Poštnina pavšalirana. 'tevrzcz Av,.- r y- Sv!4 *- -tfat&ant. Političen list. v>-—*• .:■■ A' Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom alf po pošli K 10*— mesečno. četrtletno K 30’-—. Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9*50. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. '*—-»- m«** Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor, pondeljek 12. aprila 1920. St. 82. Slovenski socijalisti izstopili iz druge internacijonale. Mirovna konferenca v San Remu. — Trgovski shod v Ljubljani- — Komunistična divjaštva v Plauenu. Človek bi si mislil, da nas bo zgodovina, učiteljica narodov izpametovala, toda pri tem je tako, kakor da bi šli vsi bridki dogodki, vsa razočaranja in vse dobre lekcije mimo nas, brez vsakega najmanjšega upliva. Tudi med svetovno vojno so nas našli dogodki stare in nepoboljšane. Ko so se bili drugi za osvobojenje, smo se klali mi med-seboj za koristi drugih, za dobrobit in zmago naših sovražnikov. Mi avstroogrski Slovani ( smo šli molče, da, še več, v nekaterih slu-bratov Slovenov in Antov. Pozneje so se j čai*h> ki niso bili redki, celo z veseljem in bili in prepirali med seboj po vrsti vsi slo-1z navdušenjem z mečem nad naše sorojake vanski narodi, vsak je kolikortoliko prelil i Srbe ter nad brate Rjise. In na to smo bili Slovanska nesreča. , Najusodnejša lastnost nas Slovanov je neslo^nost, prepirljivost z brati, ki se kaže istotako v malem* kakor v velikem. To so nam potrdile vse dobe naše zgodovine, to nam potrjuje tudi najnovejši povojni čas. Že v sivi davnini, v onih dobah, o katerih komaj beleži kronika so se v sedanji Moldaviji in Valahiji bili, med seboj rodovi slovanskih bratsko kri, vsak je bil kolikortoliko Kajn.jce^ Toda tudi eno in isto naše pleme se je čestoiva^' ruske pozicije v Galiciji, so nosili pred bilo med seboj, prelivalo več kakor bratsko,;seb°i slovensko trobojnico in peli «Naprej da, skoro bi rekli rodbinsko kri. Vedno ta!zastava Slave* in «Hej Slovani*, hi oni so boj ni bil tako oster, vedno se ni bil direktno z orožjem; včasih je orožje sicer počivalo, toda bili smo vseeno boj, vseeno med nami ni bilo miru — bili smo notranji razdiralni politični boj. Kjerkoli se je zbrala nas večja družba, povsod smo se sprli med Seboj. Naša narava je trmoglava, nedostopna 2a miren razsodek, vsak hoče, da obveljaj njegova, vsak misli, da ima edino on prav in da na tem prepričanju ne sme niti najmanj žrtvovati niti svojemu lastnemu bratu Vinko Novak: Iz slovenske Alzacije-Lorene. Pozdravljena, solnčna zemljica 0 zemlja, zemljica naša! z našo krvjo’ prepojena, z našimi trupli pognojena, od tujčevih pet pohojena. Kjlaj nam boš osvobojena, o zemlja, zemljica naša ? Banjška planota, Kanalski Vrh, Lahka, Marcinje, Draga, Trušnje, Podlešče, Breg Krvavec, Madoni, Sveto. Daleč so danes pomele misli moje; iz planinskega zatišja pohorske vasice doli do sivih kraških tal — na Banjško planoto. In vsi sladkogrenki spojni iz prvega leta vojne z Italijo so se vz-hudli, spomini na dobo, ko je to dobro liudstvo tam doli zbegano od bojne groze 2apuščalo rojstne hiše in njivice skrbno obdelane in domačije drage, ko je junaška kri slovanskih fantov in mož v curMh žvižgala m škropila rodno grudo tistega dobrega hribovskega ljudstva.' Tudi sam sem tam soldatoval leta petnajstega. Ker so naši listi vedno želeli in v suženjske verige centralnega militarizma s puško in bajonetom nasproti našim bratom. Neopravičljivo pa je to, kar delamo sedaj po vojni, sedaj, ko smo dosegli osvobojenje ravno radi tega in samo vsled tega, ker smo za trenutek našli same sebe, ter se za trenutek, za en sam majhen trenutek zedinili, opustili medsebojne poboje in spore. Kakor hitro smo dosegli ta, v vsej zgodovini edini in osameli uspeh, že smo pozabili na vse, pozabili na bratove zasluge, pozabili, da bi brez brata tudi še danes vzdihovali v rob-skem fjarum sovražnega in oholega tujca. Mesto, da bi sporazumno gradili dalje na ponosni. Ko( so naši fantje naskako- podlagi edinosti, bratske ljubezni in vzajemnosti, smo se začeli znova pobijati in prek-ljati med seboj. Na severu sta se stvorili dve žalostni, sramotni fronti, ena med Čehoslovaki in . .. ...... Poljaki, druga med Poljaki in Rusi. Tako egi) na^e er 1' ot prostovoljce Pošiljali majhna je tešinska zemlja, komaj za ped jo na ra e use. olSari niso si pomišljali je> in vencjar Se zdi Poljakom in Čehoslo-napas i za ir om rate Srbe v najkritičnej-j tako silno važna in pomembna, da šem trenutku. i ... . ... . . . . ■ se radi nje zavratno pobijajo in sejejo so- Svetovna vojna je prišla prehitro, preveč' vraštvo med seboj. Še žalostnejši pa je nepričakovano, radi tega bi se dalo vse to poljsko-ruski spor. Tu ne gre toliko za zemljo, nekako še opravičiti. Predno smo, posebno gre skoro izključno le za načela, toda niti mi, bivši avstroogrski Slovani, imeli čas po- tu nočejo odnehati. Jeklo se krha ob jeklu misliti in premisliti, smo že stali uklenjeni J in bratska kri se lije v potokih. Poljaki bili na to ponosni, še slutili niso vso grozno ironijo tega postopanja- Poljaki so nabirali movine«, sem lansko leto obiskal tiste pri-: begunstva, iz mrzlih, brezsrčnih tujin. Mnogo jazne kraje, da pogledam, kaj je vojska uni-! jih je ostalo raztresenih po svetu, kaj hočejo čila in kaj pustila in kako gospodart tam j brez domačije, saj golo zidovje jim ne more doli oblast tujega naroda, ki je zasužnjil moje; nuditi udobnega doma, od katerega so se ljubljene primorske brate. j poslovili s krvavečim srcem! Povpraševal S sklonjenim tilnikom sem stopal po sem po raznih znancih a malo sem izvedel kremeniti stezi, ki se cepi z glavne ceste i in še to kar so mi sporočili, je bilo nad vse nad Grgarjem in vodi čez strmi hrib v vasico Madoni. To stezo sem petnajstega leta premeril v najhujši vročini in ob najsilnejših nalivih neštetokrat. Dohitela me je kmetica iz Krvavca, ki me je takoj spoznala: »O, gospod Žolnir, ali še niso pozabili na nas in na naše kraje, kjer trpimo, da se bogu smili.« tragično. — O, tudi tebe dragi Aumarjev Polde ni več! S kalnim očesom sem mislil na tebe in na tvojo ljubico, za katero sem ti zlagal ljubavna pisma. Spomnil sem se, kako sva včasih s fantovsko razposajenostjo hodila na Banjšicah k dekletom v vas in omamljala dekliška srca. Tudi tebe dragi In začela mi je pripovedovati in razkladati,! Polde je požrla vojska, ko je epidemija raz-kako so tlačeni pod nasiljem laških oblasti, j saiala tam doli. — Z Brega sem krenil v kako jim laški vojaki kradejo poljske sadeže Podlešče. Tukaj ravnoiste žalostne slike in m uničujejo še to, kar so v begunstvu otrp nele roke s trudom pridelale, julijska vročina mi je oznojila obraz, da so me skelele oči, ko sem se ustavil na Bregu pri županu Humarju. O, koliko so trpele te uboge vasice! Pogorišče zraven pogorišča, ruševina nad ruševino. In kakor da so sela izumrla. V podrtijah in za. silo postavljenih pritožbe ljudi o laških šikanah. Pertotove podrtije, nekdaj velike ponosne Šavličeve hiše, kjer sem z lepim dekletom z Vrha bil povabljen večkrat v goste, — sem se izognil. S Pertotom imava še namreč star račun radi nekega koniskega sedla, o katerem sem pisal v »Slov. Narodu« v podlistku »Moj dopust«. V vaški krčmi sem se ustavil. Ta hiša želeli cnn„i „ ,T, ran*«*: , " UD,ria* v zabilo posiavijemn — V važk) krčmi sem se usiavu. ta hiSa snovi za predal. Iz neodrešene do- kolibah tutam kaka družinica, povrnjena iz j^bila popravljena. Gostilničar mi je pravil, hočejo krivične zgodovinske meje, ki bi vključile v Poljsko milijone Rusov ter hočejo Ruse tudi drugače oškodovati. V Rusiji se bijejo Rusi in Ukrajinci, ker hočejo ti poslednji na vsak rtačin biti narod zase. Mesto, da bi skušali odstraniti one malenkostne jezikovne in plemenske razlike, jih še naldšč umetno podkrepljujejo in množe Med Čehi in Slovaki, ni onega pravega smisla za popolno zedinjenje, kakor ga tudi med Slovenci, Hrvati in Srbi zaman pričakujemo. Toda to še ni vse. Ne, da se prepiramo pleme s plemenom, prepiramo se tudi po plemenih, vsako pleme med seboj po političnem in kulturnem- mišljenju. Prepiramo se pri nas v Jugoslaviji, prepirajo se v Čeho-slovaški, prepirajo se v Poljski, Ruski in Bolgarski. \ Posledice vsega tega so nepregledne-Škoda postaja od dne do dne večja. V posameznih naših državah zastaja vsled tega prepira ves razvoj, politični, gospodarski, kulturni itd. na zunaj pa izgubljamo še oni mali ugled, ki smo ga spočetka uživali. V dobi, ko se družijo naši nasprotniki Latinci v močnp skupino, se mi Slovani — delimo, oddaljujemo vedno bolj drug od drugega, čeprav imamo neprimerno več sovražnikov, kakor vsi ostali narodi. Nemci, Italijani, Angleži, Grki, Turki, Rumuni, Madžari, Finci, Litavci, Letonci, Tatari, Japonci, vsi so naši sovražniki; cel svet jih je. Pa tudi oni, ki jih imamo za prijatelje, so nam prijatelji le radi tega, c!a nas izkoriščajo. Vlade naših držav so zagrešile mnogo fn še zagrešajo — med njimi in to pred vsem tudi naša jugoslovenska. In vendar je danes jasno, kakor ni bilo nikoli dosjej, da je edino v složnosti in skupnem nastopu vseh naših slovanskih plemen spas Slovanstva. a) Kvalificirani. To so oni nastavljenci brez razlike spola, ki morajo imeti postavni učni čas in predpisano učno spričevalo (dokaz usposobljenosti): Ti dobijo minimalno mesečno plačo: 1. službenem letu 2. 3. ,, „ 4. „ » z, 6. „ ,, 7. „ ,, 8. „ „ 9. „ ,, 10. n tl K 700.— 850.— 1000 — 1150.— 1300.— 1400.— 1500 — 1600,— 1700 — 1800.— Oženjeni dobijo 20% več. b) Nekvalificirani. To so oni nastavljenci brez razlike spola, ki ne morejo dokazati postavnega učnega časa in od katerih se ne zahteva nikako učno spričevalo (dokaz usposobljenosti). Ti dobijo minimalno mesečno plačo: 1. in 3. „ 5. „ 7- „ 9. „ K 400.— 600.— 800.— 1000 — 1200.— Kolektivna pogodba, sklenjena med Gremijem trgovcev v Mariboru in Zvezo trgovskih nastavljencev za slovensko ozemlje v Ljubljani, krajevna skupina v Mariboru, dne 7. aprila 1920. ir'* 1. Minimalna plača. ’ Vsi uslužbenci brez razlike spola so razdeljeni v tri kategorije: kako hribovci črtijo Lahe in kako vreje med ljudstvom. Povsod imajo skrite strojnice in strelivo in čakajo dneva, ko zaveje vihra, ka- teri se pridružijo, da se rešijo tlačanstva. — Pokopališče na Trušnjah je zelo obsežno, dokaz, koliko na*ih junakov so požrli nenasitni grobovi. — Cerkev je od znotraj opu-stošena in gola kakor mrtvašnica. Krenil sem v dolino, v vasico Draga. V hiši kjer sem nočeval in kjer je bila naša genij?ka pisarna, sem našel domačo hči Lojziko. Tudi ona me je izpoznala. Prej bujnocvetoče dekle je bila upadlih lic, begunstvo, beda in pomanjkanje, vse je zarisalo nelepe sledove v njen nekdaj tako mični obrazek. Na sadonosniku so bili utaborjeni laški vojaki. Tudi karabinerje sem srečal na cesti. Da jim nisem sumljiv, nosil šem širok furlanski klobuk in trikoloro krog levega nadlehtja. V obraz sem bil zagorel, tako da me je vsak moral smatrati za pristnega Italijana. — Povpraševal sem tuintam, izpodbujal, tolažil in vlival v omahljiva srca jekleno vstraianje. Pqtem sem krenil čez senožet v vasico Lahke. Na klancu stojijo mi Lahke v Vasica mala, tiha; Vsikdar ko z Banjšic na Lahke grem Se mi srce nasmiha............ (Dalje sledi). 2. službenem letu . . 4. „ ^ „ . . 6. „ „ . . 8. „ „ • . 10. „ „ . . Oženjeni dobijo 20% več. Pri obeh kategorijah se po 10 letnem služoovanju poviša plača petkrat vsake dve leti mesečno za 50 K. Odškodnino za hrano in stanovanje določita dogovorno delodajalec in delojemalec. Nekvalificirano osobje se ne sme sprejeti v strokovno skupino, v kateri se zahteva ali je običajen izkaz učnega časa. c) Pomožni delavci. K tem pripadajo možki pomožni delavci kakor laboranti, trgovski sluge, kočijaži, vla-garji itd. ter ženske pomožne delavke, kakor služabnice, vlagalke, splošne delavke itd., katere ne ščiti nobena druga pogodba. Ti dobijo sledeče tedenske plače: možki do 20. leta 150 K, od 20. leta 200 K; ženske pa 120 K in 8 dnevni plačani dqpust, po petletnem službovanju v isti trgovini 14 dnevni plačan dopust letno. 2. Nabavni prispevek. Ako je nastavljenec ali pomožni delavec brez razlike spola 6 mesecev v isti službi, dobi 25% novo urejene mesečne plače. Že zapadli prispevki se morajo izplačati po stari kvoti tekom 8 dni po sklepu te pogodbe. 3. Različne nagrade. Blago, katero rabi nastavljenec normalno za sebe in svojo družino, se mu mora zaračunati po lastni ceni. 4. Obveznost službene pogodbe. Vsaka služba se sklepa na podlagi pismene službene pogodbe. Pri že obstoječih službenih razmerah se mora pogodba v najkrajšem času izvršiti. Vse določbe, ki ne odgovarjajo ti pogodbi, so neveljavne. Kakršnakoli poslabšanja v že obstoječih pogodbah in dogovorih so nedopustna. Pogodbe, ki se ne strinjajo s temi določbami, zamorejo se skleniti le sporazumno z »Zvezo trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju v Ljubljani, krajevna skupina v Mariboru«. 5. Delavni čas. Postavni delavni čas fe v vseh podjetjih zajedno. Za delo ob nedeljah in praznikih dobi nastavljenec 100% čez normalno uro od j novo določene plače. Prvi majnik je za vse nastavljene© praznik. 6. Odpovedni rok in odpravnina. Stavka je brez posledic, prekliče se vsak odpust ali odpoved, ostanejo pa v veljavi vse postavne odpovedi. V slučaju opustitve ali likvidacije tvrdke dobi vsak nastavljenec brez razlike spolar samski za vsako službeno leto v isti trgovini odpravnino v visokosti enomesečne plače, oženjen odpravnino, ki je za eno mesečno plačo večja, kakor mu pristoji po službenih letih.. 7. Zaupniki. Delodajalci priznajo »Zvezo trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju v Ljubljani, krajevno skupino v Mariboru« kot edino legitimno zastopnico trgovskih nastavljencev. Isto-tako se priznajo zaupniki, katere izvolijo trgovski nastavljenci iz svoje srede. 8. Vajenci. Vsak oproščen se mora po oprostitvi obdržati v trgovini najmanj pol leta. Učenci ozir. učenke dobijo v 2. učnem letu 50 K, v tretjem 100 K nagrade. 9. Obveznost. Ta pogodba je obvezna za vse člane trgovskega gremija. Iz te pogodbe nastale prepire razsodi razsodišče, v katero odpošljeta obe stranki po 5 članov, ki se zopet zedinijo na nevtralnega predsednika. V slučaju, da razsodišče ne pride do sklepa, je pristojna okrajna sodnija v Mariboru. Zahteva za zvišanje ali znižafije plače se mora staviti 14 dni prej, predno stopi nova plača v veljavo in sicer le tedaj, če se cene prehranjevalnih potrebščin za 20 procentov zvišajo ali znižajo. Kot podlaga za to služi cenik živil delavskih konzumnih društev za. Slovenijo z dne 1. aprila 1920. Ta. pogodba ostane eno leto v veljavi, če se 14 dni pred potekom ne odpove, velja še nadaljno leto. Slovenski socijalisfi izstopili iz druge intematijonale. Včeraj se je vršil v Gotzovi dvorani izreden strankin fbor jugoslovenske socijalno demokratične stranke. Na dnevnem redu je bilo. vpra anje razkola v socialističnem pokretu Slovenije ter ujedinjenja z Radničko - soeijalističko Partijo Jugoslavije. Delavsko-socijalističnostranko za Slovenijo je na tem zborovanju zastopal u-rednik Golouh,, ki je v daljšem govoru povdarjal potrebo ujedinjenja vsega socialističnega proletariata v Jugoslaviji. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se brezpogojno odklanja mi-nisterijalizera, sprejema nač.lo nepretrganega, razrednega boja ter ugotavlja, da med Delavsko-socijalistieno in Socijalno-demokratično stranko ni več bistvonih razlik. Izvoljen je bil odbor, ki ima izvesti takoj, ujedinjenje z Radničko-so-cijalibtičko Partijo ter se je v zvezi s tem sklenilo izstopiti iz druge internacijo-n a 1 e. Dnevne vesti. „Volksstimme“ naj se le potolaži radi razburjenja, katerega nam pripisuje v svoji zadnji številki. Radi nje in njenih pristašev se nismo nikoli razburjali, ker vemo, da nemško-nacijo-nalna internacionala mariborska nfkoli ne bo zrastla do neb?«, zato bo že skrbel naš ujedinjeni troiinenski narod. Danes se vrši predavanje v tn&M dvorani Narodnega doma. Klub »Mariborskih akademikov" priredi danes svoje prvo javno predavanje. Predava dr. Ivan Lah o »Razvoju Slovanstva in slovanske misli". Začetek ob 20. uri' zvečer. Odborova seja Demokratske stranke se vrši v torek, 13. aprila 1920 v tajništvu. Vsi odborniki naj se je polnoštevilno udeleže. Sestanek zaupnikov J D S. iz slovenjebistriškega okraja se je vršil včeraj ob lepi udeležbi. Profesor Voglar je poročal o političnem položaju, dr. Koderman pa o potrebi strankine organizacije. Nato se- je ustanovil okrajni odbor za celi sodni okraj. Izlet „Glasbene Matice" v St. Lenart. Moški zbor naše ..Glasbene Matice" je priredij včeraj koncert v §t. Lenartu. Skozi jasni pomladanski dan so hiteli vozovi in automobili s pevci po beli cesti mimo prijaznih gričev proti St. Lenartu. Ker v Št. Lenartu še niso dneva premaknili, so dospeli eno uro prej, nego so računali. Po kratkem počitku so si izletniki s prijaznega griča ogledali Slovenske gorice, ki so se svetile v svežem novem zelenju. Krasen razgled je napravil v vseh veselo razpoloženje Ob 4. uri pop. se je napolnila dvorana, ki so jo bili tik pred vojno sezidali šentlenartski Nemci za svoje zabave. Na hiši se še pozna prebeljen napis „Deutscbes Vereinshaus". Poleg te stavbe stoji bivša — tudi povsem nova — šulferanjska šola. Ttko so si Nemci pripravili na najlepšem kraju našega slovenskega Št. Lenarta dvoje trdnjav svoje kulture. Z naš j zmago Sta padli tudi ti dve trdnjavi v naše roke in bosta postali središče naše prosvete. Moški zbor „Glasbene Matice" je nastopil polnoštevilno pod vodstvom svojega mojstra Oskarja Deva. V dobro akustični dvorani se je ubrano razlegala naša pesem in naš moški zbor bo štel ta koncert med svoje najlepše uspehe. Spored je bil bogat. Popotnik, pet koroških narodnih, dve dolenjski izdravici, dve gorenjski narodni, ena srbska, ena belokranjska itd. Točka za točko je žela gromovit aplavz. Pevce je pozdravil dr. Goriš' k, deček iti deklica sta izročila pevovodji Oskarju Devu Javorovo liro. V imenu občine se je zahvalil za to krasno prireditev gerent ravn. Kopič. Dirigent O. Dev se je zahvalil v imenu pevcev za prijazen sprejem z željo, da bi naša kultura in naša pesem dvigala vse, ki je.doslej še niso poznali. Po koncertu se je razvila v dvorani vesela zabava, ob 9. zvečer so se vračali gostje zopet domov. Naša „Glasbena Matica" je nositeljica naše pesmi po naših severnih krajih in vrši s tem veliko kulturno delo. Veselilo nas je, ko srno videli, kako krasota pesmi odmeva v poslušalcih. Želeli bi bili še več pri-prostega ljudstva. Oni, ki so slišali ta koncert, ne bodo pozabili nanj. Mi čestitamo „Glasbeni Matici" k temu lepemu uspehu. , Slavnostna otvoritev restavracije v Nah-odnem domu. Včeraj se je vršila slavnostna otvoritev po g. H. Kosiču prevzete restavracije v Narodnem domu s koncertom in drugimi zabavami. Občinstva je bilo toliko, da je napolnilo vse kotičke do zadnjega. Bila je ena najkrasnejših naših gostilniških prireditev. Amerikanski darovi, ki so prišli za Veliko noč v Ljubljano, so po Kianjs-kem razdeljeni. Ostalo je še 1000 zabojev za Hrvatsko, Štajersko in Prekmurje (vseh skupaj je bilo okoli 3600). Ti zaboji pridejo v najkrajšem času v Maribor in se bodo od tu razposlali po Štajerskem in po Prekmurju. Zaboji so v popolnoma varnih rokah v skladišču „Balkan" in bo vSak pravočasno obveščen, kdaj lahko zaboj dobi I? pisarne Slov. mestnega gledališča. V torek gre zopet preko odra uspela Nušiceva satira „Protekcija", ki je pri premijeri vzbudila vsled svojih komičnih zapletljajev in obilice različnih karakterjev, obilo smeha in zabave. — V nedeljo, pa se ponovi, na splošno-željo občinstva, „Kristova drama" kot ljudska predstava. Ali ste že kupili vstopnice za velik ljudski koncert Dijaške kuhinje, ki se vrši v petek, dne 16. t. m. ob 20. (8.) zvečer v Gčtzovi dvorani? Sedeži v pritličju so po K 20, in 12,, na balkonu po K 14, stojišča v pritličju po K P, na balkonu po K 4, dijaška stojišča pa po K 3. Vstopnice prodaja g. Zlata Brišnik v Slovenski ulici. Spored je izredno lep; proizvaja ga 120 učiteljiščnikov in učiteljišenic pod vodstvom g, profesorjev Druzoviča in Bera n a. Sodeluje cela mariborska vojaška godba. Poziv. Dne 26. marca upepelil je požar v Skorbi, občina Slo.venjavas, okrajno glavarstvo Ptuj 25 gospodarskih poslopij in 2 stanovauski hiši. Zgorela je posestnikom vsa krma, gospodarsko orodje, stroji ter mnogo živeža in drugih gospodarskih potrebščin, tako da znaša škoda okoli 1 milijon kron. Ker je zavarovalnina le majhna in so prizadeti v hudi bedi se razpisuje s tem nabiranje milih darov. Darovi se sprejemajo pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) v Ljubljani, pri mestnih magistratih v Mariboru, Celju in Ptuju ter pri vseh okrajnih glavarstvih in političnih ekspoziturah bivše Štajerske. Darovi se bodo razglasili v »Uradnem listu® in odkazaii svojemu namenu. Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve. Kultura in umetnost. „Protekcija“. V soboto smo videli na našem odru Nušicevo «Protekcijo», satiro na nekdanje srbske uradniške razmere. Dasi je v posameznostih za naše razmere nekoliko tuja je v celoti vendarle slika one iste korupcije, ki se je vršila in še tudi še vedno vrši v malem tudi v naši ožji domovini Sloveniji. Igralci so vzbudili v posameznih scenah obilo smeha in zabave, čeprav niso bile vse uloge podane tako, kakor bi morale biti. Gospodu Gromu kot ministru je manjkalo pravega nastopa, čeprav v celoti ni bil ravno slab. Dobro se ie uživela v svojo ulogo gospa Dragutinovičeva (Saveta). Podala je lep tip ženske, ki stremi samo po časti in visokih mestih, ki je, če treba tudi ljubosumna, robata in neprijetna. Njena hči Draginja, gdčna. Kraljeva je bila mestoma dobra, v prizoru z očetom pa ni bila naravna; tako ne govori hči z očetom. Dobro je igral Ras-berger Ačima Kukiča, pa tudi njegova otroka Svetislava in Julko sta podala g. Železnik fn gdčna Savinova primeroma dobro. Omeniti ie treba, da je bil g. Železnik v mask! precej podoben Nušiču. ter sploh najboli srbski tip, pa tudi Manoilo Kukič (Velušček) ni bil podan slabo. Jovanka gdčne. Podgorske ie bila v celoti dobra, samo v prizoru pred vrati za katerimi je zaprt Svetislav je preveč pretiravala svoje občutke, kar io ie delalo prisiljeno. Janko je bil v ulogi Mladena Giuriča malo preokoren, sicer pa ne slab. Tip zase je bil Sava Savič gospoda Bratine, malo bolj židovski nego srbski vendar na samorasel. Žena gospe Gromove je bila vkljub temu, da je igra komedija ali pravzaprav satira, vendarle malo preveč pretirana. Poleg tega pa je govorila malo prehitro, tako da se ni skoro nič razumelo. Po svoje je rodal g. Švagelj vsiljivega , praktikanta ; Strniša pa ie v ministrovem slugi našel jako primerno ulogo. Gledališče je bilo razprodano. —r. III. simfonični koncert naše divizijske godbe v sčboto ie uspel nad vse pričakovanje krasno. Izvajanje Smetanovega cikla „Ma, vlast" pod vodstvom dirigenta g. Herzoga je občinstvo naravnost očarala. Za ta koncert smo naši divizijski godbi hvaležni, nudil je umetniški užitek prve vrste, kakršnega doslej m ariborsko občinstvo še ni bilp deležno. Ker se s tem koncertom naša divizijska godba Va to sezono poslavlja od nas, ji želimo na njenih konceitih v Beogradu in drugod največ uspeha. Zadnje vesti. 0 . Konferenca v San Remo. LDU Beograd, 11. aprila. Rimski dopisnik »Politike« javlja; Snočnje vesti iz Londona, ki potrjujejo poluuradno, da se bo v San Remu posvetila vsa pozornost rešitvi jadranskega vprašanja, so vsi krbgi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Listi pišejo, da bo jadransko vprašanje rešeno na tej konferenci. Kakor se splošno sodi, bo konferenca trajala samo pet dni, t. j. od 19. do 24. t. m. Ne samo iz kratke dobe zasedanja, marveč tudi iz drugih okolnosti se more sklepati, da zadovoljnost Italijanov nikakor ni utemeljena in da bodo zavezniki odpotovali iz San Rema in pustili jadransko vprašanje na oni točki, kakor na konferenci v Londonu in v Parizu. Načelnik pisarne ministrskega pred-sedništva je že pred tednom odpotoval v San Remo, da pripravi vse potrebno za bivanja fn delovanje delegatov. Za jugoslov. delegacijo so pripravljena stanovala v hotelu »Regina«. Ministrskega predsednika Nittija bosta spremljala minister za zunanje posle Scialoja in državni podtajnik v ministrstvu za zunanje stvari, conte Sforza, o katerem v Italiji sodijo, da je med italijanskimi diplomati najboljši poznavatelj razmer v Jugoslaviji. Sforza je bil tudi italijanski zastopnik pri srbski vladi na Krfu. Vseslovenski trgovski shod v Ljubljani. LDU Ljubljani, 11. aprila. Danes se je vršil tukaj vseslovenski trgovski shod, ki je bil sijajna manifestacija trgovske vzajemnosti. Ude-ležnikov iz vseh krajev naše domovine je bilo okoli 1000. Shod, ki je trajal 4% ure, je odposlal prestolonasledniku udanostno brzojavko in manifestiral za našo Reko. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva ustanovitev strokovnega trgovskega šolstva, nadalje resolucija glede izpopolnitve trgovske in obrtne zakonodaje in glede gospodarske politike v naši državi. Komunistično divjaštvo v Plauenu. DKU P1 a u e n, 10. aprila. Danes popoldan so se vršila tu zopet štiri velika zborovanja. Komunist Holz je izjavil, da dospejo danes ali jutri v mesto državne čete, vsled česar proglaša splošno stavko, poživlja pa delavstvo naj se obnaša napram državnim četam mirno. Svojim ljudem je naročil naj primejo ter usmrte več veleposestnikov ter naj nadalje požgo nekaj vil. DKU Plauen, 11. aprila. V soboto zvečer jp prišlo tu do velikih izgredov Holzove rdeče garde. Roparske čete so preletele vse mesto. Ena je udrla v kavarno Tronel ter odvzela gostom denar. Posestnika neke restavracije so, ker se .je branil oddati 10.000 mark vlekli na cesto, kjer ga je komaj občinstvo osvobodilo. Bande so udrle tudi v več privatnih hiš. Še ponori pa so izpraznili rdeči gardisti vojašnice ter kolodvor ter se odpeljali s talci v Falkenstein. Med .-'Otoma jim je ponesrečil en avtomobil, pri čemer je bilo vel oseb ranjenih. V mestu je nastal mir. Državne čele še niso ukorakale. DKU F a 1 k e n s t e 1 n , 11. aprila. Na vest, da se bližajo državne čete, so Holzovi rdeči gardisti zažgali pet vil. Ob 3. uri zjutraj je bilo vse mesto podobno velikemu ognjenemu morju. Ob 4. uri so potem Holzovi komunisti izpustili talce ter se odpeljali na 10 automobilih proti saksonsko-češki meji. S seboj so odvedli samo posebnega poročevalca »Leipziger Neueste Nachrichten«. Ker so vse brzojavne in telefonične zveze prekinjene, se ne ve kam je Holz ubežal, sodi pa se, da se nahaja v Klingentalu. Kralj Peter se vrne v stari dvor. LDU Beograd, 10. aprila. »Politika* javlja, da je krali Peter izrazil želio, da se povrne v svoj stari dvor, kjer se nahaja začasno narodno predstavništvo Kakor znano, se pripravlja za zasedanje parlamenta vojašnica 7. polka ter se bo kralj Peter kmalu mogel nastaniti v svojem dvoru. Regent Aleksander pa se bo jeseni nastanil v svojem novem dvoru. Ministrski svet o trgovini. LDU Beograd, 11. aprila. Včeraj ob 18. uri je bil ministrski svet, ki se je bavil z ureditvijo trgovine v notranjosti kraljestva in z inozemstvom. Razne yesti. Arabski Kljukec. Arabec Nasredin je imel jako hudo in sitno ženo, s katero se ni mogel nič kaj razumeti. Nekoč proti večeru nastane med njima velik kreg in pretep. Sosedje, ki so vse slišali, vprašajo drugega jutra nezadovoljnega zakonskega: „Kaj pa sta imela sinoči z ženo, da je bilo toliko hrupa in da je naposled nekaj zaropotalo po stopnicah?" „Kaj sva z ženo imela ? Nič! Samo nekolik# divja je bila po stari navadi in ker si ni vedela pomagati v svoji hudi jezi, udarila je po mojih hlačah s tako silo, da so se zvali'e po stopnicah." „Ah, kaj nam boš lagal! Če bi bila žena same hlače potočila po stopnicah, tedaj bi ne bile toliko ropotale!" wNo, če pa že hočete in morate vse vedeti in tudi to, kar vas celo nič ne briga, povem vabi tedaj golo resnico I" godrnja Nasredin in nadaljuje: „Moja žena potočila je res hlače po stopnicah, a da so naredile toliko ropota, tega sem kriv jaz sam, kei sem — v njih tičal!" — Nasredin, ki je imel nekoč na svoji strehi nekaj popraviti, pade po nesreči na tla in se močno pobije. Na njegov klic prihite od vseh strani sosedje in drugi ljudje, zanesejo ga v hišo in ga začnejo nadlegovati z vprašanji: „IyUDII Sc JB svileni kvačkani površni jopič od Maistrove ulice po Gosposki skozi Šolsko ulico do poštnega poslopja. Zgubila jo je revna uradnica, katera vljudno prosi, naj se proti nagradi odda v upravništvu. Pred nakupom se svari. li:iQ_j I Lepota, inteligenca in plemenitost srca so UIlcZI. moji-zakladi, -toda moja mlada prekipevajoča duša vene v samoti, kakor cvetka brez solnca. Hrepenim po vitezu, ki me s poljubom vzbudi v novo življenje, a, viteza ni. Pomlad razgrinja svoj pisani cvet in moja ljubezen čaka dopisov pod »Majska cvetka« na upravo »Mariborskega delavca«. Vinske steklenice (buteljke) vsako množino po najvišjih cenah. Kletarstvo Hoppe in Valjak, Šolska ulica 1. 3—3 I. Mariborski bioskop Aleksandrova cesta. Od sobote 10. do četrtka 13. aprila 1920: Senzacija! Mala nedolžnost Po romanu Marcela Prevost * Glavni igralci: Diana Karenne in fl. A. Capozzi. In slike po naravi. V pondeljek 12.: Vojaška godba! mr Vsako sredo in soboto novi spored! Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 4. (16.), 18. (6.) in 20. (8.> uri zvečer. Prevzetje restavracije! Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom t. 1. ( restavracijo „Narodni dom“ in prosim za obilen obisk. Prevzamem tudi abonente. \ Se priporočam najtopleje 258 Hinko Kosič, restavrator. N Mariborska tiskarna K d. d. (lastnica tiskarn Kralik in Rabič) priporoča vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-grame, lepake, letake, vabila itd, itd. s* Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma'tako -zvišale. A