Bwteßtro io upraratölw: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ «baja v poodcljek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. g uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon ét. Ila Naročnina listo: Celo leto..................12 h Pol leta....................6 K Četrt leta...................3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 X^l^TJbGK. Trije na murskem poli. (Konec.) Pri čiščenji so trlice delale močen skakukni glas, kak da bi trije mlači mlatili, Takši glas se je čiijo daleč na okoli. Doklič blo pozdrje v; rokovati, trlica ne davala glasa, pač pa je trlja moöno 'trpeläi. Očiščeno predivo so nosile v snop „piišel“, devale so je na vskriž, eno kres driigo, kak popipan len. 'Moška sta v pečniei zaikiirila, nastavila droge po pečniei, nai nje nadevala lena, pa sta ga začela diišdti. V pečniei je veka vročina, pasko sta mogla meti, jako pasko, ka se jima len ne viiižgo. Posušen len van, je tak žgeči, ka sušač ploska s šakafmi, dere ga obrača. Malo je ali treba, pa se viižjge. Nevarnosti rafvno ne, če se viižge. Pečnica je na var-nen kraji, pa voda je pripravlena. „[Funek, idi po trije!“ se zglavji starejši, '„len bo tičas süh.“ h,flEfoj, trije, hoj, len je süh, stante, pa hote trt.“ Hitro so ble na nogah- ‘Ležale so oblečene, pa so hle najnok k redi. Popevale so pojdoč, ka je letjo hriim po vesi. Stukle so si točaje rokovati, pa so začele treti. s,Bog nan pomagaj!“ je rekla ena, pa se je začulo votlo bfoskanje. StiŠača sta skrbela, ka blo skos zadosti stregai lena. Na kunci ene strani je bijo zložen že celo sühi len, poleg bo po kolih razprostrti že skoro sühi. Na drügoj strani se je sirovi len pridevo. Na pol sühi len je stišač vajeno pogno drügemi, da ga popunoma posüöi, sam pa si je nadefvo sirovega. To blo sitno delo. Vročina bla veka, pasko sta mogla meti na ogen v pečniei, pa na kolih. Sunce Je pričetku je sicer dalje časa samo začudeno gledala, toda počasi je uvidela, da ne sme. držati rok križem, če noče biti potisnjena med staro Šaro. Merodajni krogi so spoznali, da je neobhodno potrebna krepka, primerna mornarica, če hočemo obdržati nad Adrijo ta vpliv, kakor ga imamo sedaj, ki je za nas življenjskega pomena in pred približno tremi Četrti leta smo 'prisostvovali' krstu prvega avstrijskega dreadnoughts „Viribus Uhitiš. “ Danes dobi ta morski velikan svojega „neustrašnega“ tovariša. Ni to v primeri z drugimi državami Bog ve kaj, ai za naše razmere zadostuje in nas Jugoslovane mora navdajati s tihim zadovoljstvom. Ne da bi zagrešili kako neod-kriteferčnost* lahko tudi danes rečemo, kar se je sicer povedalo že pri neštetih prilikah, da je naša bodočnost taogoča samo v okvirju avstrijske monarhije. Naš obstoj je tesno spojen z obstojem Avstro-Ogrske. Kakor p‘aj priznajo vsi resni politiki in to zlasti Iv zadnjem Času, je prihodnjost naše države na jugu, ob Adriji. Vsak korak, ki okrepi tu našlo pozicÜjo, moramo zato samp pozdravljati in zato se veselimo tudi novega dreadnoughta. Vemo,, da je v tem silnem in ponosnem morskem orjaku mnogo ljudskega znoja, da so ogromni milijoni, ki jih je stal, izžeti po večini iz žuljev širokih ljudskih, mas, toda vemo pa ravno tako, da je militarizem nepopisno zlo in vse-čioveško gorje, ki se ga pa s topim negiranjem ne da odpraviti. Hočeš nočeš moramo nositi to breme in Če vidimo, da se naše neodpravljive žrtve vporabljajo pametno in z namenom, zasigurati nam možnost mirnega in plodonosnega obstoja, potem moramo biti potolaženi in zadovoljni. , Zar nas Jugoslovane pride v poštev še en moment: Razvoj našega ljudstva ob Adriji (je pravi lep in razveseljiv. Ce prav so nasali tujcev, zlasti Nem-' cev, silni, Vendar se nam ni treba vdajati pesimizmu. Samonikla, moč avtohtonega ljudstva, ki biva na svoji rodni grudi, živi z njo v ljubezni in črpa iz njene nevsahlji^osti, je tako silna, da je ne zlomi o-holost privandranega tuj da. Zato smo mi trdno prepričani o bodočnosti Jugoslovanov ob Adriji, o jugoslovanski Adriji. Ce se pa težišče države vedno òolj nagiblje na jug, je naravna posledica},, da zavzema oni narod, ki prebiva na jugu, vedno odličnejše in važnejše mesto v krogu drugih narodov,. Ves naš politični razvoj kaže tedaj na to, da Jugoslovani ne bodo več — mnogo se je sicer že spremenilo samo pripekalo, dim jima je po nevugbdnen vetri siljo v oči, ka so jima skoze tekle, „(Nalša grofa (grofe so imenovale trije süSaöe, zato se je tüdi pečnica pravila „;grad“ v smešnem pomenu) se že pa jočeta. Sta hodila na sprevod, je ke-remi žena vmrla?“ Tak so jima zafrknule trije. i„No ti klepetülka, le paško mej, ka rokovati ne pretrgaš! Pa ve se tak preveč ne siliš. TiunČika je že dvakrat prišla po len, ti pa še skos žhliš tisto, ki si jo včera odnesla,“ „Ti zaisükani püc ti, kaj lažeš! No pove ti, Tnnčika, resnico!“ „Kaj te se tako stükali, le paŠČimo se, falati do glijdaj tü!“ Tlak je šlo napre. Včasi sta „grofa“ siišača trljan kaj, včasi pa so trije jima, kaj frknole. Zamerili si neso. Vse blo veselo. Ob dvema po punoči prinese gospodinja prvi’ zajtrk: pretopleno mleko. Večer se je postavila „bela žhpa“ mleko k tihemi ognji. 'Cigleno farbo je dobila, pa jako dober tek. V sklede se je narezo beli kruh, ki je v miški razmočen trljan dobro zalego. A zaj bi pač Že aavo štele meti. Ob sedmih bo drügi zajtrk: žganica, beli kruh, pa dobro pogačo na kvasi’. 'Jako pasko so mele trlje, gđa so mlaci odišli k zajtrki. Poskrile so jih cipe, ka sta je Bog zno kak dugo iskala. No, nekaj sta zanvüdila, (pa počinola sta si. Tudi mlaci jako zaran stanujejo, pa sakj den. Ob desetih bla jhžina. Gospodinja je prnesla „falate.“ Malo menši, kak je vsakdanjega krüba kolao pšeničak/a(, se je prerezo na štiri dele, palate.“ TakŠi falat je dobila vsaka trlja. To se je prav Šegavo godilo. Kakpada, tü tak, tan malo drügaöi, jedro pa „Jahati“ so bli povsodik zrok tote šegavosti. Edhok sen vidjo, ka se je tb talk gpdilo. Ceh je neso zastavo, za jin sta šle dve ciga,nìcì. V koši sta numerus v številu avstrijskih narodov, ampak odločujoč činitelj. To spoznanje mora v; nas še bolj vtr-diti prepričanje, da je naše eminentno življenjsko vprašanje: enotna in tesna politična organizacija. Le potem bo imela naša beseda zaslombo, ki' je potrebna, le potem bomo zavzeli mesto, ki ga nam pripravlja naravni razvoj. „Ti e g e 11 h o f f.“ Danes dne 21- Cm. so tedaj spustili v tržaški ladjedelnici „Stabilimento Tecnico Triestino“ v morje našega drugega morskega velikajoa, bojno ladijOy ki nosi ime slavnega zmagovalca pri Helgolandu in pri otoku Višu. Veličastnemu slavlju so prisostvovali nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo in otroci, Nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo nadvojvodinjo. Blanco, ki je prevzela funkcije botre, nadvojvocünja Marija de los Dolores in Marija Immakulata, princ Lichtenstein s soprogo, princezinja Elizabeta, nadalje mnogi zastopniki oficijelnih / in n®oficijelnih krogov Avrttrijle, Iz vseh delov Avstrije so prihiteli odlični' gostje, visoki cerkveni dostojanstveniki, visoki zastopniki vojaštva in mornarice in drugi državni funkcijonarji, da prisostvujejo tej veličastni slovesnostih Vsa javna poslopja, poslopja konzulatov, so bila okrašena z zastavami. Raz vseh ladij, ki so vsidrane v luki, vihrajo ponosne zastave. Pred ladijedelnico postaja tim živahneje, čim bolj se bliža 9. ura. Kmalu po 9l uri se je pričelo cerkveno blagoslo/rtjenje. [Ob 9. uri 45 min. sta dospela; nadvojvode Franc Ferdinand in Leoptold Salvator z obiteljima in s spremstvom na ‘krovu ladije bvLacrornai“ pred ladijedelnico. Zagrmeli so topovi v pozdralv, .visokim cesarskim gostom in zasvirala je vojaška godba. Visokim cesarskim gostom' so bile najpoprej (predstavljene častne dame, odposlanstvo mesta Maribora, na čelu mn župan, in zatem upravni svet ladijedelnice, Nato gredo visoki gostje v spremstvu mornariškega poveljnika med sviranjem cesarske himne skoz gost špalir Ivi šoki h (vojaških in drugih dostojanstvenikov k dvornemu paviljonu, med tem ko so visoki cerkveni, vojaški in državni dostojanstveniki zavzeli sedeže v tribini. V tem času so novi ladiji odstranili zadnje o-pore. Po dovršenem cerkvenem blagoslovljenju po vojaškem škofu Bieliku javi poveljnik, mornarice prestolonasledniku Francu Ferdinandu, Ta je ladija za nesla Mete, v, rokah pa veke pütre dobrega Ivina. „Ciganice, ciganice ! “, zakričijo trije. Nobena ni trla več, gledale so kaj bi to pomenilo. Zfagledale so falate, pa so hitro znale, pri čen daj so., Ciganice čejo smhknoti (mimo trlj, trije pa [vse okoli jih, .„JFalati so naši, ciganice bi nas je rade vkr.aJe, vino nan je poslala vrla gospodinja, ciganice bi ga rade odnesle svojin ciganon. Ge sta naša grofa, ka mo je tzvezali?“ ITo blo stükanjja, doklič se ciganice neso vdale. Zaj še-le sta začele falate davati. To je šdo po redi* od prive do zadnje trije. Ena ciganica je 'trlji dala falat, vse so gledale, kak veki, pa kak visoki je, in druga pa joj je natočila veko krožo, ali pa srablivec vina. Trije so zapopevale prilično popevko joj na zdravje, una pa je krožo spraznila. Tak je šlo do zadnje trije. Pri vsakoj So zapopevale drugo popevko. .(Te še naši lüdje neso poznali pesni, samo popevke so popevali. Dere so začeli bolj knjige šteti, pa več pesni najšJi v njih, so odkraja pospitavali: kakšo vižo ma kera. Za tem so razločevali „popevke pa pesmi.“ Po-pev-ka je bila pesem, ki se je popevala. „Pev“ pomeni ali vižo ali melodijo. Pesem „po pe-vi“ je bila popevka. Čudno, da ima književni jezik „na pev.“ Po-pev-ke mamo, na-pev-k pa ne.) Vso te je dugo trpelo. Kak so bli pač lüdje guleči. Drtigo za jtižino neso dobile. Vlsaka je nekaj falata bojela, drügo si je nertìa večer dumu, ali pa je bežala na pot, po keroj je kakši takjši šo mimo, ali da se jemi je primerilo tak, ali pa, da sta si prte zgučala. V neken kraji, pa ne na mürsken poli — na mürsken poli dobijo falate ob desetih predpodnevom — se je pri ten ena mrski znorita. Le malo še se je denilo, pa so šli gospod tehant po svojo navadi peš na prifingo. Pridejo, pa grejo mimo trlj. Ena pribi-ži, jin vtekne falat v žep pa reče:' splovbo v jnorje pripravljena in nagovori gosponad* vojvodinjo Blanko tako-le: .„Vaša cesarska in kraljeva, Visokost! S slavo v&nčan admiral, katerega ime bo nosila nova ladij a na povelje vladarjevo, je nositelj najvzvišenejŠih trar dicij avstrijskega vojnega brodovja, katero slavi dar našnji častni dan. Vaša cesarska in kraljeva Visokost naj blagovoli prevzeti krstno botrinstvo, (v kar Vam prinašam najspoštljivejšo zahvalo naše mornarice, In sedaj prosim Vašo cesarsko VJisokost, da b|agovollte izvršiti krst!“ Visoka gospa odgovori: „Po cesarskem in kraljevem apostolskem Veličanstva sem pooblaščena, da prevzamem krstno botrinstvo te krasne ladije. Ime te lovorikam zmag ovenčanega junaka admirala (Tegetthoffa naj bo vodstvu, kakor moštvu te ladije v zgled in v vspodbudo k zvestemu izpolnjevanju dolžnosti v miru in tudi v vojski.“ Visoka botra pritisne nato na električni gumb in izgovori besede: „Na najvišje povelje te krstim z „(Tegetthoff.“' _ V tem trenutku se razleti Šampanjska steklenica ob laidijini strani in botra izgovori še besede: „Idi v valove in božje varstvo najf te ysikjdar spremlja.“ Oči vseh so obrnjene na velikana, ki se je začel pomikati in v par trenutkih je zdrčil v peneče valove. Navdušenje občinstva je doseglo vrhunec, topovi raz 1'adij in citadele zagrme in [vojačka godba zasvira cesarsko pesem. Naš novi morski velikan „Tegetthoff“ je zgrajen iz trdnega Siemens-Martin-jekla, 'Ladija je 150 metrov dolga, 27 metrov široka in j sega 8.2 metra globoko v vodo. Obsega 20,000 ton, Okjlop sam tehta 4500 ton. Topovi so v štirih oklopnih stolpih nameščeni. Veliki topovi zamorejo v minuti dvakrat ustreliti. Ladijo gonijo trije turbinski stroji z hitrostjo 22 morskih milj, premoga nosi 2000 ton in lahko prevozi po morju 2000 morskih milj, ne dia bi ji zmanjkalo premoga. Posadka „Tegetthoffa“ Šteje 950 mož. Razredna loterija v Avstriji. Hipoma in brez vsakega dolgotrajnega predpri-pravljenja se je pojavila (vest, da namerava vpeljati Avstrija takozvano razredno loterijo. Kakšni nagibi so soigjrali, da se je vlada odločila vpeljati razredno loterijo ? V zadnjem času sicer ni manjkalo raznovrstnih nasvetov In projektov, s katerimi bi se naj zvišalo državne dohodke, a prav Čudno je, da se razredne loterije nikjer niti Omenilo ni. Sedaj se pa javlja iz parlamentarnih krogov sledeče: V finančnem ministiKftvu prav resno proučavajo načrt, vpeljati v Avstriji razredno loterijo. Že v najbližjem Času bo vlada predložila parlamentu tozadevni zakonski načrt. (Se je že zgodilo.) Razredna loterija bo korakoma vpeljana na mesto obstoječe male loterije, ki bo tekom nekaj let zginila, ko se bo videlo,) da se razredna dobro rentira. Državna uprava bo upravljala razredno loterijo v lastni režiji. Mala 1'oterija je vrgla Avstriji v pretečenem letu 14,500.000 K čistega dobička, Na Ogrskem je razredna loterija vpeljana že delj öa«äa in sicer od leta 1897; dali so jo pa v zakup neki družbi, ki plača državi letno 2,400.000 K mitnine. Dobička ima pa družba baje 1.29 mil. kron. Mala loterija bo bržčas še tudi v bodoče obstojala. Proti mali loteriji se bojevati, se pač pravi, skušati prekričati klopotec v vinogradu. Mala loterija je pač nekak odsev človeškega nagnenja do igre in špekulacije in če bi loterijske, vložke nekoliko znižali, bi naj ta nepotrebna pijavka še životarila. Človeška strast si mora dati duška na kakoršenkoli način in loterija je in ostane 'še najmanj nevarni varnostni ventil zoper elementarne izbruhe človeških strasti. Tudi praznoverje in razlaganje sanj bi z odpravo male loterije ne izginilo. Mnogo več nesreče, kakor mala loterija, prinese gotovo totalisater in pa igranje na borzi., Bistvo razredne loterije obstoji v tem, da se gotova denarna svota porazdeli na določeno število srečk razne velikosti, kot cele srečke, polovične, Če-trtinske itd., in te srečke se potem prodajo za stalno in določeno ceno. Izigravanje dobitkov se izvrši v posameznih oddelkih, serijah ali razredih in žrebanje se vrši (v časovno določenih presledkih. Da je igra mikavna, ima zadnja igra najvišje dobitke. Razredna loterija je uredba, pri kateri se od igjralcev plačani denar pri več vlečenjih razdeli tistim, 'ki zadenejo. Navadno (na Nemškem) je pet do šest vlečenj in slo največji dobički-določeni za zadnje vlečenje. Pri razredni loteriji ne igra država s tistimi, ki stavijo v loterijo, nego le urejuje celo stvar, pri sedanji loteriji pa gre pravzaprav za stavo med državo in igralcem. Dalje se pri razredni loteriji le (dvakrat na leto stavi, pri sedanji pa vsak teden. Glavni nagib, da ljudje v sedanjo loterijo stavijo, je praznoverstvo; pri razredni loteriji je izbira številk jako omejena in ne igra fantajzija pri tej izbiri nobene vloge. Končno je tùdi ito dobro, da je vsled primeroma visoke cene srečk le ljudem, ki imajo nekaj denarja, mogope igrati v razredni loteriji, sedaj je pa lahko staviti že 10 v, kar premore vsak dninar. Prvlo razredno loterijo sa baje vpeljali 1. 1708 na Pruskem. Prvotno je bila zasebno podjetje, ki je bilo dano leta 1767 v zakup. Leta 1810 odpravljena, se je Štiri leta pozneje zopet ustanovila in še sedaj obstoja. V Nemčiji je bilo nekaj nad 20 razrednih loterij, ki jih je pa znala država nekako Združiti v e-notno državno razredno loterijo. Edina iVirtemiberŠka in Bavarska nimata razredne loterije, a tudi v teh deželah jo nameravajo v najkrajšem Času vpeljati. Tjudi kroži vest, da se bodo vse južne dežele Nemčije združile v nekako loterijsko skupino, h kateri bodo pa še pritegnile Saksonsko. Baš ti načrti so mogoče dali povod našemu finančnemu ministrstvu, da se je začelo zanimati za stvar, kajti' že do sedaj so 'avstrijski podaniki v velikem številu radi igrali, seveda skrivaj, v nemški razredni loteriji. Pri nas se tudi neverjetno veliko igra v ogrski razrednUloteriji vkljub strogi prepovedi, ker kar je prepovedano — najVadno miče, osobito še pa miče, Če se na skrivnem obetajo velikanski dobitki, ki se jih takorekoč mora dobiti, treba le, da si omisliš takšno razredno srečko in zaziblješ se že lahko v sladke sanje, da postaneš čez noo — milijonar. Polom v Pulju. Pulj, 15, marca. Proslulemu Fillinichu, ki je bil odveden v zapore okrožnega sodišča v Rovinju, je sledil v ponedeljek aretiranec Bigatto, idanes pa aretiranec Juch. Na ta način pride bržkone vESa kompanija eden za drugim v zavetje okrožnega sodišča. „To maš, Markec, f alat, dober je ! “ Gospod tehant so prnesli falat nia prifingo. To blo smeha! Kakše Ifalate — kak veke, kak bele, kak visoke, se še je dugo gučalo. Za to pa se je gospodinja pri tekoj skrbi še bojala. Kaj, Če bi joj krtih spodle-tjo! Sram bi jo bilo. No, to je naiša gospodinja srečno prestala. Ci-ganice so ble pohvalene. Za pa je mogla skrbeti za tečni obed. Pri obedi blo dosti jedi: župa, svinsko meso s tünke, pečena goska, štrukli, pečeno prase ali prolenk, pa Še drtigega več je prišlo na mizo. Vse je trljan teknolo. Trlja je gladovna, zato so lüdje pravili: „Si gladoven kak trlja.“1 Pa kaj ne bi ! Od punoči pa celi dragi den žlepkati! Keko stokrat je s triičnjakon vudrla po rokovati, ka se joj je steplo celo triiplo. Zazvonilo je podne. Trlice so vtihnole, trije so zmolile, djale piišle prediva na glavo, začele popevati, šli so k obedi, V enoj vesi sta bli po dve pečniči, pa eden den po dvoje trije. Po deci so zvohale, ge kera tere. Napravile so malo dete „fačoka“, pa sio ga enoj ali drii-goj med obedon zakopale pod trlico, tak, ka se je le glava vidla. Kakpada same tega neso delale. Une so so pa učile jesti. Drtigi so bli našiintajni, ki so to napravili na mesto njih. To blo smeha! Zamerile pa si neso. Kak tote, so najšle tildi ove „fačoke.“ Po obedi se je začelo trtje pa veselje na novo. Keri je mimo šo, so mu zapopevale: „jToti lepo gre, toti lepo gre, lepo, lepo na finge.“ Tlidi tak so popevale: „Pri toten gradi (sohi ali kozači), toten gradi veko veselje ►— pri oven gradi, oven gradi veka žar lost je.“ !„Južina je tii. Trije, hote k jiižini!“ se zglasi gospodinja. Prnesla je mastnih gibajnc pa vina. V nekoj vesi skoči ena trlja k pečnici, ge je sto neki čehek, zgrabi ga, pa reče za špajs: „V pečnico bon te vrgla.“ Zanmhnola je preveč, umahna sta postala, pa oba vpala v pečnico. V groznih bolečinajh sta v-mrla. Proti večeri so trije že vse hripave od samega popevanja. Z'a večerjo so dobile kisilino, ki jih je hladila. Indi so venda kaj drugo dobile za večerjo, kaj pa je meni neznano. Za plačo je dobila vsaka srebrno dvajMco. — za tisti čas blo to dosti — pa en točaj lena. Sle so zmantrane, pa triidne dumu. Več trlj vktiper so si točaje strle, predivo pa odale, V jesen, proti kvatrnemi tjedni so gospodinje predivo oglavlale. Nastavile so si greben. Greben bo podoben navadnemi lesenemi ribalši. Na enem kunci bo štirivoglati pa šiirši. V toten kolobari so bli zar biti na prst dugi, cvekon podobni zobje. Na 'drtige kunci je mejo kak ribeš okroglo liiknjo. Skos toto liik-njo je vteknola gospodinja kühaöo, pa ga je žnjoj za-teknola na kaj trdnega. Po grebeni je vlačila rokovati prediva — je oglavlala — doklič jej ne ostalo v roki samo čisto predivo, „tenko'“' ali „povesov.“ Tak so gospodinje dobile trajno predivo. NajsTapŠo „Itrojaöe“ venda za to, da blo „trojno“, lepšo „hodnik“, najfinišo pa ■ .„tenko ali poves-no.“ Keko je gospodinji povesna hodilo po više, ga je na kvatrni torek v Lotmerki na sejeni na. fiinte odala. Funt po pet zeksarib — zdajna krona —. Driigo so vzimi sprete. S tenkega platna so nosili možaki za svetek bregiiše, pai robače, s hodnika pa ženske untrčke drtikhajnce, rokaves pa itirtošnja-če, moški pa za sakši den, bregiiše, robače, p;a fiir-tošnjače bele, ali pofarbane. Trojač tiidi neso zavr- Novih aretacij do zdaj ni bilo, pač pa so na vidiku morda v še večjem Stilu, Ugotovljena je namreč, da jo deficit občine že v letu 1997 znašal 4,000.900 K, to se pravi, za ta primanjkljaj se hi znalo, odkod prihaja. Z drugimi besedami: okoriščali so se vsi skupaj na teh milijonih, zato tudi niso mogli evaditi drug drugega. Najhuje je bilo za čaša tedanjega upravnega sveta — Giunta administrativa — pod ' predsedstvom bivšega župana — izgubljenega Hbvatai Stanicha, dasi je bil on osebno pošten. Lepa družba — sami strokovnjaki — je znala skrivati manko in je ob enem dosegla, da je bilo pod pretvezo kanalizacije najeto nofvo posojalo na račun občine. V resnici pa je mašila stare dolgove. Dela, ki so opravičevala najetje posojila, pa so ostala vedno na papirju in do danes še niso niti pričeli s temi deli. Edino, kar so začeli "delati, jč nOva plinarna. Ali kako! Zopet ogromna škoda za občino, kajti te stavbe bodo morali' zopet porušiti! Porabljali šo namreč najslabši materijal in poročilo izvedencev ne dopušča oblasti drugega, nego da odredi porušenje. Gradnja nove plinarne je bila poverjena italijanskemu podjetniku Malusa in samo ob sebi umevno je, da so si pri tem polnili žepe razni kamoristi ravno s tem, da so rabili najslabši materijal. Ugotovljeno je tudi, da šo leta 1907, za časa občinskih «volitev naročili toliko tiskovin, da so jih potem še par let razmetavali — po podstrešju „Gior-naletta“ in so jih še-le pred kratkim v uredništvu sežgali. Ugotovljeno je tudi, da so sjtra|šM občinskih volitev leta 1907 znašali Čistih 15).000 K, Ni treba Še praviti, da je Šlo to v agitacijske svrhe. Takozvani zaupniki so kupovali in si zidali potem hiše. In vse take stvari' so se dogajale pred očmi vojaških in političnih oblasti. Ker pa so bili( vsi občinski dolgovi in tudi posojila pri sestavi novega občinskega zastopa leta 1908 sprejeti in odobreni, je zdaj vprašanje, bo-li sploh moglo 'državno pravdništvo tu poseči vmes? Vsekako je pričakovati še za bližnjo bodočnost važnih stvari. * $ * Ptulj, 18. .marca, Okrajni glavar Gorizizutti je' 'imenovan definitivnim vladnim komisarjem za občino Pulj. Kakor člani s posvetovalnim glasom (als beratende und nicht stimmberechtigte), ki jim torej ne pripada pravica glasovanja, so prideljeni vladnemu komisarju: dr., Bossi, zdravnik, dr.. Baseggio, odvetnik in Fabbro Qhirino od italijanske strani; obrtni inšpektor Pellegrini kakor državni uradnik; blagajnik tukajšnje posojilnice Stihovič od hrvaške strani; Lirussi od socialdemokratične strani ten mornariški komisar I.orisom in inženir Ritenauer od strani vojne mornarice. Namestništvo je imenovala barona Gorizzutfija in druge svetovalne Člane v dogovoru z deželnim odborom v Poreču, Kfjjkor se vidi, ie doživel slavni deželni odbor velikanski fiaskto. Ne, ne deželni odbor, ampak njegova italijanska večina, ker sta hrvaška odbornika glasovala proti. Signori so se morali zadovoljiti s 3 člani v svetovalstvu 7 članov. Pa da to po všem bahanju, renomiranju in postavljanju v pozo večno pravičnih in svojega prava svestili si junakov ni piramidalen fiaisko sza padlo in osramočeno kamoro?! In mlati so se usodi in umaknili svoj utok pri ministrstvu, da se izognejo Še hujši blamaži. gli. Stakšega platna so si rešili ponjave, na kerih so prežali glavice, stigli zrnje, pa različno semenje s-tukli, Tiidi za vsakdanje hale so je politicali. Za driigo leto si moremo Še lenovega semena priskjrbeti. Glavice ležijo na kupu tak dugo, ka postanejo vroče no vuhke, „(zvtirgejo se.1" Tdkše se z-nosijo na ponjavo. Na vročen sunci spokajo, „se sprezajo.“ Pokanje se Čtije razločno, Če stojiš polek. Spokajo samo nekak do polovice,, pa se vidijo Kak lepe «zvezde, Sprezane glavice se pravijo („Glavine.“ Z grabi ami se morejo večkrat sme&aiti, ka vso semen žjih opadne. V zimi se glavine opšejo, kak mela, to so „mekine“, pa oparijo za goske, ki je rade jejo. Po mefcinah goske rano nesejo. Keremi moži žena porodi, se pravi „gosak“, doklič žena ne pride od vpela,vanja. Da pa goske rade mekine jejo, ki' so iz glavin, so Jjidje takšemi okjbli hrama glavine posipali.. S e gaj vi Čehi so to najraši neza^onskemi oči napravili. Od matere, do oči bla celai, včasi iduga pot z gl'avìnami posipana. Po leti so takšemi radi Salate pontidili, rekši: gosak Itibi Salato. Keri je to napravo, se ga je mo-go zogiblati. Zato so naštintali (takše, ki še tega neso znali. Gosak van je močno spreriiiio: roki je skleno do lakta, zlakti pa mrski viudriho po tisten, ki mu je šalato ponudjo. Un ne gledo, kam je priletelo, po glar vi ali ge ctidi. Semen puno smetja ostane na ponjafvi. Na i)e-šetah so ga ženske ščinjal'a — čistile. Očiščeno semen so spravili v posodo na stiho. Lenovo semen se je tiidi lehko odalo. Žjega so delali' oljo, ki blo malo bridko, pa jako zdravo. Tak ali ! Z lenon smo začeli, žjegovin semenon pa smo kunčali, * * * Kakor je namreö razvidno iz dotične namcst-ništvene naredbe, so ti člani imenovani nekako le pro lorma, radi videza, da se .varuje ustavna — forma. Tem članom pa ne pripada nikaka ingerenca in ni vladni komisar baron Gorizzutti čisto nič vezan na njihove predloge in glasove. 'Je v vs;em svojem postopanju in poslovanju popolnoma neodvisen od teh svetovalcev, Vsi člani svetovali v a so mi osebno znani. In glede članov od laške strani moram priznati, da pripadajo vsi trije zmerneji struji, ali vsiaj se niso doslej nikdar politično kompromitirali. Hr(vat Stihovič pa je sploh poznan kakor jako razumen, agilen in pošten človek, pri tem pa tudi dober narodnjak. Limosi je socialist, mu treba pa priznati', da se je iztical v borbi proti gnili kamoristični upravi. Obrtni inspektor Pellegrini je sicer Italijan, toda zmeren mož. Lovisoni in Ritenauer sta aktivna višja mornarična uradnika. Afera je torej stopila v 'drug Stadij. Vederemol Politični pregled. Državni zbor. Diunaj, T9, marca,. Danes je v parlamentu zelo prazno. Mnogo poslancev praznuje doma sv. Jožefa, drugi se zopet že pripravljajo na pohod v Tir&tt, tako da je \za zbornico ostalo že le malo ljudskih zastopnikov. Vendar je pa bil današnji dan precej zaniiniv. Najprvo je presenetil finančni minister parlament z zakonskim načrtom o opustitvi številne loterije in o uvedbi razredne. Potem je pa zbudil pozornost govor poslanca Pogačnika, ki je govoril k brambni predlogi, V naslednjem poročilo: Začetkom današnje plenarne seje je finančni minister Zaleski predložil poslanski zbornici vladno predlogo o zakonskem načrtu o odpravi sedaj obstoječe številne loterije in o uvedbi takozvane razredne. Poslanska zbornica je pozdravila vladno predlogo z živahnim odobravanjem, ravno tako tudi uvodni govor finančnega ministra, ki je utemeljeval predlogo v kratkih besedah. Finančni minister Zfalesfki je tekom govora odkrito izjavil, da se je vlada le s tež-kočo odločila k temu koraku z ozirom na finnncielno stališče države in na težkoče pri sestavi proračuna. Poslanska zbornica je že v neki leta 1908 sklenjeni resoluciji pozvala vlado, naj vsaj 'vsako leto po malem odpravlja deseti del vseh v Avstriji, obstoječih loterijskih kolektur tako, da bi bila loterija, koncem leta 1920 v Avstriji popolnoma odpravljena. Po končanem govoru finančnega ministra je zbornica nadaljevala prvo čitanje brambnih predlog. Prvi je govoril dalmatinski poslanec Biainkini o sedaj vladajočih razmerah v armadi in zlasti v o. in kr. vojni mornarici. Govornik se je pritoževal o zapostavljanju Jugoslovanov v skupni armadi in mornarici, kjer so vsa višja mesta pridržana Nemcem in Mažarom. Govornik je dalje odločno protestiral proti sistematičnemu uporabljanju armade pri vsakokratnih volitvah na Hrvaškem. Slednjič je izjavil, da Hrvatje iz gospodarskih in narodnih razlogov odklanjajo sedanjo brambno reformo. V imenu poslancev S. L. S. se je oglasil k be- sedi poslanec* Pogačnik, ki se je uvodoma obširneje pečal z ogrsko resolucijo k brambenemu ‘zakonu in je izbazil’pohvalo vojnemu ministru Auffenbergu za njegov odločni nastop proti Ogrski za pravice krone. V imenu Slovensko-hrvaškega kluba je izjavil: Mi bomo brambeno predlogo soglasno presojali le s stvarnega stališča. Ti stvarni razlogi so obrambena možnost monarhije in zahteve, želje ter potrebe prebivalstva. Brambna reforma je. potrebna za državo. Potrebna pa tudi za prebivalstvo, ker ublaži razne trde določbe sedanjega zakona na korist prebivalstva. 'Politične ozire za sedaj izključujemo, toda s pogojem, da tega vprašanja nobena stranka ne 'zlorabi v svoje strankarske ali osebn!e namene. Ko bi se to zgodilo, potem tudi mi zapustimo načelno in stvarno stališče 'ip se postavimo v bran ' s primernimi sredstvi. Rodoljubje mora v tem slučaju biti brezplačno. Ako bi kdo porabil to priliko, da preko naših, glav uganja kravjo, kupčijo ' ali pospeiŠuje mažarske aspiracije, potem naj že danes ve, dia bomo potem poznali samo ozire na politično pozicijo slovensko-hr-vaškega, prebivalstva. (Živahno pritrjevanje.) Za Pogačnikom sta govorila še Ceha Klofač in Subert, na kar je bila debata prekinjena, Koncem seje je prišlo do hrupnijh prizorov med poslancem Breiterjem in krščanskimi socialci. Poslanec Breiter je v obliki vprašanja na predsednika protestiral proti temu, da sta dvor in krona prijavila svojo udeležbo k po leti na Dunaju se vršečemu evharističnemu kongresu, ki je strankarska prireditev. Krščanski socialci mu pa odločno ugovarjajo. Breiter pa riadaljUje iri vpraša predsednika, če je voljan opozoriti ministre na ta slučaj. Predsednik ga je zavrnil, češ, da ta zadeva ne spada v delokrog državne zbornice. * * * Dunaj, 20. marca. Današnja seja je bila (dolgočasna. Zbornica je na pol prazna, ker je že odjšla večina poslancev k splavljenju drugega dreadnoughta v Trst. Seja je bila le v toliko zanimiva, ker je prišlo dp ostrih(kon-troverz med domobranskim ministrom pl. Georgijem ip češkim, narodnim socialistom poslancem Klofačem. Živahnejše je bilo življenje v kuloar jih, zlasti pa v salonu 'notranjega ministra, kjer so se vršila zaključna češko-nemška spravna pogajanja. Vsa zbornica je s splošno napetostjo gledala na izid današnjih konferenc, katerim pripisujejo parlamentarni krogi posebno važnost. Konference je vodil notranji minister baron Heinold. Najprvo je z njim konferiiial o češko-nemš-kem spravnem vprašanju češki najnestnik knez Fr. Thun. Za njim pa glavna poročevalca v jezikovnem vprašanju, poslanca dr. Körner za Cehe in poslanec dr. Roller za češke Nemce. V plenarni seji se je nadaljevala debata o brambnih predlogah. Prvi je govoril nemški načiona-lec Marckhl,, ki je zopet slikal trialisltičnega zmaja, za njim pa češki socialni demokrat dr. gmeral, ki je brambno predlogo označil za veliko nesrečo v nadalj-nem razvoju države in je z vso vnemo zagovarjal takozvani sistem ljudske milice. Govoril je še nemški svobodomiselo Seidl. Potem se je nadaljevala debata o Körnerjelvem nujnem predlogu. Ob 6. uri zvečer s© je seia zaključila. (Parlamentarni program, V parlamentu se je seslaj danes bpoldne klub parlamentarnih seniorov, ki se je posvetoval o zborničnem predvelikonočnem programu. Po sklepu seniorov bo državni zbor pred i veli ko nočjo rešil še sledeče predloge : Poročila legitimacijskega odseka.; Poročilo o olajšanju hišnega davka za Dunaj in Krakov. Poročilo o dednostavbnem pravu. Redigiranje zakona o mezdnem izplačevanju. Zavarovanje v stavbni obrti. Predlog o izpremembi § 74 obrtnega reda. Nadalje naj se vrši pred veliko nočjo prvo branje vodocestnih predlog in drugo branjč nekaterih manjših vladnih predlog, ki so v odsekih že dogotovljene. Seniori so sklenili poleg nekaterih vladnih predlog postaviti na dnevni red tudi predlogo o odstranjenju male lo erije v prtvem branju, ki bi se nato oddala odseku. Glasovanje o Körnerjevem nujnem predlogu se vrši v torek. Zbornica bo imela samo še šest sej. Zadnja seja bo dne 29, t. m, in se zbornica zopet sestane dne 16. aprila. * * * Dunaj, 21. marca. Danes se je nadaljevala (debata o brambni reformi, Do glasovanja še ni prišlo. K besedi se je o-glasilo več govornikov, med njimi grof Barbo,, ki je naglajšal potrebo države, da se bojna sila vzdrži na onem višku, katerega mora zavzemati, če si hoče o-hraniti in zasigurati ugled med državami. Končno je omenil, da Nemci za to dovoljenje ne zahtevajo nobenih koncesij (saj jih že itak imajo preveč), da pa tudi ne bodo pripustili, da bi se komu drugemu radi tega podelila kakštna koncesija. Govorili so _ še posl. Stanek, Kozlovski, Dascynski in krščanski socialec Kienzl. Poslednji je izvajal, da zahteva kmečko ljudstvo zboljšanje hrane za vojake. Zatem se je končala debata in sta bila izvoljena poslanca Kraft in pa Choc generalnim govornikom. Govorila bosta jutri. Med splošnim nezanimanjem je bila seja zaključena. Vso pozornost absorbirajo kfuloarji in zakulisna pakljanja. kjer se zopet pripravlja „položaj.“ Pred prazniki bo pa brez dvoma ostalo Še vse pri starem, ker so se stranke, kakor sem poročal že včeraj, zje-dinile na predvelikonočni delovni 'program. Afere poljskega poslanca Stapinskega. Pred -krakovskim porotnim sodiščem je bila dne 18. t. m. porotna razprava v tiskovni pravdi, ki jo je naperil poslanec Stapinski, načelnik poljske ljudske stranke, proti uredniku Novaku paradi javnega oore-kovanja. Urednik Novak je v vsepoljskim glasilih: .„öjczyzna“ trdil, da se je poslanec Stapinski, prodal sedanjemu gališkemu ministru Dlugoszu ' in dr. vit. Bilinskemn, da je od njiju sprejel v svoje osebne namene velike denarne svote in, da je itfdal interese svojo stranke. Pri razpravi je gališki minister Dlugfosz sam osebno nastopil kot priča ter pod prisego potrdil, da ni nikdar dal Stapinskemu denarja v njegove osebne namene. Stapinski je od njega dobil precej denarja za poljsko ljudsko stranko ip ne za svoje interese. Dalje je bil osebno zaslišan tudi poljski konservativni poslanec Hupka, ki je tudi potrdil, da konservativna stranka ni nikdar Stapinskega gmotno podpirala. Naravnost senzacijonelna in interesantnai pa je bila prečitana pismena izjava sedanjeiga «(kupnega finančnega ministra dr. Bilingkega. Bilinški je sicer potrdil, da je Stapinski pri njem kot tedanjem finančnem ministru interveniral za poljsko ljudsko stranko in da je vlada slednjič določila 2,000,000 K subvencije v svrho, da se sanira po poljski (ljudski stranki' ustanovljena parcelačna banka, to pa zato, da je obvarovala vlagatelje pred večjimi nesrečami. Sicer pa to ni bil samo tedini .«(lučaj, kjer je vlada priskočila raznim, v slabih položajih se nahajajočim denarnim zavodom na pomoč, Tfctko je dobila vladno podporo „Danca popolare*1 v Gorici v znesku mil. K, dalje koroška centralna zveza zadrug 134 mil. K. Tržaška .(Banca, popolare“ pa je prejela pol milijona kron podporo od vlade. Zaradi tega ne more biti nič Čudnega,, da jè vlada skušala obvarovati gališko par-celačno banko pred konkurzom. ^ ■ Takoj, ko je bila prečitana izjava skupnega finančnega ministra, je vstal poslanec Stapinski s svojega sedeža ter proglasil, da mu izjave prič popolnoma zadostujejo in da z ozirom nato odtegne svojo tožbo proti uredniku Novaku. Stapinski je tožbo odtegnil, ne da bi bil zado-bil od toženca primernega zadoščenja in ne da bi bil obtožencu ponudil priliko, da bi po pričah izvedel ponujeni dokaz resnice o Stapinskijevih manipulacijah, dokaz resnice, ki ga je bilo sodišče dovolilo. Zenska volilna pravica. Dne 17. t. m. se je vršil na Dunaja prvi avstrijski kongres za žensko volilno pravico, katerega so se udeležile ženske zastopnice iz 'vseh kronovin. Na shodu, ki ga je obiskalo več sto žensk, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva uvedbo ženske volilne pratvice za parlament. Nemčija. Uradno se poroča, da odpotuje cesar Viljem že danes v petek iz Berolina in pride v soboto 23. t. m. na Dunaj. Bosna In Hercegovina. Zadnje dni so se vršila med skupnimi ministri in bosanskim deželnim Šefom, fcm. Potiorekom, posvetovanja o reformi notranje uprave Bosne in Hercegovine. Pred vsem je šlo za izpremembo na onih poljih bosanska deželne uprave, ki ima neposreden Vpliv na bosanske deželne finance, kamor spadajo med drugim tudi gozdne domene, rudokopi in deželne poljih bosanske deželne uprave, ki ima neposreden pod deželno vlado, med tem ko bi imelo skupno finančno ministrstvo samo kontrolo. Stranke bodo seveda imele še vedno pratvico rekurza proti odločbam deželne vlade na finančno ministrstvo, Posledica teb reform bo tudi ustanovitev, rudarskega ravnateljstva v Sarajevu. Najbrže se razširi tudi delokrog deželnega šefa, ki naj dobi večji in neposredni vpliv na upravo. Bosanski sabor je bil odgođen in bo najbrže sklican še-le zopet meseca maja po posetu skupnega finančnega ministra Bilinskega. Med tem časom bodo poskusili bosanski deželni zbor spraiviti zopet v tek. Iz Hrvaškega. L„iReiehspost“ ima iz Ztagreba poročila: Ponovne konference med 'pravaši in hrvaško-srbsko koalicijo so dosegle popolen vspeh, ne le v taktičnih, ampak tudi v, stvarnih vprašanjih. 'Med obema strankama je prišlo do jako ozkega programa-tičnega zbližanja. Hrvaško-srbska koalicija se je zavezala sprejeti pravaško zahtevo po financijelni in gospodarski samostojnosti Hrvaške in po popolni neodvisnosti od Ogjrske tudi v svoj program. Sprejetje te programatične točke in pa izjava hrvaško-srbske koalicije, da odsihdob ne bo pošiljala svojih delegatov v ogrsko-hrvaško zbornico v BudimpeŠtoj bo pa imela dalekosežne posledice za nadaljni politični razvoj na Hrvaškem. Srbija. Kakor smo že ,na kratko poročali, je Srbija dne 6. t. m. slovesno obhajala 301etnico proglasitve kraljestvom. Srbija je po težki borbi proti Turkom, zlasti 1. 1877, v Sv. Štefanskem miru, dosegla zaželjeno svobodo ter je postala neodvisna kraljevina in dotedanji knez Milan je postal prvi srbski kralj peri imenom: Milan ff. Dne i3. marca 1881 je bila proglajšena kraljestvom. Leta 1885 je Srbija napovedala vojno Bolgariji, a bila. je poražena. Po posredovanju,' avstro-ogrske monarhije je bilo sklenjeno najprej premirje, potem pa leta 1886 mir v Bukarešti, s katerim je bilo spostavano stanje, kakor je bilo pred vojno. To in pa nesrečne finančne razmere v Srbiji, nastale vsled lahkomiselne uprave brezvestnih ministrov, konečno zakonski prepiri med kraljem Milanom in njegovo ženo Natalijo, so dovedle do lega, da še je kralj Milan na obletnico proglasitve Srbije kraljestvom leta 1889, kmalu potem, ko je bil dne 3. januarja izdal novo u-stavo, nepričakovano odpovedal kraljevski kroni. 'In sledil mu je njegov sin Aleksander L, za katerega je, ker je bil še mladoleten, vladala provizorična vlada, obstoječa is Rističa, Protiča in Belimarkoviča. Med tem so neurejene politične in financijelne razmere v deželi povzročile, da se je začel narod — puntati proti dinastiji. 'To je nagnilo mladega kralja, da se je leta 1898 nenadoma proglasil polnoletnim, vrgel provizorično vlado in pričel vladati sam. Tudi kralj Aleksander I. ni bil >v stanu povzdigniti Srbije tako, kakor se je pričakovalo. Konečno so nesrečne politične razmere in razuzdano življenje njegove soproge kraljice Drage privedle do znane katastrofe. V noči od 10. na 11. junija leta 1903 sta bila kralj Aleksander in kraljica Draga umorjena od zar rotnikov. Po njuni smrti je zasedel srbski prestol — Peter Karagjorgjevič, ki vlada pod imenom Peter I. Pod njim so se politične in finančne razmere v Srbiji znatno zboljšale. Shodi, Sv. Križ nad Mariborom. Zunaj zima, sneg, na zborovališču življenje in navdušenje. (Tako pri Sv. Križu včeraj đnie 17. t. m. Kmečka '.veza je priredila politični shod, katerega se je udeležilo veliko število ljudi, D načelih in ciljih Slovenske kmečke politike je govoril naš deželni poslanec ‘dr. Korošec. Njegova izvajanja je ljudstvo navdušeno odobravalo. Slovenski kmečki zvezi in njenim poslancem v Gradcu de je izreklo zaupanje ter še jim posebej naročilo za Gradec: Le vstra- jajte v boju proti krivicam. Izvolil se je krajevni odbor S. K. Z., sestojeČ iz gg. Filip Galunder, Jože! Gartner, Janez Hlebič, Anton Hauptmann in Anton Kocbek. Sv. Križ je trdnjava naše katoliške in slovenske misli. Da bi tako ostalo! Sv. Marjeta niže Ptuja. Shod Slovenske kmečke zveze zadnjo nedeljo je vrlo vspel. Vodil ga je gospod Janez (Rojko iz Mure-tinc. Poslanec gospod Mihael Brenčič je najprvo obširno poročal o delovanju državlnega zbora« in potem o deželnem zboru, kar. vse 'so volilci z velikim veseljem vzeli na znanje. Ob koncu shoda so razni volilci dtavili na poslanca razna vprašanja, na katera je vsakomur takoj odgovoril. Gospodu poslancu Brenčiču, kakor tudi drugjm deželnim poslancem S. K. Z. se je izreklo neomaja-no zaupanje in poziv, da naj vstrajajo še naprej v boju za pravice slovenskega naroda. Tjozadeva resolucija je bila enoglasno sprejeta. Shoda se je udeležilo čez 100 volilcev, kar je bilo pri slabem vremenu gotojvo veliko. Pokazali so s tem, da je pretežna večina volilcev od Sv, Marjete v taboru naše Slivenske kmečke zveze. Plojeva trdnjava je v razpadu. Sv. iLenart pri Veliki Nedelji. Nedeljski shod je otvoril gospod Korpar iz? 0-slušovec ob 3. uri popoldan. Pozdravi navzočega gospoda poslanca Brenčiča, kakor tudi zbrane volilce, in da besedo gospodu poslancu. Poslanec B r je n -č i č obširno poroča o delovanju v državnem zboru meseca julija lanskega leta in v jesenskem zasedanju ter omenja posebno 'delovanje v odsekih. Volilci so govoru sledili z napeto pozornostjo. Samo gospod Sok iz Sodinec je bil, ki mu ni bilo po vdlji, da je govornik razpravljal podrobno o kugi na gobcu in parkljih. Poslanec poroča tudi o delovanju naših poslancev v deželnem zboru, zlasti o raznih važnih pogajanjih. Za njim povzame besedo gospod Korpar in ožigosa posebno laži članka v zadnji ..„Slogi“, kjer hvali ta list zasluge prejšnjih 'deželnih poslancev: dr. Jurtele, dr. Hrašovca, Ploja, itd. Govornik! pove, koliko „dobrega“ so storili in dokaže, da niso hoteli nič storiti za regulacijo Pesnice, temveč so ji še nasprotovali. Edini gospod Robič je bil zato. Ob koncu se je zaupnica poslancem Slovenske kmečke zveze enoglasno sprejela in lepi slhod zaključil. Kapela pri Radencih. Na «Jožefovo se je zbrala na našem prijaznem hribu v, obilnem številu naša, mladina. Domačinom so se pridružili tudi zastopniki in zastopnice organizirane mladine iz sosednih župnij. V natlačeno polni cerkvi je znani mladinski organizator: gospod dr. H O hn j (e c priporočal mladini sVetjopiSeroiski rek: lente k «Jožefu in karkoli vam on reče, storite!“ v posnemanje. Po cerkvenem opravilu se je vršilo mladinsko zborovanje v šoli. Naš ml ajdi miki organizator je govoril o ljudski izobrazbi, naglašal potrebo, jda se mladina izobražuje in organizira, kajti dobro izobražena in organizirana mladina je up boljše bodočnosti zatiranega slovenskega naroda. Za dr. Hohnjecem so še govorili: ' predsednik izobraževalnega društva gospod Divjak, zastopnik M. Z. iz St. Jurija ob Ščavnici, zastopnica D. Z. iz St. Petra pri Gornji Radgoni. Sprožila se je tudi misel 'ustanoviti dekanijsko okrožje dekliških zvez tamošnjega okraja. Pričakovati je, da bo rodil ta shod obilnega sadu! Tesele vesti. Iz ptujske okolice nam piše prijatelj našega lista: Dolgo sem Čakal, da se bo oglasilo spretnejše pero v Vašem cenjenem listu, ter primerno osvetlilo velik pomen slovenske zmage pri občinskih volitvah na Ptujski gori. Ker je pa vse tiho, zato sprejmite od mene nekoliko |frstic» Ptujska okolica nudi človeku, ki mu je res za dobrobit slovenskega ljudstva, mnogo žalostnih mome.ntov. Sicer imamo res mnogo zavednih vzor-občin, kje~r prebivajo pošteni slovenski kremen-znacaji, toda mnogo je okuženega, pokvarjenega. Sistematično delo Nemcev in nemškutarjev, , ki hočejo vtopiti naše ljudstvo v šnopsu in ga, nravno skvariti, ni ostalo brez posledic» 'Mnogokje že silno gospodari žganje in razjeda zdrava slovenska telesa, , ter nam je vzgojilo že vse polno neznačajnih kimovcev, ki jim je vse na prodaj za glažek Špirita, Tem bolj mora človeka razveseliti, če vidi, kako v takih ogroženih krajih naša reč napreduje, kako v takih krajih dose-zamo velepomembne zmage, kakor je ravno zmaga na Ptujski gori. Nemškutarji so delali z vsemi sredstvi, da bi si priborili zmago. „Stajerc“ je pisal dolgovezne članke, v katerih je navduševal svoje pristaše na boj proti Slovencem, ptujski meščani se niso plašili nikakih stroškov, pritiskalo in teroriziralo se je, da je bilo groza, a vse ni nič pomagalo. Slovenci so šli neustrašeno z združenimi močmi v boj in ostali so na vsej črti zmagovalci. Nad vse pričakovanje Časten je zlasti izid v III. razredu, kjer so dobili slovenski kan-didatje po 140 glasov, 'ŠtajerČijanci pa samo 40. Izid v III, in II» razredu je nemškut.arijo tako poparil, da je vrgla puško v koruzo in se v I, razredu niti ni več udeležila volitve,. Nemškutarji so se že pripravljali, kako bodo poročali v nemški svet o svoji zmagi, kako se bodo bahali s svojimi uspehi, a priborili so si samo mačka. Kakor politi kužki so sedaj zlezli pod klop in se tiho zdravijo od batin, ki so jih dobili,. Slava zavednim volilcem, da so se tako krepko držali, živela slovenska Ptujska gora. Iz mariborske okolice se nam pa poroča: Kljub vsem napadom Schulvereina, Südmarke in kdo ve še kakšnih društev, ne morejo doseči Nemci in nemškutarji V mariborski okolici onih uspehov, ki bi jih radi» Občina za občino prehaja v slovenske roke in Nemci morajo biti že zelo veseli, Če ostanejo pri dosedanjem stanju. Pred nedolgim so se vršile volitve v Pekrah. „Marburgerca“ in mariborski Nemci so napeli vse sile, da bi si priborili to občino, pa doživeli so le poraz, V Pekrah bodo tudi za naprej gospodovali domači slovenski kmetje, ki so sijajno zmagali, Živio! Raznoterosti. Radi praznika izide prihodnja številka še-le v sredo dne 27, t. m. Župnijo Selnico ob Dravi je dobil vlČ, g. Ferdinand Ciuha, dosedaj kaplan v Laporju. Iz justične službe. Razpisano je pri c. kr. o-krožnem sodišču v Celju mesto svetnika dež, sodišča. Prošnje 'do dne 28. marca. Iz šole. Začasna učiteljica v Lehnu, Amalija Orehek, je nastavljena stalno na isti Šoli. Začasna u-Čiteljica za ročna dela, Matilda Vodenik, je nastavljena stalno na ljudski šoli v Lembiahu pri Mariboru; nadomestni učitelj Leopold Omerzu, je imenovan za stolnega učitelja na petrazredni deški šoli v Studencih pri Mariboru, V stalni pokoj je stopila učiteljica na dekliški šoli v Mariboru, Marija Munich. To in ono iz javne bolnišnice v Gradcu. Prijatelj nam piše: Slučaj je hotel, da sem primoran že par tednov biti v bolnišnici v Gradcu, Pošten človek si n!e more niti predstavljati, kake razmere (vladajo v tej bolnišnici napram Slovencem. Navesti hočem samo par slučajev. V eni sobi je bilo osem Slovencev. Pogovarjali so se med seboj v slovenskem jeziku. To sliši strežnica Nemka in reče: „Pas ist a ib er genug schiech, dass Ihr hier im Spital windisch sprechet!“ Nekega Slovenca so operirali v ušesu;« ko je vsled bolečin zaječal, pravi zdravnik: „Glauben Sie, dass die Operationen nur für Windische schmerzend sind und dass sie für die Deutschen keine Schmerzen enthalten?“ In strežajka, ki je poleg stregla, je rekla nato: „Warum kommen die Windischen her, warum haben Sie nicht ein eigenes tSpitail?“ A vprašam vas pa, premodre nemške butice: Ali se ne plačujejo bolnišnice z davki iz cele dežele? Ali mi spodnještajerski Slovenci nismo več na Štajerskem? Zakaj bi potem ne smeli v slučaju bolezni v bolnišnico, v kateri so za to izkušieni zdravniki in katero plačujemo ravno tako kakor Nemci! ? Iz tega se razvidi, kako sovražni so nam Nemci v vsakem oziru. Navedli smo le par slučajev. Vprašamo pa tudi, ali bodo novo deželno bolnišnico v Graden sami Nemci plačali? Kaj še!: Mi Slovenci bomo ravno tako plačevali, a uživali bi naj v slučaju bolezni satmo Nemci, mi Slovenci pa lahko za plotom' poginemo. Gospode poslance bi pa prosili, naj tudi' v tem oziru ob priliki spregovore odločno besedo, da se razmere predrugačijo. Kaj bi neki porekel ptujski „Štajerci“ na to, ko je vedno tako« velik prijatelj in zagovornik slovenskih kmetov. Gotovo bi točil kakor oreh debele solze, ako bi mu bile te razmere znane. No, Korel, vzdrami se in pouči malo svoje bratce. Vedno lažejo. „Narodni List“ je poročal dne 14. marca o misijonu v St. Jurju ob juž, žel,: „Glasoviti misijonar Krivec se je drl in razsajal, grozil s hudičem in peklom, da je poslušalce oblia,jala groza, V peklenski luknji, napolnjeni z žveplom, gorijo liberalci z ubogim „Narodnim Listom“ na dnu, hudiči pa jih Še s kleščami ščipajo. Smeš ubijati, krasti, preše-stvovati In bo gy e kaj, dobiš milostno odvezo, ako pa čitaš „Narodni List“, pa je ne dobiš. Vse to je res, misijonar so tako rekli. Sram vas, misijonarji!“ — Odgovorimo: 1, Misijonarja Krivca še v St. 'Juriju na misijonu ni bilo. 2. Se nikdar ni pridigoval o peklu, in vendar je liberalce groza obhajala, 3, Ce so slišali liberalci, kako se je drl, in videli, kako je razsajal, se jim je zmešalo, 4, Bralcem „Narodnega Lista“ zato ni dal odveze, ker tam ni spovedoval. Zakrknjenemu liberalcu ne sme dati noben spovednik na svetu odveze^Teer je papež Pij IX, 1. 1864 v ,,SyHabe“ v par. 80 obsodil liberalizem kot versko zmoto in izključil iz katoliške cerkve vsakogar, kdor veruje v krive nauke liberalizma. Ne sklenemo, kakor lažnjivi dopisnik: sram te bodi! pač pa ti priporočamo: le piši tako naprej, da bo „Narodnega Lista“ prej konec, ker od same laži ne more živeti, kakor hudič ne od samih muh, — Misijonarji pa bodo versko zmoto liberalizma vedno odločno preganjali, ker je katoliški veri in narodu škodljiva in pogubonosna. Kako podpira kmetijska; (družba spodnještajersko živinonejstvo iz državne subvencije, naj pove tale sledeči slučaj: Neki ud konjiške kmetijske podružnice si je naročil od Gospodarske zveze 200 kg živinske soli, ki ga je stala K 18.86 z vojznino vred. Ako bi bil kupil to sol pri 'trgovcu iv; Konjicah, bi ga bila stala le K 14.40, torej K 4.16 manj in bi mu ne bilo še treba čakati na njoi 'cele tri tedne. Opozarjamo gospode zastopnike ' spddnjelšitajerskih podružnic na ta slučaj, ' da odločno nastopijo; pri prihodnjem občnem zboru proti takim krivicam. I)r. Kukovec je na Jožefovo govoril v Središču. Prebrali smo poročilo o njegovem, shodu precej natančno, toda našli nismo niti ene nove misli, niti ene nove pointe. Vse kar je povedal liberalni general, smo že čitali v liberalnih! listih. Oči vi dno je dr. Kukovcu radi njegovega „vsestranskega“ delovanja in vdejstvovanja mišljenjska zmožnost že nekoliko o-pešala in sedaj ponavlja iže samo, kar mu predpišejo njegovi angelji varuhi1, ki ga pa v večernih urah zapuste. Je pač križ na svetu. Vsakega Spasa je enkrat konec, liberalne pameti pa (Še najprej. Resnici prvo mesto. V zgprajšnji notici smo zapisali, da dr. Kukovec v Središču ni povedal nič novega. To ne odgovarja povsem resinici. Dr. Kukovec je baje rekel, tako poroča; «„Slovenski Narod“, da bodo liberalci bd sedaj naprej „(sami zmagovali“ in to bi bilo noVo. Uverjeni smo pa, da to poročilo ni pravilno. Dr. Kukovcu pripisujemo mhogo slabosti in ga imamo za enega najbolj ponesrečenih politikov, vendar za lako kratko navezanega ga nimamo* da bi on sedaj po neštetih političnih batinah, ki jih je že dobil, sedaj ko celo v njeigojvem taboru vlada najhujša zmedenost, govoril o .„zmagovanju.“ Se središ-ki 'Sinko, ki je gotovo veliko manjša luč, kakor dr. Kukovec, bi se temu smejal. Poročevalci so včasih pač poredni. Od nekod. .('Očitni grešniki.) Celovški „(Mir“ prinaša sledečo Šaljivo-rešno dogodbico : Zadnjo nedeljo sta šla mimo naše župne cerkve, ko se je znotraj vršila služba božja, dva možakarja. Eden je bil radovednež, drugi pa modrijan. Radovednež vidi toliko ljudi stati zunaj cerkve ter vpraša modrijana: „,Ti. kdo so pa ti, da tukaj zunaj cerkve stojijo in ne gredo v cerkev, kakor to zahteva cerkvena zapoved?“ Modrijan mu odgovori: „[Veš, to so pčitni.grešniki; nekdaj je cerkev takim naložila za pokoro, da niso smeli biti med drugimi v cerkvi pri božji službi. Sedaj pa, ko je svet že tako napreden, cerkvi tega ni treba več, temveč ljudje že sami vedo in si sami nalože tako pokoro.“ Radovednež : „Glej, glej, kdo bi si mislil, da bi se v sedanjih časih ljudje tako poboljšali!“ Branje časnikov — šolski predmet. Zadnji čas se je jelo svetovati, naj bi se v učni red raznih šol sprejel nov predmet: Branje Časnikov. Mesto Danzig na Nemškem je baje prvo napravilo tak poizkus. In hvalijo, da se dobro sponašia.. Oltroci 'se nauče. baje mnogo praktičnih stvari. Vprašanje pa je, če. se po drugi strani ne vtihotapi med mladino potom takega pouka tudi marsikaj nevarnega, če 'se ne izgubi v-nema za resno delo in učenje. Ako bi se ustanovil v ta namen poseben, za šolsko mladino urejevan list — bi se mogel 'ta poizkus preje odobravati. Podpornemu društvu za slovenske visokdšolce na Dunaju so v Času od dne 20. februarja do dne 13. marca 1912 darovali: po 100 K: posojilnica v Selju in volilo pokojnega gospoda M. Balona, vposlano po gospodu Ivanu Vidmarju iy Brežicah; po 30 K: posojilnica v Gornji Radgoni in dr. Vladimir Pertot, ravnatelj ljubljanske kreditne banke na, Dunaju; po 20 K: okrajni odbor v Ormožu, c. kr. notar Ignacij Gruntar v Ribnici, Fran Dukič, c. kr. dvorni cvetnik, in dr. A. Primožič, c. kr. šolski nadzornik, oba na Dunaju; 15 K: posojilnica v Framu; po 10 K: dr. Schiffrer, Franja Picek in Franc Picek, vsi v Ribnici, Ivan Ogrin, stavbenik iv Ljubljani; 6 K: dr. Gojmir Krek, c. kr. dvorni tajnik na Dunaju; po 5 K: dr. Josip Mal, muzeallni aidjunkt v Ljubljani, dr. Franc Žižek v Gradcu, France Hatuptmann, šolski svetnik v Gradcu, Milan Klun in Filip Peterlin v Ribnici, Josip Mazi in dr. Janko Slebinger, profesorja v Ljubljani; po 3 K: dr. Ljudevit Pivko, profesor v 'Mariboru,, in Franc Nemed v Nabrežini. Skupaj 442 K. — Društveni odbor izreka vsem toemen»-tim darovalcem, zlasti še med darovalci navedenim denarnim zavodom, najiskrenejšo zahvalo. Prosi na-daljnih podpor na roke blagajnika pod naslovom: dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I., Bräunerstrasse 10. Kranjska škofijska kronika. Iz šemiatizma ljubljanske škofije za leto 1912 posnamemo po „jSloven-cu“ sledeče: škofija šteje 299 župnij; župnija Lom se je na novo ustanovila, 33 župnij je izpraznjenih. Dalje ‘šteje ljubljanska škofija: 1 vikariat, 3 samostojne kaplanije, 1 je izpraznjena, 16 ekspozitur, med njimi je 7 izpraznjenih, 235 ka(planij, 95 je izpraznjenih, 3G manjših beneficijev, ki iz večine nimajo lastnega duhovnika; samostanskih cerkev je 11, podružnic je 1001, 229 manjših kapelic. Duhovnikov Šteje kranjska škofija 733, med njimi je 135 redojvnikov. .Usmiljenih bratov je 17, uršulink 189, karmeličank 16, u-smiljenk 345, šolskih sester 80, križarki 10. Drugovercev štetje ljubljanska škofija: , protestantov približno 400, nezjedinjenih Grkov okrog 290, judov o-krog 145. Poleg tega je okrog 360 uniatofv ((katolikov grškega obreda). Štajersko. Mariborske novice. Elitni koncert, ki so ga proizvajali na Jožefovo gospodje Anton in Mirko Nerat «ten Makso Unger je krasno uspel. Imeli smo priliko občudovati gospode ktonzervatoriste pri njih preciznih proizvajanjih. ne samo na goslih in glasovir ju, temveč tudi pri petju. (Večer nam je nudil marsikaj krasnega ter bi bilo želeti, da se taki umetniški večeri v našem mestu često ponqvijo. Zi obžalovanjem moramo grajati naše razumništvo, ki je pri tem krasno uspelem koncertu blestelo z — nenavzočnostjo. Dvorana je bila, na ža-Ioidt, do malega prazna, kar nikakor ne more konoer-tistov navdušiti za zopetni poset našega mesta ter jako slabo osvetljuje umetniški čut Mariboržanov. -i. Nesreča. Janez Felser, poštni sel v Mariboru, je dne 18. t. m. pri dostavljanju pošte v Bresternici na strmi poti padel in si pri tem zlomil desno roko. Vsled teme. Ana Konečnik, 79 let stara mestna uboga, je na J'ožefovo zjutbaj, ko je hotela, iti v cerkev, vsled teme na stopnficah padla in si' je pri tem zlomila desno roko. Rešilni voz jo je odpeljal v bolnišnico. „Untersteirische Volkszeitung“ je zopet prišla v roke nemških krščanskih šocialcev. Urejuje jo zopet prejšnji urednik gospod Prangner. Izhajala bode vsako soboto. Gledališka predstava. V nedelji) dne 24. t. m. priredi društvo katoliških obrtnih pomočnikov vi Man riboru v društvenih prostorih v Apoiteker-ulici' Št. 6, prvo slovensko gledališko predstavo: : ,„{Sinovo maščevanje“, igrokaz v treh dejanjih. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Pričetek ob 8. uri jfviečer, Slovenci, pridite v obilnem številu! Vžigalice za obmejne Slovence sle dobei v trgovini gospoda Sumenjaka, Slovenci, kupujte jih! „Michel, wach auf!“ Naši tozadevni Članek je vzbudil splošno pozornost. Obsodba studenških Nemcev (.!), ki hočejo s takimi temnimi sredstvi in z bla-tenjem posameznih oseb terorizirati javnost, je vsestranska. Posebno se vse zgraža, da se tako neprikrito dela za nasilno nemštvo in protestantizem in to od strani ljudi, ki jih je rodila slovenska mati. Pretep. V pondeljek po noči je v krčmi gospoda Musgerja (pri „Kreuzhofu“) nastal med vojaki in chvilisti pretep. Tekom pretepa je dragonec Rihter udaril 19Letnega delavca Petra Guherja s sable po glavi in ga težko renil. Guherja so takoj odpeljali v bolnišnico, dragonca je pa policija zaprla. Preselitev trgovine. Tukajšnji trgovec gospod J. N. Šoštarič je preselil' svojo trgovino iz. Glavnega trga v Gosposko ulico štev. 5. Opozarjamo na to p. n. občinstvo. Celjske novice. Igro „Mati svetega veselja“ priredijo šolske destre v Celju na cvetno nedeljo popoldne. Za to igro je bilo o božiču v Ljubljani toliko zanimanja, da’so jo morali trikrat vprizoriti. Inženir deljskega okrajnega glavarstva gospod Weingerl v Celju je imenovan, kakor smo že Salvili, c. kr. okrajnim inženirjem v Feldbaehu na Srednjem Štajerskem. Dodeljen mu je bil brežiški politični o-kraj. Mož je odločen Nemec, upravljal pa je svojo službo zelo objektivno in v, šoldkostavbenih, koncesijskih in vodopravnih zadevah varoval stranke stroškov in ni kot inženir stavljal prenapetih zahtev. Za smeh. {Slovenski Narod“ poroča, da so na shodu K. Z. ploskali dr. Kreku „duhovniki in lkršč. soc. naraščaj.“ Osmešiti se pa morajo liberalità, kadar le zinejo. Dr. Kreku se jo veliko ploskalo, a duhovniki so mu ploskali najmanj, ker jih razun dveh ali treh — ni bilo. Liberalcem je strah že tako prešel v kosti, da vidijo že pri belem dnevu vse — črno. Reveži! Izobraževalno društvo v Celju bo imelo na praznik dne 25. t. m. popoldne ob treh (svoj občni zbor v hotelu .pri ,„Belem volu,“ Govori g. Levstik. Gaberje pri. Celju. V nedeljo dne 24. sušca popoldne ob 3. uri se vrši pri nas v Sokolskem domu ustanovni občni zbor 1 prostovoljnega gasilnega društva za okolico Celje. Qjkoliòani, pridite polnoštevilno ! Ptujske novice. Shod. V pondeljek dne 25. t. m. po večernicah se vrši v prostorih kmečke hranilnice in posojilnice v samostanu poučen gospodarski shod. Govori nad-revizor gospod Vlad. Pušenjak iz Maribora. Možje in mladeniči, pridite! Gledališka igra. Opozarjamo slavno občinstvo na ljudsko igro: „Grajščaik in kmet“, katero priredi Dramatično društvo v Mariboru v nedeljo dne 24. t. m., ob 4. uri popoldne, v Narodnem domu v Pftuju. SFovenci, pridite! Trboveljske novice. Gibanje rudarjev. Pretečeni teden, dne 14. t. m,, so imeli tukajšnji socialni demokratje shod, ”' na katerem se je razpravljalo o povišanju mezde. Oddale so se zahteve centralnemu ravnateljstvu na Dunaju. Ako se jim vsaj deloma do 24. t. m. ne ustreže, ustavijo dne 25. marca delo., želdti je, da bi se našim ubogim rudarjem res sedanja plača izboljšala, kajti pri nekaterih družinah vlada radi sedanje draginje res velikanska beda.. Kako tudi ne, saj nekateri rudarji zaslužijo komaj 2’50 K na dan. Pomislimo še, da ima rudar nevarno delo in je vedno izpostavljen nesreči, vrhu tega potrebuje mnogo obleke, tako, da je izboljšanje mezde nujno. Trboveljska družba ima kamenito srce in ne sprevidi, da ne more delavec pri takem pasjem zaslužku izhajati. Zagoneten slučaj. Na Jožefovo, dne 19. t. m. je prišel popoldan neki monter, da bi na kolodvoru montiral vodovod za železniške stroje. Nastanil se je na Kranjskem preko Save v gostilni g. Grebenca. Zvečer je bil še prav vesel pri svojih prijateljih, ponoči so ga pa našli mrtvega zunaj hiše. Ne ve se, ali je nesrečnež padel, lali je, naletel, da ga je pomotoma kdo udaril. Prenesli so ga v noči v trboveljsko mrtvašnico, a zanesti bi ga bili morali na Dobovo na Kranjskem, kjer se je ponesrečil. Ljutomerske novice. Napad. V sredo je bil na glavnem trgu naprav grd' način napaden g. dr, Größmann od Mavrinovih sinov, znanih štajjerčijancev iz Žerovinec. Žalostno, da človek še niti pri belem dnevu ni varen surovih napadov. Pa bo že kmalu prišel dan plačila tudi za razne podpihovalce!, V naši župniji se širijo ošpice in Škrlatica, Na Stari cesti je šola zaradi Škrlatice zaprta. Tudi na Franc Jožetovi Šoli v Ljutomeru se bo najbrže ustai-vil pouk radi razširjajočih se ošpic (blekov). Ljutomerska okolica. V Ljutomeru je polno sa-monemških napisov. Ključar in klepar Werbnìg, pek Peklar, čevljar Filipič, sodar Loparnik, gostilničarja Strasser, Schramel (Herndl), pek Prager in dr., imajo samonemšfce napise. Razen enega so vsi pristni sinovi slojvenskih stajrišiev. Na pošti tudi ne najdeš nobenega dvojezičnega lepaka; zunaj vidiš sa-monemški napis. Morda zato, ker gospod 'poštar ni vešč slovenščine? Kaj naj vse to pomeni? Ali spite, lotmerški Slovenci? Kam jadramo? Drugi kraji. Karčevina pri Mariboru. V prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m., priredi Slovenska kmečka zveza shod Ob %3. uri popoldne v 1 gostilni gospoda Heuja (v „Wienergrabenu“, poprej Marinšek). Govorita, posl. Roškar in dr. Verstovšek, Kmetje in viničarji iz mariborske okolice, pridite vsi! Lembah. Vino- in sadjerejsko društvo za Lem-bah in okolico bo zborovalo v pondeljek dne 25. t. m. po dopoldanski službi božji v gostilni gospoda F. Robiča. Deželni vinorejski ravnatelj gospod A. Stiegler bo govoril o najnovejših izkušnjah v vinoreji in sadjarstvu. Po zborovanju dobijo udje brezplačno večje število amerikanskih ključev in cepljenk ter sadnih dreves. Slivnica pri Mariboru. V nedeljo dne 24. in v pondeljek dne 25, sušca se bo pri nas predstavljala krasna zgodovinska igra „(Turki pred Dunajem.“ Že beseda Turki naznani, da bo nekaj posebnega in tudi slivniški igrajlci, kateri so 'itak dobro znani, so porok, da bo igra imenitno uspela. Torej dne 24. in dne 25. t m. na svidenje v Slivnici. Cisti dobiček je namenjen za razširjenje društvenih prostorov, zato se preplačila hvaležpo sprejemajo. — Odbor. Gornja (Bistrica. Tü se je ustanovila preteklo nedeljo podružnica Schulvereina s pomočjo slovenjebistriških posilpmemcev. Članov je že. sedaj 52. Načelnikom je izvoljen Werchoschegg, za blagajnika trgovec Plibersehek, pristna Germana iz Tevtonskih gozdov (!). .„(Slovenski Narod“' z dne 20. t. m. omenja k'ot posebno nesrečo, da je v Gornji Bistrici vse večinoma klerikalno, če ne nemško, in se zaletava tudi v bistriško duhovščino, češ, da je ta napredek Nemcev radi svoje neodločnosti ona zakrivila. Temu dopisniku povemo sledeče: Najlepše je, če začne človek pometati pred svojim pragom. Dolg 'jezik pač povzroča močen glas, a malo vspehdv. Celo kopico narodnjakov imamo v Slov, Bistrici, ki mnogo vpijejo, ne store pa nič, sebi pripisujejo le vspehe, drugim pa narodne polome. Edino dobro je pa v „jSJov, Narodu“, da dotičpi liberaleo sa(m prìp'oznava, da se pri nas za liberalce sploh nikdo ne 'zmeni več. Dragi liberacele, ki oblajaš druge mesto sebe, tudi tvojim bratcem po c’elem Spodnjem Štajerskem se godi že enako. Prihodnjič pa 1© molči, ali pa pojdi vsaj sam na delo! Studenice. V četrtek dne 21. t. m. so naišli v steski pred grabljami Puldjevega mlina Jak. Ošina, po domače Ribiča, kmeta iz PodboČa, Ljudje so ga večkrat klicali na pomoč k bolni živini. Tudi na večer pre.dpostne nedelje je imel tako pot; a domov grede je n,a večer izginil ter bil zdaj že nad 4 tedne v vodi. Pošteni mož se je očividno ponesrečil. Ni pa Še bil veliko poškodovan. N, p. v m. ! Sv. Anton v Slov. goricah, iTukaj kroži novica, da nameravajo trojiški posilinemČki, trojiška šolska mladina Šentlenartske šulvepeinske šole, prirediti na velikonočni pondeljek in na belo nedeljo v po-sojilničnem hramu pri Sv. Trojici gledališčni predstavi in sicer na velikonočni pondeljek: .„(Skomine po redu sv. Galusa“, burka v enem 'dejanju. Na belo nedeljo: „{Županov sin in ra/njiena srca“1, opereta v enem dejanju. j(Oboje v nemlškem jeziku.) Mi prepuščamo TirojiČanom radi to vteselje. Nikakor se pa ne strinjamo, da bi se za to rabili’ posojilnični prostori. Posojilnica ne sliši samo TirojiČanom, ampak vsem udom. In 'ti imajo v tem slučaju torej tudi pravico, kaj govoriti. Kaj pa dela trojiško učiteljstvo? Se sploh spi? Se bo li takrat vzdramilo, kaidar bo že prepozno ! ? Vučja vas. Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo dne 24. t. m,, ob 2. uri popoldne, y šoli zborovanje. Na vsporedu je predajanje strokovnega učitelja gospoda Josipa Zidanšeka o poljedelstvu in umni živinoreji ter srečolov na razno kmetijsko orodje, zlasti idunaržagice. K obilni udeležbi vabi vse ude in tudi druge kmetovalce iz okolice — odbor. Mala Nedelja. Kmetijska podružnica uljudno vabi k predavanju agrarnega inženirja gospoda Zi-danšeka, ki se vrši v pondeljek, na praznik D d vice Marije, dne 25. t. m.., po rani službi božji v šoli, — Odbor. Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja podružnica „Slovenske Straže“ vabi domačine in sosede na prvi redni občni zbor, ki se bo vršil dne 25. t. m. po večernicah v gostilni gospoda M. Cafa. Sprejemali se bodo tudi novi udje. Sv. Primož nad Muto. Bralno društvo pri Sv. Primožu nad Muto ima dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne pri gospodu Pahteniku svoj letni občni zbor z običajnim sporedom. Pride tudi govornik. ’Udeležite se tega zborovanja v obilnem številu, ker bo velike važnosti za naidaflnji razvoj našega bralnega društva. Kalobje. Kmečko bralno društvo ima v pondeljek dne 25. marca svoj letni občni zbor takoj po večernicah v društveni sobi. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva — odbor. Petrovče. Na praznik dne 25. t. m. se Vrši seja savinjskega okrožja Z. S. D. ob 8. uri dopoldne v naših društvenih prostorih. Na vsporedu so razne zanimive točke. Želeti je, da se udeležijo seje vse odbornice celega savinjskega okrožja, tudi braslovšr kega odseka. Lubečna. Tri tedne je že minulo, odkar sta nas zapustila naš dobri učitelj Ludovik Pirkovič in blar ga učiteljica Roza Pirkovič. Ce pomislimo, da sta 8 let naše otročiče tako potrpežljivo vzgojevala ih učila, revnejšim s pomočjo svoje postrežljjve sestre celo gmotno pomagala, nam vsem rafia postregla z modrim nasvetom in lepim berilom, ^o vsej pravici vsi dobro misleči prebivalci1 lubečenjskega šolskjega o-krožja odkrito obžalujemo, da ste nas zapustili dve tako izvrstni učiteljski moči. Kličemo jima hvaležno: Dobri Bog Vam prav obilo povrni požrtvovalni trud in delo med nami, na tem in na onem svetu! Bojimo se, da pride le prekmalu „plačilo“ za fi,ste, ki so Vam grenili tukajšnje bivanje! Potem pai ne bo — >,luŠno“ več! Št. Pavel pri Preboldu. V nedeljo dne 24. t. m. se vrši občni zbor prostovoljnega! gasilnega društva v Latkovi vasi pri gospodu Francu CilenŠeku z običajnim jvsporedom. Začetek ob 2. uri popoldne. Št. lij pri Velenju. No Marijin praznik, to je dne 25. t. m., po večernicah, predava v tukajšnji šoli gospod dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju, o predmetu: „Kako se nam je braniti jetike ali sfuši- ce.“ Vstop je brezplačen, predavanje je zares poučno in za naš okraj prepotrebno, zato Vabimo k obilni’ udeležbi. Št. lij pri Velenju. Ker je dne 25. t. m. praznik, se vrši letni in živinski sejem v torek 'dne 26, marca. Družmirje pri Šoštanju. Požarni brambi v Družmirju je naklonil presvitli cesar velikodušni dar 200 K. Med tem ko bilježimo to vest, prosimo Še ob enem kar najiskrenejše vse prijatelje našega društva, katero tako vrlo in uspešno deluje in si hoče nabaviti še potrebno gasilno orodje, da nam blagohotno priskočijo na pomoč ! Za jvsak še tako skromen znesek bo blagim podpornikom iz srca hvaležna: po- žarna hramba v Družmirju pri Šoštanju. »— Na pomoč! Gornjigrad. Občni zbor zadrečke podružnice c. kr. kmetijske družbe štajerske se vrši v nedeljo dne 24. t. m., točno ob 1, uri popoldne v Šoli v Gor-njemgradu. Spored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poučno predavanje kmetijskega potovalnega! učitelja gospoda Fr. Goričana. 3. Poročilo tajnika, 4. Poročilo blagajnika. 5. Volitev tajnika. 6. Pobiranje udnine. 7. 'Slučajnosti. K mnogobrojni in točni udeležbi vabi odbor, Ndvaštifta pri Gornjemgradu. Prejeli smo: Kot upravitelj c. kr. poštnega nabiralnika prosim, dft z ozirom na § 19 tiskovnega zakona v prihodnji številki Vašega cenjenega lista glede na dopis v zadnji štev. od nais objavite sledeče: 1. Ni res, da bi se pri pošti ne Čuvala uradna tajnost,, nego res» 'je, da se ista čuva v polnej meri; ako pa kdo komu piše dopisnico, je to javna reč in lehko v'sak reče, da je to najbrž pisal ta ali ta; podpisanik! ni nikoli ničesar javil; 2. ni res, da bi kakšno pismo romalo bel teden po fari, predno pride naslovljencu v roke; nego res je, da podpisanik skrbi, da dotičniki dobijo kolikor najhitreje mogoče poštne zadeve v svoje roke; ako pa je pismo naslovljeno na ime, katerih se več nahaja jednakih v Novi Stilti, podpisanik ne more za to, ako pride morebiti v neprave roke; '3. podpisani-ka nič ne briga, kdo ima „'Slovenskega Gospodarja“ naročenega, to je res, a res je pa tudi, da podpisanik ne more vedeti, komu se ima kakšni list vročiti, ako ni na ovitku pravilnega naslova. Spoštovanjem Ivan Kelc, upravitelj c. kr. poštnega nabiralnika. — Popravek sicer ne odgovarja zahteVatm § 19, toda da bo imel „podpisanik“ veselje, ga vseeno priobčujemo. Storimo to posebno, ker vidimo v gospodu Kelcu veliko jezikovno tvorbeno silo, ki se povspne celo do nežne oblike: „podpisanik.“ Gotovo *vremena Kranjcem bodo se izjasnila“, ker vstajajo take jezikoslovne moči. Z Menine. Joža : Kaj pa ti Ije, Jaka, da si danes tako žalosten ? — Jaka: Veš, župana smo volili, pa sem ga malo srknil in zdaj mi v gla♦♦»«♦♦ »...e ; I Volneno blago ij I za ženske obleke naj no-I vejše in najcenejše pri i; ■ Druškovič-u, Slovenj-gradec. Zakaj? Pomožni mežnar neoženjen, sprejme se takoj ali 1. aprila t. 1. v stolni in mestni cerkvi v Mariboru. Letna plačat 600 K in prosto stanovanje. Prošnjam se naj priloži župnijsko priporočilo. Naslov: Stolno Župnišče v Mariboru, (lnSko cerkovnika in or-flUZDCl ganista v Skoči-dolu na Koroškem se sakoj odda. Ce ilijanec prednost. Župnijski u-rad v Skočidolu p. Podravlje na Koroškem 70 Inserirajte V Braslovčah se vrši na cvetni petek veliki živinski in kramarski pri Janko Horvatu, slikarju v Ljutomeru. Prejme se tudi učenec iz poštene hiše. 86 sejem Slikarski pomočniki dobijo takoj delo za celo leto Oliunica za popravila ¥s!žka raiojjt ar, dragane«“ insti, srebrnina in aptSšnlb stvari po vsaki sani, ta® m «brsko f Ulustr. «!Si tsttesi äraaofone od 20 do 200 &-Ni klas ta remont.-ura K S'60 Pristna srebrna ura „ Original omega ura „ Kuhinjska ura Budiljka, niklast* Poročni prstani -, Srebrne verižic „ —- V «Slatna jamstvi Nasi. Dietinger Iheod. Fehreieel urar In očalar 4*7 laribor, «aspMka «iie» 28 Rep«!e» zlatnine le «rebra, Le pristna s to le 6l| varstveno znamko Rösler-jeya voda za zobe je najboljša za zobe. j j Dobi se povsod. j Steklenica 72 h. kupite vaše potrebščine najbolje in najugodneje pri Janko Artman-u v St. Jurju. ker dobite lepo blago, ker dobite močno blago, ker dobite stanovitno blago, ker dobite vse po najnižji ceni. ker je poštena postrežba, ker je pravična mera in vaga, in ker dobite vedno sveže ali hišno blago. pojdite vedno k Tava! Janka Artman-u H v Št. Jur ob juž. žel., da si w kupite vse potrebno blago za praznike in sveto birmo, kakor tudi drugo blago, katero potrebujete. Od 10. sušca do 5. rožnika bode v zgornjem nadstropju trgovske hiše Janko Artmana v Šent Jurju velikanska razstava naj novejših svilnatih robcev. Zato Pridobivajte naročnike! Svoji k svojim! Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina 95 v RAFAEL SALMIČ v Celju NARODNI DOM. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, statai ne, srebrnine in optičnih predmetov. □ Najnižje cene, postrežba točna. Mali dobiček, == dobro imel Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj sovi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in“poštenejpo-strežbe. Tovarna za peči H. K0L0SEUS Wels, Gornje Avstrijsko. izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. 194 Najemnik ! za večji, moderen hotel o glavnem mestu se išče za 1. april t. 1. — Vprašanja in ponudbe do 18. t. m. na Robert Diehl, Polio QO Stavbeni in umetni ključavničar, ebl&si koncesioniran vodovodni instalater Ivan Rebek, C5Ü* Poljska ulica št« 14. 8e priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in ?.•&■ sebuikom za cenjena naročila, namreč za navadne. kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tuđi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove Itd., Stedilua ogujiSča vqph sistemov za zasebnike gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov Iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Tzdo lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brnokeu-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvrSujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah. Centrala: Ljubljana. Podružnice: $p|jet, CelOVGC, TfSt, Sarajevo in Gorica : Delniški kapital: 8 milijon kron. ^ .ä Rezervni zaklad C6I 1C 800.000 obrestuje W fi jj vloge na vložne /| knjižice po PT 4- 2 0 od dne vloge do dne dviga. JM8L \ Rent. davek plačuje banka iz svojega. čistih ~aM3 Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Celju.