigier, ta sveti mož, ki se je proti svetoskrunskim nakanam liberalcev postavil za svetost, jednoto in nerazvezljivost zakonsko zveze, se imenuje - puntar in hudodelnik, ki je motil javni red! Papež Pij IX. je preklinjevalec, klerikalci uče, da se ni treba držati prisege! Mi, ki smo vedno bdi v prvi vrsti bonteljev za pravice slo venskega naroda, se imenujemo izdajalci!
Znano jo, da jd katoliška cerkev po liberalnih zakonih, ne glede na silovite in protipostavno konfiskacije, ki so jih papeži c d-ločno obsodili kot rop, - izgubila mnogo premoženja, znano je, da je mnogo šolskih poslopij, pri katerih nima cerkev dandanes nobene pravice, sezidanih iz cerkvenega premoženja, — a naši liberalci opisujejo cerkev, ki plačuje poleg navadnih davkov tudi take,' ki Jih ne plačuje noben drug državljan, — goljufi njo. Nihče se ni tako postavljal za pokorščino proti pravičnim državnim zahtevam kakor ravno naši škofje - in naši li-beralc. preglasujejo ravno škofe kot glavne - goljufe! - Ravno katoličani so se najbolj potegovali za obstoj kmečkega stanu proti pogubnim nameram liberalcev, in naši liberalci pravijo, da so katoličani delali na propad kmetijstva! Dr. Šusteršič je ravno zato tako sovražen od liberalcev, ker se je najodločneje postavil za povzdigo kmetov, m ti liberalci sedaj njega psujejo, kot bi on delal na propad kmetijstva!
Vedno so šuntali liberalci meščane na »klerikalce«, češ, da hočejo ti z zadrugam. uničiti meščanstvo, in sedaj ravno t. ljudje pridigajo kmetom, da »klerikalna stranka bi bila kmetom lahko in iz-
datno koristila, če bi bila le hotela, toda ona m hotela nič storiti«! Ravno oni, ki so največ pretrpel, v borbi kmetijskih interesov proti liberalnemu kapitalizmu, ravno ti se opisujejo od brez verski h liberalnih mazačev kot sovražniki tega stanu!
Sedaj pa pride \rhunec liberalno laž nivosti! Po liberalnem volilnem katekizmu so »klerikalci« povišali davek od poslopij, so odpravili »dobri avstrijski goldinar« (judje so v resnici delali za novo valuto!) »klerikalci st krivi, da bo cena kmečkim pridelkom še bol| padla (a liberalna borza v resnici uničuje kmečke pridelke!), krivi so, da se je podaljšala vojaška služba (a ravno »klerikalci« delajo na to, da se polajša!). »Klerikalci, so krivi slabih trgovskih pogodb (a ravno oni so se jim ustavljali!), dunajski parob. družbi so seveda »klerikalci« darovali 25 milijonov gld. (a ravno »klerikalci« so se temu ustavljali') »klerikalci« so dali sladkornim fabr.kantom premije (a bili so v resnici liberalni judje m njih hlapci!), »klerikalci« so krivi, da v Galiciji napreduje žganjarstvo (a ravno katoličan. so celo z nevarnostjo svoje osebne svobode delali proti temu!) itd. Severna železnica, kijona korist judom, se pripisuje od naših Malovrhov — katoličanom! »Klerikalci« so po tem »katekizmu« zoper podporo proti toči, v resnici pa ravno oni vodijo najhujši boj zato, dase celo zavarovanje proosnuje v korist pone srečenceml Še celo živinsko sol so po nauku tega »katekizma« podražili »klerikalci«, in vendar se nihče ni tako potezal za pocenitev živinske soli, kakor ravno ti od sleparjev tako sovraženi klerikalci!
Ravno na katoliškem shodu je g. Povše govoril mej pritrjevanjem vseh naših mož, da je vladar sam velel vladi naj izdela načrt zakona za organizacijo kmečkega stanu. Vlada je to storila, toda v državnem zboru se razni poslanci onemogočili ta prepotrebni zakon. Dalje je treba, dejal je govornik, primerne varstvene carine za domače kmetijske pridelke, odpraviti znano vinsko klavzulo, omejiti prosti uvoz sadja in sočivja iz Italije, pospeševati izvoz domačo živine, zabraniti ponarejanjo živil in vina, omejevati živinsko kugo; država naj skrbi za izvoz poljedelskih pridelkov, sploh, zniža tarife na železnicah, odpravi refakcije', varuje naše kmetijstvo pred močno konkurenco Ogerske; država naj temeljito pre-ustroji trgovino z žitom na borzi ter odpravi spekulativni promet na obroke. Država naj olajša vojaški zakon, da bodo kmetski sinovi služili le po dve leti, edini sinovi pa bodo oproščeni vojaške službe. Država naj tudi skrbi, da se primernim potom konvertirajo in tekom let znižajo na kmečkih posestvih vknjiženi dolgovi, ter da se ustanove za kmetski stan zavarovalnice za starost in bolezen.
S e d a j n a j pa p o š t e n i n a š i k m e tj e Primerjajo te poštene besede z lažmi liberalnega katekizma in jasno jim bo, da tisti, k i so upajo na tako grd način lagati našemu ljudstvu, nimajo dobrega namena z njim.
Potem naj se pa naš kmet vpraša: Kaj so doslej za kmeta naredili liberalci? Liberalci so bili, ki so hoteli, naj v deželnem kulturnem svetu odločujejo
veleposestniki in mestni zastopniki nad za stopniki ogromne veČine kmetov. Liberalci so proti deželni zavarovalnici, ki bi deželi prinašala ogromno dobička ; ko so naši možje zahtevali odpravo legalizacije, bih so liberalci na slrani notarjev; ko se'je šlo, da se sme pobijati zajca, branili so liberalci zajca in ne kmeta.
Cela vrsta je še takih liberalnih pod-ostij. Somišljeniki, razkri nkajte liberalne sleparije i n laži ! Odločno v boj, ne strašite se za
go v a rja ti resnice in pravice!
K shodu v Trebnjem dne 25. novembra t. 1.
(Dalje.)
Tavčar se v svojem Članku od ponedeljka dne 26. t. m. norčuje, kakor on zna, tudi iz žensk, ki so iz cerkve grede obstali m gledalo pred Pavlinovo gostilno liberalno razdivjanost. Slišimo, da Trebanjske kraso-tice jako zamerijo dr. Tavčarju, da jim ni skazal časti, da bi jih pohvalno omenjal, kako so iz oken gornjega nadstropja Pav-linove gostilne pritrjevale zasramovanju liberalcev proti duhovščini in kmetiškemu ljudstvu. Zbran je bil tam gori cvet Tre-banjsk.h krasotic, žalibog da z vsem svojim kričanjem in ploskanjem niso mogle pomagati liberalcem do zmage.
Tudi je »Narod«, ali bolje dr. Tavčar pozabil povedati, kako mu je zabrusila neka ženska. Dr. Tavčarje hodil tudi okrog njih, da b. iskal gradivo za svoje lažnjivo poro čilo. On je izzival in rekel: Se bojite za vero? Jaz pa nič!« Odgovor: »Saj seno morete, ker je nič nimate !« Tableau !
»Kmet naj k meta voli!« Nikjer se vsa ostudnost in hinavščina tega liberalnega »schlagerja« ni tako lepo pokazala kot v nedeljo pri shodu v Trebnjem. Kmet naj kmeta voli. Dobro ! Če ste liberalci hoteli to doseči, bi bili pa vendar pripeljali kmetov pokazat, ki bodo Zupančiča volili. Koga ste nam pa kazali, da bo volil kmeta Zu-pančiča? So bili to kmetje?
Sami uradniki, pisači, Slančevi podkup-ljenci, trgovci in enake baže ljudje. Tisti mož, ki ga bodo ti ljudje volili, ne bo kme-tiški prijatelj; naj ga le gosposki »kmetje« volijo.
Lj udski glas, božji glas, to je
bilo geslo, pod katerim so liberalci pošiljali med svet svoja poročila, kako jo pijana druhal razbila mirnopeški shod. To je bilo geslo, pod katerim so vabili na svojih dopisnicah na Tavčar-Slanc-Zupančič-Jelenčev shod v Trebnje. Če vselej lažejo liberalci, v tem zadnjem slučaju pa niso lagali. Tu'je bil v resnici ljudski glas, ljudstvo je govorilo ; »Slov. Narod« pa tega ne pove ; sedaj ko bi bilo to geslo enkrat resnično, ga pa zamolči.
Zupančič bo vse »p e n z j o n e« znižal. To je ta revež čvekal zvečer v Pavlinovi gostilni zbranim liberalcem, uradnikom itd Zupančič jim je napovedal, da jim bo znižal »penzjon«. In ti so mu ploskali, ti so mu pritrjevali. Gospodje uradniki, ali imate še kaj časti v sebi, da pustite s takimi nesramnimi lažmi slepariti ljudstvo ?
Ubogi zapeljani kmetski reveži, ki so se veselili tega svojega osrečevalca, niso imeli toliko pameti, da bi bili spoznali, da bi bili uradniki prvi padli na Zupančiča in ga vrgli pod kap, če bi on kaj takega res mislil, da bi on mogel storiti? Eden zbranih mož mu je rekel: »Čast Vam g. Zupančič, če vi res
mislite delati za kmeta ! Kaj pa že ste vi samo hinavec ?«
To je bila neustrašena beseda zavednega moža sredi liberalne množice. Kako je zadel pravo, kaže to, da so liberalci začeli držati pisti zoper njega.
Dolenjci, pozor!
Govori se, da so mnogim voiilcem Sv Duške fare nasprotniki pobrali legitimacije. To se da popraviti, da dotični zadnjih ur pred volitvijo zahteva novo legitimacijo pri c. k. okr. glavarstvu.
Predvčeranjim je Globočnik rogovilil po Sv. Duški (ari.
Pozor na legitimacije!
Naše somišljenike opetovano opozarjamo, da posvete največjo pozornost legitimacijam, katere seda, dostavljajo volivcem okrajna glavarstva. Legitimacija se mora glasit, na pravo ime, ker je sicer neveljavna N« to opozarjamo posebno radi tega ker pišejo po nekodi to listine ljudje, ki slabo prepisujejo iz volivskih zapisnikov in napravijo na pr. iz imena Pristov - ime Priester itd. Vsak, kdor dobi tako popačeno legiti-mačjo, naj se takoj oglasi za novo pravilno Opozarjamo torej volilce, kateri niso dobili' od okrajnih glavarstev pravilnih legitimacij al. glasovnic, naj takoj zahtevajo od okrajnega glavarstva pravilne legitimacije in glasovnice. Ljubljanski magistrat je ravnokar pričel razpošiljati tukajšnjim voiilcem legitimacije za peto skupino. Kdor bi jo ne dobil, naj gre ponjo na magistrat
Volilni shod v Sorici.
V nedeljo 25. t. m. zbrali so se volilci IV. m V. skupine y velikem številu pod cerkveno lipo. županjim je pojasnil, kako so bo volilo s pooblastili in glasovnicami in 1«. decembra.
Na to je župnik spregovoril o direktnih volitvah, omenil, kako važen jo vsak glas ter opomnil, da se ponujajo raznovrstni kandidatje. Soriška občina je do sedaj vedno vohla po geslu : Vse za vero, dom, cesarja' gotovo se mu tudi sedaj ne bo izneverila' če tud. jo je vrgel »oblastni mož« selške doline v svoj liberalni koš na shodu v Kranju, kjer je tudi povedal, da jo on proti nam, da je liberalec. Volilci bili so ogorčeni nad tako predrznostjo. Kdo ga je pooblastil ? Selški Jakelj nam ne bo ukazoval M. nismo proti škofu ampak s škofom in volil, bodemo po geslu: Vse za vero, dom cesarja. S slavaklici papežu in cesarju za-vršil se je v najlepšem redu volilni shod.
Socijalni demokratje in notranjsko-gorenjska mesta.
Tudi v notranjsko-gorenjskih mestih bodo socijalni demokratje poskusili svojo srečo. Njihov kandidat bode Kopač.
Volilno gibanje na Štajerskem.
V Št. Petru pod gorami so izvoljeni sami Zičkarjanci, med njimi gg. župnik in kaplan, enako na Rizeljskeminvbre-žiški okolici. Vkljub siln. agitaciji po ormoškem in ptujskem okraju jo velikanska večina glasov zagotovljena Žičkarju, med njimi g. župnik Šuta od sv. Marjete niže Ptuju.
Pri volitvi na Vidmu 29. novembra so Hribarjanci grozno pogoreli. Izvoljeni so bili: dekan Žičkar, župan Vodopivec in občinski odbornik Franc Šoba skoraj soglasno. Nekateri rogoviltži, ki so v nedeljo 25. nov. živijo kričali Hribarju, se še volitve niso vde-leževali. Tudi v IV. kuriji je izvoljen kot
volilni mož dekan Žičkar in dva somišlje nika ; volitev četrtega volilnega moža za IV. skupino se bo morala pa ie enkrat vršiti, ker se je 29. t. m. zgodila neka napaka.
Nemška zmaga v O plot nic i. Iz Oplotnice na Štajerskem se poroča, da so v peti skupini pri volitvah volilnih mož zmagali Nemci.
Brzojavno se nam sporoča, da so v Zagorju in Pilštanju bili izvoljeni včeraj Žičkarjevi pristaši.
Volilno gibanje na Koroškem.
I z C e 1 o v o a , dne 29. nov. »Katol,-polit. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« je imelo minulo nedeljo zopet dva shoda. V Ž i t a r i v a s i se je shod vršil mirno. Govorila sta gg. G r a f e n a u e r in P o d g o r c. Popoludne je bil shod v Galiciji precej buren, ker so prišli tudi nasprotniki — »bauernbundarji«, na čelu jim sam načelnik tega društva, Kiršner.
Naša govornika, gg. P o d g o r c - a in G r a f e n a u e r - j a, so hoteli nasprotniki na vsak način motiti, a se jim ni posrečilo. Nastopil je tudi Kiršner, a njegove neslane čenče so se našim ljudem »dopadle« tako, da ga nihče ni maral poslušati in da so naši kar trumoma odšli. Nasprotniki se bodo morda hvalili s svojim nastopom. Slobodno jim !
Zdi se, kakor da je v sedanji volilni dobi pekel odprl vse svoje zatvornice, tako se dela od nasprotne strani zoper vse, kar se zove katoliško ali slovensko ! — Libe-ralno-nacijonalni listi so polni najgrših napadov, podlih lažij in nesramnega zavijanja. Ljudje, ki takim listom še trohico verjamejo, zaslužijo, da se jih preišče, ali so se — normalni! Kar listi ne dosežejo, morajo doseči liberalni agitatorji in vsaka oštarija je zbirališče ljudij, katerim nobena laž ni predebela, da bi ž njo ne begali ljudij. Govori se mnogo o „napredku". Ta »napredek" pa se pri nas kaže samo v brezmejni neumnosti gotovih ljudij, ki verjamejo še tako debele laži !
C a r e , ta novi koroški Mesija, ki bo po zatrdilu »bauernbundarjev« pripravil koroškim kmetom zlate čase, je tako zgovoren in spreten kandidat, da se niti na javen shod ne upa! Doslej še ni govoril javno, pač p3 se plazi skrivši in deloma tudi po noči okoli, da „bauernbundarjem* oznanuje svoj evangelij. Svoje shode skri vajo tako, da morejo k njim samo ožji somišljeniki Čaretovi. Nam pa očitajo, da zborujemo za zaprtimi durmi, dasi je vsak shod javno naznanjen. Hinavci !
Volitev v Grebinju na Koroškem. Ta volitev je prav značilna za žalostne koroške razmere. Slovenska stranka je propadla za 8 glasov, a propad je časten, ker naši kmetje so se držali izvrstno. „Mir" piše o tej volitvi :
Naših so okoli 15 izpustili iz zapisnika, ki torej niso smeli voliti. Grozili so, da jim odtegnejo steljo in drva, ako se ne udajo. Zal, da se jim je tudi marsikateri kmetič vdal ter prodal svojo dušo za maselček ječmenove vode. Čast in hvala kmetom, ki so prišli ure daleč in se vsem grožnjam niso upali. Runska strela pa naj vdari vse odpadnike, izdajalce vere in domovine !
Na drugem mestu piše imenovani list na naslov tamošnjih kmetov :
Dobro delo ste storili, vrli kmetje, da ste se odločno potegnili za katol. stranko, in dobro delo je temvečje, ker ste propadli! Kjer se zmagovalno voli, je lahko voliti, hudo je pa bojevati se brez vidnega uspeha'.
Volilno gibanje v Trstu.
Iz Trsta se nam poroča: Že smo se veselili, da imamo iz italijanskega tabora vsaj enega kandidata za V. kurijo: dr. Dompi-erija. Pa tudi ta up nam je šel po vodi. Dr. Dompieri naznanja na velikih lepakih, da ne more sprejeti kandidature, ker so ne čuti dovolj svežega na duhu in na telesu in ker ima preveč svojih zasebnih poslov. Skoda je takega kandidata! Potegnil bi precej glasov na se. Sedaj bo moral Gamber iskati drugega moža. Da ne bo pustil gospode od progressa in demokratike na miru, to je gotovo. Dal Bog, da se mu posreči najti primernega moža.
Dva volilna shoda prirede tržaški Slovenci prihodnjo nedelio ' shod se bode vršil pri sv h	pa »pri
lovcu«. Brzojav iz Trsta: V Škofijah Italijani niso dosegli večine. Nove volitve so razpisane.
Volilno gibale v Istri.
Iz Trsta se nam piše: V Lazaretu (Pobegih) smo zmagali v V., propali pa v IV kuriji. — V Miljah je prodrlo 7 socijalistov; to je prva zmaga socijalistov v tej volilni borbi v Istri. Izid še vedno ni gotov, a obupati ne smemo.
Volitve v Istri
Poroča se nam: Italijani sicer delajo z vsemi mogočimi sredstvi proti Hrvatom, a doslej si niso še pridobili novih postojank. Opaža se, da se hrvatski narod v obče pro-buja in v večjem številu udeležuje volitev. Upanje je, da zmaga pravična stvar, treba je le sloge in vstrajnosti.
Politični pregled.
v Ljubljani, 30. novembra.
Opozicija alt obstrukcija? Pod tem naslovom je pričela praška »Politik« objavljati vrsto člankov, ki so jej došli iz konsetvativnih krogov in v katerih se vse stransko razmotriva to pereče in morda tudi usodno vprašanje. V prvem dosedaj objavljenem članku avtor še ni prišel do zaključka, a vidi se že iz dosedaj povedanega, da pisec resno svari češke politike, da bi si vezali že sedaj roko za obstrukcijo, kakor to žele mnogi radikalci. Člankar opisuje velike ne uspehe dosedanje mladočeške taktike, opozarja na nevarnosti, ki prete avstrijskemu ustavnemu življenju, ako bi bilo tudi v bodoče onemogočeno redno delo v parlamentu veliko korist, ki bi jo imeli od tega zagri' zeni nasprotniki Slovanov v nemškem "taboru in Mažari, vsi na škodo Slovanov, ter opozarja konečno na zveste zaveznike Jugo Slovane in Poljake, ki bi se Čehom lepo zahvalili, ako bi zopet zakrivili, da bi trpeli njih interesi, h dosedanjih podatkov je torej že razvidno, da opominja člankar k največji previdnosti z ozirom na bodočo taktiko češke delegacije, in da bo nasvetoval kvečjemu opo zicijo, ako se nikakor ne bo oziralo na češke opravičene zahteve. Natančneje o tem nas gotovo pouče sledeči članki
Tajna ukaza naučnega ministra Hartela. Scbonererjansko glavno glasilo je minule dni presenetilo javnost z dvema taj nima ukazoma, ki ju je baje izdal naučni minister na vodstva srednjih in višjih šol. Temu poročilu Wolfijancev je takoj sledil odločen vladni dementi, ki je bil pa v prvem slučaju popolno nepotreben. Neumevno je namreč, kako je mogoče v velikih mestih tako uravnati občevanje dijakov, kakor je določal prvi izmišljeni ukaz Kako naj se preprečujejo sestanki srednješolcev z vseuči-liščniki in kdo naj izvršuje ta posel ? Tak ukaz bi bil naravnost nesmiseln. Nekaj druzega je glede priporočila le zanesljivih dijakov za domače učitelje od strani gimnazijskih ravnateljev. Tu bi bila omenjena odredba povsem na mestu, da bi se mladina ne okuževala s proti verskimi in protiavstrij-skimi nauki, ki jih ji veepljejo v srce razni visokošolski in srednješolski pangermani. Toda, kakor je razvidno iz vladnega demen-tija, tudi tak ukaz ni zagledal belega dne.
Poslanik knez Miinster vpokojen. Radi svoje visoke starosti 80 let se umakne s svojega dosedanjega mesta v Parizu nemški poslanik knez Miinster. Sedanje svoje mesto je nastopil tedanji grof Miinster 5. novembra 1885, ko je načeloval francoski ljudovladi predsednik Jules Grevy, nemškemu cesarstvu pa stari cesar Viljem z Bismarckom ob strani, ki so sedaj že vsi mej mrtvimi. V Parizu je mož marsikaj doživel, posebno pa razne perijode Dreyfusove afere, radi katere si je v gotovih krogih nakopal precejšnje nasprotstvo. Grof Miinster se je udeležil tudi mirovne konference v Haagu, takoj na to je bil pa povišan v knežji stan, in sicer največ zato, da mu je cesar povrnil za razne neprijetnosti v Parizu.
Francoska poslanska zbornica za Kriigerja. V četrtkovi popoldanski seji francoske poslanske zbornice je zahteval poslanec Denis, naj se vlada izjavi glede posredovanja v prilog Burom in naj se o tem otvori razprava. Zunanji minister Del-cassd se je izjavil proti temu predlogu, ker nc uvidi nik-i- koristi, pač pa bi lahko
škodovala ra2prava z ozirom na zunanjo politiko. Predlagatelj je nato premenil svojo interpelacijo in predlagal sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Zbornica se čuti srečno, da more najodkriteje izraziti svoje velike simpatije predsedniku transvalske republike povodom njegovega obiska v Franciji. — Kaj neki poreko k temu Angleži?
»Človekoljubni« lord lioberts bo vrlo iznenaden, ko sprejme obvestilo, kaj je pisal o njem 28. novembra neki avstrijski list, o katerem je že občno znano, da Angležem še ni skrivil lasu. Toda potovanje predsednika Kriigerja po Evropi in nekatere njegove izjave so omenjeni list recimo tako razburile, da je zapisal mej drugim tudi tale stavek: »V resnici vodi Anglija vojsko s toliko obzirnostjo, kakoršne še ni pokazala nobena vojskujoča se moč. Človekoljubje lorda Robertsa je imelo doslej le to posledico, da se je vojska podaljšala, vkljub temu osivelemu feldmaršalu nihče ne bo tega očital; ako pa govori Kriiger o angleškem „ barbarstvu", moremo odgovoriti na to le s pomilovalnim nasmehom in zmajati z ra meni.« Bolj laskavo za Robertsa bi ne mogel pisati niti njegov tel« sni organ. Pisati o Robertsovi i/.redni človekoljubnosti seveda ni ravno težko, ker papir konečno prenese še vse kaj gorostasnejega v svoji neizmerni potrpežljivosti, a težje je podpreti to trditev z nepobitnimi dokazi. Toliko človekoljubni, kakor angleški vrhovni poveljnik, so celo kitajski bokserji, ker tudi ti ne postrele tuj cev, katerim ne morejo do živega.
Dopisi.
Iz Idrije 29. novembra. C. kr. rudarska šola in socijalni demokratje. Pred par dnevi prinesla je graška ■Tagespošta" nesramno poročilo glede uspeha iz šole izstopivših učencev tukajšnje c. kr. rudarske šole. V nedeljo 18. nov. sešli so se v Ljubljani merodajni zastopniki, ki so razmotrivali zahteve idrijskih rudarjev. K tej seji prišlo je tudi šest zastopnikov idrijskih rudarjev in sicer šest „soc. demokratov."
Kakor je iz poročila o tej seji razvidno, zabavljali so zastopniki idrijskega delavstva proti naši šoli, češ, da je naša šola tako slaba, da se otroci po dokončani šolski dolžnosti še potrebno brati, pisati in raču-niti, tolikomanj pa še „nemškega" jezika ne naučijo.
To skrajno žaljivo trditev treba mi je v imenu učiteljstva kot lažnjivo zavrniti ter tem osrečevateljem idrijskega soc.-demokra-tičnega delavstva pokazati, da naj v prihodnje našo šolo pri miru puste in naj raje skrbe za to, kar jim je kot očetom dolžnost skrbeti. Znano je že, da se je število učencev na tej šoli v zadnjih letih tako množilo, da se ima jeden učitelj boriti z 80, 90, 100 oziroma nad 100 učenci. Tako šteje letošnji peti razred 96 učencev, med tem, ko še ni toliko let od tega, ko jih je štel le 25. Umevno je, da razredni učitelj tega razreda nikakor ne bi mogel vseh učencev hkrati poučevati, zavoljo tega se je upeljal pol-dnevni poduk in to le za toliko časa, da se otvori prepotrebna paralclka. In glej! Teče že tretji mesec, ne da bi se ista upeljala. Vprašam Vas, zastopniki delavstva, jeli veste v širni Avstriji za kako šolo, ki bi trpela v svojem najvišjem in najvažnejšem razredu poldnevni poduk? Ako Vam jc v resnici tolikanj ležeče na znanji in izobrazbi Vaših oziroma drugih otrok, zakaj temu do sedaj prav nič niste ugovarjali ? To bi bila točka, proti katerej bi se morali v omenjenej seji odločno upreti, ne pa neopravičeno nad vspehi zabavljati.
In sedaj drugo. Mislim, da je ni šole na Kranjskem, kjer bi otroci imeli toliko ugodnostij in prostega časa, kakor ravno v Idriji, in mislim, da tudi ni kraja v naši deželi, kjer bi se otroci toliko potepali kot ravno tukaj. Kdo je temu vzrok? Mar šola? Ali naj učiteljstvo v svojem prostem času, kot kakšen občinski birič hodi po mestu in otroke domu podi ? Čegava naloga je, da se otroci doma pridržujejo ? Mislim da starišev. Da se otroci vsled tega doma nič ne uče, jc več kot umevno. V šoli je pa nemogoče vse storiti pri toliki množini otrok. Da, ko bi imel učitelj „norimberški lijak", bi šlo, drugače nikakor ne pri tolikem številu od
leta do leta se množeče mladine. Učiteljstvo potrebuje krepke podpore in ta so — stariši. Pri otrocih se dobro pozna, kateri imajo skrbne in kateri zanikarne stariše. Ne enkrat, ampak Bog ve kolikokrat sem že slišal iz lastnih ust starišev, če sem jim glede za-nikarnosti njihovih otrok kaj omenil: „A, delat' bo že znov, za druzga pa tako ni, kot za delo." — Zopet drugi se je izgovarjal: »Jaz ne morem paziti na svoje otroke, sem cel dan na šihtu." Jaz pa pravim: „Dosti slab oče in mati, ki nima toliko eneržije, da ne bi se pokazal očeta pziroma mater svojim otrokom." Le ako bode dom podpiral šolo, dosegel se bode splošen vspeh, drugače nikdar in nikakor ne!
Da pa je ta trditev teh ljudi le podla laž, kaže to, kako da so ravno otroci naše šole po veliki večini dobri dijaki in da se celo v čisto nemški realki jeden in sicer Slovenec odlikuje kot jedin odličnjak. A ne samo to, koliko jih na drug način dela čast šoli, bodisi v tem ali onem stanu. Zabavljanje izhaja ravno od takih ljudi, kateri namestu, da bi šolo podpirali, le zabavljajo črez njo in učiteljstvo, a otroci teh so skoraj vsi — tepci.
Te besede zapisal sem v uvaževanje onim, kateri vse to prezrejo in imajo le podel namen blatiti učiteljstvo in šolo. Naj najprej pred svojim pragom do „dobrega" pometejo, potem naj pometajo še-le pred drugim!
Jeden izmej idrijskega učiteljstva.
Iz Kranjske gore, 29. nov. V »Slovenskem Narodu« se je oglasil neki dopisun iz našega kraja z drznim podpisom »Dolinec«. Mi vemo, da na njem ni niti lasu pristnega »Dolinca«, ampak bo lo neko človeče, ki spada vse drugam, kakor med nas poštene gorenjske kmete. Pisaču svetujemo, da se ne drzne več tako blatiti našega poštenega imena pred svetom v umazanem listu »Sl. Naroda«. Sram bi nas moralo biti, ako bi nas kmete hvalil liberalni »Slov. Narod« ; zato odločno odklanjamo vsako hvalo in reklamo zase Tudi svetujemo dopisuou, naj se ne zadira preveč v naše duhovne pastirje, posebno pa v g. kapelana.
Č g. kapelanu se imamo zahvaliti, kakor vam lahko povedo oni, ki so bili zraven, da soc.-dem Kopač ni dobil obstanka pri nas. Dokler g. kapelana ni bilo na shod, ste vi strahopezljivo kimali Kopaču, kakor zajec v detelji. Še le, ko je prišel g. kapelan brez pomočnikov, ali kakor vi imenujete nas kmete »podrepnike«, jela so se, kakor priznale, čeprav neradi, majati tla Kopaču. — Zato pa, da ne boste v zmoti, poslušajte naš odločni glas : »Mi smo in ostanemo pošteni kmetje, do zadnjega dihljeja iz srca udani sv. katoliški veri, svojemu jeziku in zvesti svojemu cesarju«. S studom pa obsojamo liberalno sodrgo, ki blati vero, izdaja naše revno slovensko ljudstvo tujcem v roke — in izdajalsko kliče »proč od Rima in Dunaja«. To si zapišite na uho enkrat za vselej.
Da pa smo pristni »Dolinci«, se ne strašimo javno podpisati svojih imen. »Dolinec« v »Slov. Narodu« pokaži se tudi ti, da te spoznamo !
Iv. Arih, posestnik in občinski odbornik, Al Hribar, posestnik in odbornik, Fr. Cuz-nar, posestnik in odbornik, Gašpar Lavtižar, posestnik in odbornik, Janez Mertelj, posestnik in odbornik, Frid. Razinger, veleposestnik in trgovec, Janez Podlipnik, posestnik, Fr. Košir, posestnik in obč. odbornik, Pavel Blenkuš, posestnik in trgovec, Janez Oman, posestnik.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. novembra.
Prešernova slavnost v Ljubljani.
Jutri se prično v Ljubl|ani slavnosti v proslavo Prešernove stoletnice. Ker je to proslava moža, ki je v svojih pesmih kazal tudi krščansko naziranje, prosimo svoje somišljenike, da Prešernu na čast tudi oni razobesijo zastave. Na sv. Štefana dan priredi »Slov. kršč. soc. zveza" veliko Prešernovo slavnost.
Prešernov večer ,Meščanskega kluba' se je včeraj vrlo obnesel. Predaval je o Prešernu dr. P a v 1 o t i č. Natančneje jutri.
Osebne vesti. Kurat v deželni prisilni delavnici v Ljubljani je postal g. Franc

Finžgar, administrator v Škofji Loki. — G. dr. Šusteršič se mudi pri porotnih obravnavah v Gorici.
Nevarno obolel je č. g. Jernej Pri mož i <5, župnik v Goričah ; priporoča se vsem znancem in prijateljem v »memento«.
Slovo »Slovenskemu Narodu". Odbor »Bralnega društva« v Žireh je sklenil 28. t. m., da se »Slov. Narod« zaradi ostudnih napadov na vero in duhovščino, ter na vse kar ne trobi v njegov liberalni rog, iz dru žtva izključi. — Matej Mohorič, t. č. podpredsednik.
Kaj pa mi, ki frakov nimamo? Župan Hribar vabi k Prešernovi slavnosti v »Narodnem domu«, a ukazuje, da moramo priti v »velikih toaletah, v čamarah, surkah, frakih ali pa vsaj v črnih salonskih oblekah«. — Kakor da se Prešeren ne bi bil rodil v kmečki koči — jn Hribar tudi 1 Če bi 'rešeren videl ljubljansko frakarijo, bi ji za-odel še bolj, nego je svojedobnim kazi-
nistom!
S
Ljubljanske novice. Pogreb gospe Ane J a nese h se je vršil včeraj popoludne ob veliki udeležbi. Korporativno so se ga ude ležili delavci poprej Janescheve, sedaj Pol-lakove tovarne, ker jim je gospod Pollak dovolil pr st popoldan. — Pod konja je padla včeraj 75letna vdova M. Bizjak pred frančiškansko cerkvijo. Voznik jo je naglo potegnil izpred voza in tako preprečil večjo poškodbo. — Našla se je na Ambroževem trgu včeraj popojudne zlata zapestnica. — Na tlaku v Šelenburgovih ulicah bi se danes zgodila skoro precejšnja nesreča. Na gladkem tlaku pal je Toen-niesov konj ter mahal okolu sebe. V kočiji je bila gospa z otrokom, ki je preplašena skočila iz kočije. Priskočil je g. Ivan Mi-klavec ter hitro posegel vmes, da se ni zgodila kaka večja nesreča. Kako bodo konji | šele padali po zimi, ko bo tlak pokrivala ledena skorja !
Duhovniške vesti s Štajarskega
Umrl je v 70. letu svoje dobe č. g. Franc S c h w a r z, župnik v Kamnici pri Mariboru. — V pokoj je stopil č. g. Ferdinand Jan, župnik pri sv. Petru na Savinji. — Razpisane so župnije sv. Peter na Savinji do 5. in sv. Martin v Kamnici do 6. janu-varja.
Umrl je v Podčetrtku na Štajerskem g. Ivan Cvetko, bivši stavec v Blasnikovi tiskarni.
Vmeščenje novega g. nadžupnika Janeza Lenart-a v bližnjem Šmartinu pri Slov. Gradcu dne 29. t. m. Be je vršilo jako slovesno. Cč. duhovnikov je bilo 19 navzočih. Ces. vlado je zastopal blag. g. Čapek, vodja tukajšnjega c. kr. okr. glavarstva. Ljudstva se je vse trlo. Upati je, da bode delovanje novega župnika prav blagoslovljeno 1
Umrl je v Cmureku gosp. B a u e r, bivši učitelj v Ljutomeru in nekdanji šolski nadzornik za ljutomerski okraj.
Občinske volitve v Mariboru. V prvem razredu so pri občinskih volitvah zmagali nemški kandidatje, kakor je bilo že naprej pričakovati.
Mrlič v ognju. V velenjskem okraju je te dni ležala na mrtvaškem odru stara žena. Mrtvaški oder so razsvitljevale sveče, katere so utaknili v desko. Po noči se je deska unela in domačini so zjutraj dobili mrtvo starko na tleh zgorelo v žrjavici.
Prodajo »Slovenca" je prevzela z današnjim dnem g. Helena Dole n z v svoji trafiki na južnem kolodvoru. — P0 leg tega se prodaja »Slovenec« še v trafikah gg. Brusa pred škofijo, Podrekarja na Sv. Jakoba trgu, B 1 a s s a na Dunajski cesti, v trafiki na vogalu Tržaške cesto in v upravništvu.
Politične pravde v Gorici. Tožba dr. Turne proti »Gorici«. V sredo so je imela v Gorici vršiti obravnava proti uredništvu »Gorice« in proti g. Lebanu iz Črnič radi razžaljenja časti. Tožitelj dr. Tuma je ob začetku obravnavo odstopil od tožbe. Tiskovna pravda »Trgovske obrtne zadruge« v Gorici proti uredništvu »Primorskega Lista« so je tudi izvensodno poravnala. Danes se vrši obravnava proti nekemu Petru Šavhju radi razžaljenja gosp. prof. Berbuca, jutri so bode pa obravnavalo o tožbi A. Gabrščka proti »Gorici«.
Nesreča. V Kost— • m Krasu je p.ijel otrok neke -	^ posodo, v ka-
teri je bil od ognja odstavljeni lug, tako ne-sročno, da je vrgel lug nase, tako, da se je naenkrat po vsem telesu olupil.
Jugoslovanski klub Slovanske Besede na Dunaju (I. Briiunerstrasse 7) priredi jutri v soboto 1. decembra zabavni večer. Na programu je mod drugim igra »Nemški ne znajo«.
Velikovški župan - «0per Slovence. Zo večkrat smo bili iprisljeni, pečati se z oholostjo vehkovškega župana P i n-teriča, kojega sovraštvo do Slovencev, od katerih živi, ne pozna mej. O zadnjem junaškem činu tega pra-Nemca poroča zadnji »Mir«: Dne 14. novembra razvijal je nemško nacijonalni kandidat klobučar Gratz-
hofer svojim svoj program. Veliko ni vedel ^ *
ta novi kandidat spodnje-koroških mest in trgov. Vsebina njegovega govora je bila kratko ta: Nemški Velikovec je v veliki nevarnosti, zato je potrt bno, da se izvoli bodoči poslanec iz Velikovca. Če bodem izvoljen, skrbel bodem za nemške obrtnike in bodem pristopil nemški-ljudski (Do-bernik Lemiševi)stranki. Ravnatelj meščanske šole, gospod Bohrei, ki stoji popolnoma v nemško-nacijonalnem taboru. govoril je za zvišanje učiteljskih plač. Predsedoval je zborovanju gospod župan Pinterič. Obžaloval je, da jih je tako malo prišlo na zborovanje, ter je zvračal vso krivdo za to (!!) na farje — druge besede za duhovnike ta veliki Nemec ne pozna — če ravno je vedel, da se od naše stranke nikdo ni brigal za ta shod. A še lepše pride. Po zborovanju podali so se Pinterič in njegovi zvesti trabanti v kavarno. Ko vidi Pinterič tam pri mizi sedeti nekaj mož, ki se upajo imeti druge nazore kot on, tedaj mu vzkipi nemška kri; on odpre svoja nemška usta in po sobi donijo modrost in prostost dihajoče besede: » I c h bin Bargermeister der d e u t -schen Stad t Volkermarkt und ich w e r d e es bleiben. Und leh werde da h in trachten, dass soleh' hergelaulene w i n d i s c h e Beamte, P f a f fe n k n e c h t e , und der Pack der Gevverbetreiben-den, der mit den Pfatten hiilt, e i n f a c h ausgewiesen w e r -d e n ! « (Jaz sem župan nemškega mesta Velikovec in bodem tudi ostal. Jaz bom že skrbel, da bodo taki sem pritepeni slovenski uradniki, farški hlapci, in ta smet obrtnikov, ki drži s farji, kratkomalo izgnani.) — Tako govori nemško nacijonalna nadutost, ki bi rada brezobzirno vse pokončala, kar ne trobi v nje rog. - Slovenski oratar, zapomni si te besede, ki so izraz mišljenja tu vladajoče nemško nacijonalne klike, ki te le tedaj pozna, če ji nosiš s krvavimi žulji zaslužene groše, katera ti niti tega ne privošči, da bi se mogel z uradniki v tvojem maternem jeziku pogovoriti. Presilnemu tla-čenju priti v okom, napravlja Slovenija zje-dinjen si dom. Ne daj se motiti, če pisano gleda protivnik, kajti »kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«. — To vam je cvet novodobne nemške kulturo velikovške! Dodati moram še, da jo velefini »izganjač« rabil gornjim podobne besede tudi nasproti vladi. Radovedni smo, kaj bo ta ukrenila, bode-li postopala v tem slučaju tudi* tako odločno, kakor rada postopa zoper Slovence! Ali pa morda vladna eneržija jenja pred — velikovškim županom?!
Za mestne delavce in magistratne uslužbence se namerava izdati delavski red ter se jim bodo dale olajšave za slučaj bolezni ter starostne rente. Le škoda, da se je s tem toliko časa čakalo. Da bi le tudi to pot ne bile samo „obljube" pred volitvami.
»Hrvatska Domovina", vrlo dobro urejevano glasilo stranke prava v Zagrebu, z jutrišnjim dnem premeni svoje ime in se bode zopet imenovalo »Hrvatska«. Novi urednik mu je g. dr. Ante T resic.
Morilka moža? 381etna Marija Kroteč iz Skarin, občina Vinica, ki je bila radi suma, da je s svojim sedaj že umrlim ljubimcem Mihaelom Radovičem umorila svojega moža, leta 1893 v preiskovalnem zaporu, a radi nedostajanja dokazov bila izpuščena, je zopet zaprta, ker so se našlo nove priče in novi dokazi.
Konkurz Pandolfi. Pred nekaj leti jo »kupil« italijanski marki Pandolfi prejšnje Tiešiv'*- '-ovo posestvo na gori sv. Urše
P" Slovenjem Gradcu na Štajarskem. Zanašal se je, da mu bogata nevesta pomaga plačati posestvo, pa bogata nevesta ga jo pustila na cedilu, in Pandolfi je pal tako globoko v dolgove, da ima sedaj na svojem hrbtu 102 upnika, ki pa nimajo od Pandol-hja pričakovati niti novčiča. Upniki so zahtevali sodnijsko preiskavo proti Pandolfiju,
ki se nahaja sedaj v Berolinu.
*
* *
Tadej Kosciuszko. Prihodnje leto bo sto let, kar je junak Tadej Kosciuszko, zadnji vojskovodja poljski, zmagal pod Racla-vvicami. Zato bodo prihodnje leto v Krakovu
odknh spomenik Kosciuszku. Priprave se že vrše.
Novo sredstvo proti jetiki pesku šajo na dunajski polikliniki v oddelku prof dr. viteza Stoffella. Novo zdravilo je iznašel asistent dr. Adolf Iloff ter je ž njim baje se ozdravilo ali se znatno poboljšalo že vseh 100 oseb, katere so za poskušnjo zdravili. Svojim zdravniškim kolegom je Hoff že izročil dotični navod potom recepta. To novico posnemamo iz uradnih listov.
Društva.
(Katoliško društvo sv. Jožefa v Tržiču) je ponavljalo dne 25. hstopada t. 1. igro »Bob iz Kranja« in ko mičen prizor. Pohvaliti moram vse igralce ki so prav dobro rešili svoje uloge, posebno hvale vredni sta igralki F. Meglič in M Berger, tudi pevci in pevke so dobro izurjeni pod vodstvom g. organista Franc Sla-beta. Zaslužijo pač posebno pohvalo. Želimo vsem igralcem in igralkam kakor tudi pevcem poguma in vstrajnosti, da bi nam še mnogo takih zabavnih večerov napravili.
N. K. D. P.
Telefonska in brzojavna poročila.
nov. Zadnjic se je v višjih krogih zelo agitiralo, da bi se naredila ministerska kriza. Hoteli so Korberjev kabinet ali popolnoma vreči ali pa vsaj doseči, da se deloma izpremeni. Imenovala so se že imena prihodnjih ministrov, med njimi Bilinski, Kaizl, Bacquehem, Biirnreuther, Stiirgkh. Bil je torej namen, ustanoviti novo koalicijsko ministerstvo iz najbolj ekstremnih elementov. Na merodajnem mestu 30 hoteli tudi pozvedeti. pod kakimi pogoji bi Mladočehi opustili obstrukcijo. Način za agitacije pa je bil tak, da na merodajnem mestu, kjer se ministri nastavljajo in odstavljajo, ni mogel vzbuditi zaupanja. Uspeh, ja ta, da na najvišjem mestu nimajo nobene naklonjenosti i z p re m i n j a ti vi a d o.
Trideat, 30. nov. Liberalci in soc. demokratje so poraženi. Celo v mestu Arco so izvoljeni katoliški volilni možje.
Praga, 30.
nov. Antisemitsko žen-stvo je imelo včeraj tu svoj prvi shod. Dr. Baxa je navdušeno govoril proti nakupovanju pri Židih. Zene so dr. Baxi priredile viharne ovacije.
Sambor, 30. nov. Pred porotniki se je pričela obravnava proti policijskemu inšpektorju Eitnerju, ki je sedem let mučil kaznjence z natezalnico.
Beligrad, 30. nov. Bivšega min. notranjih poslov Grenčiča so aretovali radi razžaljenja kralja in radi ponever-jenja.
Weimjax»30. novembra. Predsedstvo „evangeljske zveze" je sklenilo, štirideset protestanških pastorjev poslati v Avstrijo, da rujejo proti Rimu.
Lipsko, 30. nov. Pri obč. volitvah so soc.-dem. zgubili dva mandata. .
Berolin, 30. nov. Naslednikom poslanika kneza Ministra je določen poslanik v Petrogradu knez Radolin. Na njegovo mesto pride baje knez Herbert Bismark.
Wft3hmgt.on. 30. nov. Mornariški urad izjavlja, da odpošiljatev vojne ladije „Kentucky" pred Carigrad nima sovražnega namena.
PariK, 30. novembra. Predsednik Kriiger odpotuje jutri i Pariza in se poda v Kolonijo, v ponedeljek odpotuje preko Magdeburga v Berolin.
Pariz, 30. novembra. Takoj po soglasnem vsprejemu pozdravne reso-
lucije za Krugerja v poslanski zbornici ee je podala k njemu deputacija poslancev, ki ga je obvestila o tem sklepu.
Fariz 30. nov. Čuje se, da hoče holandska kraljica Viljemina ponuditi se Krugerju za posredovalko in sicer namerava svoj posredovalni poziv poslati iz Haaga, kjer se je sestavilo mirovno
tudf°Angle'žka^eremU * ^ PrUrdila
Bruselj. 30. nov. Optimistično na-ziranje o Kriigerjevem potovanju se je potrdilo po novici, da je potovanje v Berolin sklenjeno. Francoski zunanji minister je rekel, da je pripravljen, vsako akcijo velevlasti za posredovanje podpirati, da celo sam prevzeti inicijativo, ako le Nemčija soglaša in ce to dovoli stanje carjevo. Danes so se menjavali brzojavi med Berolinom Parizom in Livadijo. Burski prijatelji se radujejo, ker upajo velikega uspeha.
London, 30. nov. Iz Edenburga poročajo 24. t. m.: Dewet je zasedel Dewetsdorp , odkoder namerava prodreti v kapsko kolonijo, da si pridobi novih močij. Angležem primanjkuje ko-njikov. da mu zapro pot. Več napadov je Devvet že uspešno odbil. Ubitih je vec angleških častnikov. Poročilo, da e bil predsednik Stein ranjen v boju z generalom Knoxem, se ne potrjuje. y London, 30. nov. Iz Pekina poročajo, da ruski poslanik noče podpisati skupnih zahtev, dokler se ne spremeni zahteva glede kaznovanja krivcev in odškodnine..
Umrli no:
28. novembra Ana JaneS, zasebnica, 83 let. sv. Petra cesta 10. srčna h i I,a. - Josip Windiš, strojni nadzorovalec, 66 let, Dovozna cesta 2, krvavenje plič.
V bolnišnici:
eo i . 261 D0Yeinl)ra- UrSula Remc, delavčeva žena, bč. let srčna hiba in vodenica.
nt u novem',ra. Pavla Anderkul, prodajalka, 23 1. Nephritis par.-hg. matosa. - Jvan L.kovič, kajtar, 60 1 kmphysema pulm.
Cena žitu na dunajski	boni
dntS 29. novembra 1900. Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K 7"67 do	K	7 68
Rž za pomlad . . » 7-56 »	»	7-57
Turšicazamai junij/01 » 5 21 »	»	5-22
Oves za pomlad ... 5 87 »	»	5 88
Meteorologidno porodilo.
/iSina nad morjem 306 2 m. srednji zračni tlak 736-0mm
i	| Stanje ; Tempe-
* I C ns o pa- i baro-	| nitur*
S zoTunja I metra	| po	Vetrorl
* mm.	i	Cplaijo 1
Nebo
ih
29| 9. tvoč. | 727-2)_3 2 j sl. sever. | ~5BIič~j-
3Q| 7 zjuti 1722 81 34 1 sr. zah. | oblačno I 1-2 12. popol. | 719 1 | 5-4, | sl. svzh. I dež j Srednja,'včerajšnja temperatura 2 4", normale: 0-7*.
Skladni koledar za 1.1901
in
Stenski koledar za 1.1901
izšla sta v jako okusni obliki pri založniku ter ju najtoplejše priporoča
JOS. PKTIUČ v Ljubljani,
Sv. Petra cesta štev. 2,
tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja.
Skladni koledar stane K. 1—, p0 pošti K 1 20	1031 4
Stenski koledar stane 40 h, po pošti 50 h.
Proti malokrvnosti,
v
Zeleznato vino
lekarnarja G. Picooli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
ima v sebiQQkrat večželeza
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehina-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakur vsako ccno namizno vino.	1 — 12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II 590 60-22 Dobiva se v steklenirali po pol litra.
NAJLEPŠE PRAZNIČNO DARILO!
\l NOPENI 5L0UEN5KI HlSl 5t Nt 5m_E P0QRE5flTI ooooooooooo
^^ DOKTORJA FRANCETA PRF5FRNA nss®^
UREDIL SKRIPT. L. PINTAR
ILUSTRIRANA IZDAJA, SEDITA 5 K, U rLATNU l/FZANA 6'40 K, U USNJU UCZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. n. KLtlNHAYR &. PED. BAMBERG U LJUBLJANI • ° DOPIUAJO 5t PO USErfl KNJIGOTRŽNICAtt ° ° 1023 20-7
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje oer kvenega ln nadarbinskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Pož. — Drugi, popravljeni natis.
Brožiran izvod knjige staDe v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-Sagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več
m >o
«3
Kraški teran
j
garantirano naraven in pristen, pre
skrbuje in razpošilja od 56 litrov dalje (na zahtevo tudi z uzorci) po najnižjih cenah
A »ton Černe ml.
v Tomaju, p. Sežana Primorsko.
NB Pozor tisti, ki ga rabijo več hektolitrov skupaj, kajti cene se v kratkem zvišajo. 1028 5-3
j J|ružinska pratika


J® i

Dobiva se komad po 12 kr. = 21 vinarjev po vseh prodajalnicah v mestih in na deželi.
j| NI« v mi zaloga pri II. Ničmanu v Ljubljani.
-•Ceniki za razprt,tla jalce pošiljajo se zastonj.	_
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki
sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeliuie na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suše ob vsakem leti.em čiisu in dajo izredno krasen lesk li laki so iiajtrpežnejši in ne provzročajo niti marogi niti ne postanejo bledi. Dobč se po to va mišk ceni pri tvrlki BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice.
Vi,anj,i uaročiia proti povzetju.	9 11-7
Razpisuje se
1052 3 -1
služba organista in cerkvenika
v Krškem, ki se more nastopiti s I. janu-vanjem 1901. Prosilec mora hiti sposoben voditi moški zbor. Plača je 600 kron v denarji in nekaj postranskin dohodkov.
Cerkveno predstojništvo v Krškem,
dnč 29. novembra 1900.
Dr. Fran Poček javlja potrtega srca V svojem, kakor tudi hčerke Slavice
in sorodnikov imenu, da je njegova blaga, iskreno ljubljena in nepozabna soproga, oziroma mati, gospa	5
Franjica Poček roj. Pressinger
v četrtek, dne 29. novembra 1900, ob 2. uri popoldne, previdena s svetotajstvi po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode v soboto, dne 1. decembra, ob pol 4 uri popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta št. 8 na pokopališče pri sv. Krištofu. Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Jakoba.
Blag bodi ji spomin!
V Ljubljani, dne 29. novembra 1900.
*
Posebna, naznanila se ne izciadč>.
1053 1-1
Eni 30. novembra. Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v irebru . . . ' Avstrijska zlata renta 4°/, . . . .' Avstrijska kronska renta 4°/0. 200 kron Ogerska zlata renta 4"/0 ... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ! ! ' i Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ......
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl.veli
97-95 97-65 116 20 9830 115-15 91-25 1696--673-50 240-45 117-60
*> 11 IX a j S k a b
o i* z a.
20 mark........
20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci .....' \ C. kr, cekini .......
Dn6 29. novembra.
3-2% državne sre^kf ! 185-1. 250 gld.. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld Državne srečke 1. 1864, 100 gld. 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroj Tišine srečke 4°/0, 100 gld. ..... Dunavske vravnavne srečke 6°/
23-53 1917
90-70 17-36
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/ Prijoritetne obveznice državne železnice °
>	> južne železnice 3°/
>	» južne železnice 6°/n ^ _ l «» ' ' dolenjskih železnic 4%
172 50^feeditne srečke, 100 gld.....''
164-—~ 4"/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld 207-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld
94 30 Ogerskega > „ > 6 » — Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. 259 — Rudolfove srečke, 10 gld.
106- -93-75 4U--331 — 119-75 99 50 400 — 35')--45-50 22-50 14-40 nu.
Salraove srečke, 40 gld.....
St. GeiuSis srečke, 40 gld. VValdsteinove srečke, 20 gld. . Ljubljanske srečke
Akcije anglo-avstrijske banke, MO gid." .' Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. st. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanaka družba avstr. plan. Trboveljska premogarska družba, 70 gld
Nakup in prodaja
rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kuiat i o n izvršitev naročil na borzi.
182-—
203 —
50 — 272 50 6220— 8U4 -113 50 150.-446-50 4'i6- — 254-25
Menjarnicna delniška družba
»»M E K C (J K"
I., Hollzeile 10 in 13, DcnaJ, I., Strobolgasse 2.
JJfcT- PoJa«nila TM6 v vseh flospodarsklhinflnanSnih (tvirsk,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoilskih Ji-ftrin..t.lh papirjev in ves.nl .viti za dosego kolVo"
obrestovanja pri popolni varnosti MJT no, 1 oženlh Klavnic.