Let© UOL št. 182 LI«fcl|aaa, srcda U. argasta i«7 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemži nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrst & Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, većji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek poaebej. — »Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vrafiajo. UREDNIŠTVO IN VPftAVNItfTVO LJUBLJANA, Kaaflj0f» nlkm ftt. 5 Telefon: 31-22. 31-23. Sl-24, 31-25 ln 31-26 Podruinice: MARIBOR, Stroesmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon 8t. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon Št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Podtna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 ČSR in Nemčija: ; Glavno načelo kolektivna varnost Med Praga in Berlinom ni nobenih pogajanj o xakljućitvi poUtičnega pakta Praga, 11. avgusta. d. Listi se ba-vijo s kombinacijami, ki jih je te dni objavil »Venkov« o možnosti zaklju-čitve političnega dogovora med Će-$knslovaško in Nemčijo »Ceskc slovo* piše: .Moremo izjaviti, da so te informacije napačne. Cesko-slovaške oblasti si prizadevajo že dol-Co časa za zboljšanje razmer z Nem-čijo in vsak pameten človek mora že-leti, da bi se enkrat že razčistile in da bi se predvsem prenebala gonja v li-Stih. ki zastruplja ozračje. Ta donja izvira skor oizključno iz Berlina. Z NTemčijo se sicer pogajamo o raznih tekočih zadevah, ne pogajamo pa se o kakem dogovoru politićnega značaja. Predvsem českoslovaški republiki v 19. letu obstoja ni potrebno, da bi ji mnr.i! kdo še posebej priznati njene meje. Državne meje nišo nobena stvar, za katero bi lahko mešetarili. Državne meje so nedotakljive in so izven vsa-kih razprav in pogajanj. To velja tuđi za nemško manjšino. Njeno vprašanje je povsem notranja zadeva, v katero si ne dovoljuje nobena država vmeša-vanja, obenem pa je znano, da postopa Češkoslovaška s svojimi manjšinami najbolje med vsemi državami, kjer žive manjšine. »Narodni politika« piše: Državni kancelar Hitler je že pred letom dni izrazil pripravljenost. da bi sklenil s Češkoslovaško dvostransko pogodbo, naša zunanja politika, ki je v isti fronti z Anglijo in Francijo, pa vidi za£o-tovitev evropskega miru edinole v kolektivni vsrnosti. Načelo kolektivne ▼•rnoatl je uEtakovlteJle, ker roorejo prav dvostranske pogodbe kake vele* sile z malo sose.dno državo postati ža-rišče ^ojIie, ki bi spravilo v nevarnost evropski mir. Le sistem kolektivne varnosti more ohraniti evropsko rav-notežje. Demanti o sestanJcih dr. Krofite s Tituleseom Praga, 11. avgusta. A A. CTK objav-Ija. da so vse senzacijonalne vesti o nekih sestankih zunanjega ministra dr. Krofte, ki je odšel na dopust v inozemstvo, brez vsake podlage. Tako je neki nemški list poročal o nekih sestankih rumunskega senatorja in bivšega zunanje^a ministra Titulesca v Karlovih varih. kjer naj bi se zadnje dni mudiL Resnica je. da se Tituicscu sploh ne mudi v Karlovih Varih. am-i pak v Joahimovu. in da nikjer ni imel ' nobenih političnih sestankov. Rumunska vladna kriza Povratek kralja Karola v Rumunijo Ostavka Tatarescove vlade Bukarećta. 11. avgnista. o. Veeraj po-poMne je kralj Karol, ki se je vrnil s svo-jeg-a potovanja po inozemstvu sprejel min. preHsednika Tatare^ca v da^jši avdijenci. To Bukarešti kmžijn vesti, da je Tatare-fcu ob tej priliki pre<11rvžil kralju ostavko svoje vla«1e. Politični krogi menijo, da bo kralj ponrn-no poveril mandat Tatarescu 2a sestavo nmv-p vlade, rinigri pa za£:ota.v-liajo. da se more pričakovati izprememba režima. V oza^ije naj bi stopili vsi, ki so se zavzemali za zbližanje z Nem.Mjo. Ka-kor znano, je kralj po konferencah, ki jih je imel z državniki v Londonu in Parizu, opustil svoj nacrt, da bi potoval tuđi v Berlin na obisk k Hitierju. London, 11. avgusta. đ. »Morningpost* se bavi s političnim položajem v Rumuniji po povratku kralja Karola iz inozemstva. V političnih krogih izjavljajo, da ni nastopila v rumunski zimanji politiki nobena izprememba kot posledica razgovorov kralja s franeoskimi, angrleškimi in belg-ijskimi dr-ža\Tiiki. Preci odhodom kralja Karola v inozemstvo so sicer abstojala na mnogih stra-neh stremljenja za zbližanje Rumunije in NemČije. toda po infomiacijah iz zaneslji-vegfa vira želi kralj nadalje%'ati tradici-jonalno politiko Rumunije, namreč politiko prijateljstva s FVancijo oziroma sodelova-nja z Malo ajitanto in Društvom narodov. V tem pog-le-đu je bil znafilen demanti vesti listov, da je nameraval kralj Karol obiskati tuđi kancelarja Hitlerja. Japonsko prodiranje na Kitajskem Odbit napad japonske konjenice fta.ng-hajT 11. avgrusta.. AA. Po vesteh iz Poatingrfuja so kitajske čete <>dbile napad 3000 japanskih konienikov pri postaji Caj-kupet. ki je 30 km zahodno ox1 Kaljana. ICajbrže so Ja-ponci hoteli presekati želez-niško prog-o, ki veže Peking in Cuijan, da bi lahko nemoteno zasedli čahar. Kitajska Se vedno pripravljena za pogajanja Xankinff, 11. avgiista. g. V nankinških vladnih krogih izjavljajo, da so sicer še vedno pripravljeni pograjati se z Japonsko, da pa so odločeni upre ti se z vsemi razpo-ložljivimi silarni japonski okupaciji pokra-jin Caharja in šansija. V tem pogledu so edine vse kitajske civilne in vojaške oblasti. Beg Kitajcev s Koreje Tokio, li. avgiirsta AA. Acenri.ia Do-mej poroća. dn je ođ izbniha sporov na severaern Kitijskem odpotcn'alo iz Ko, ki ^e prsev tako perišel tja na oddih. Včeraj je bil objavljen kratek službeni komunike, da je ce^koaiovaSki ministnrid predsednik dr. Mi lan Hodža prispei v Av-strljo. Obenem so bile demantirane veatl, po katerth naj bi se v Avdtriji aestal z mAdiarflkira min. predsednlkom Darany-j«m- Horthy}ev izlet v Avstrijo Budimpešta. 11. aveusta A A. Regent Hor thy namerava odpotovati z avtomotMlom v Alpe. Kdaj se bo odpeljal, £e ni dotočeno, mialijo pa. da pojde v arvstrijafca Alpe. Zašasen mir na španskih bofiščih V obelt taborili se pripravjajo za nove ofenzive Hendave. 11. avjriista d. Po hudih bojih zadnjih dni i? postalo na vs^h žpanskih frontati holf mimo, pred^-s.^m tu<1i zaradi v-plike \To?ine. Tako na republikanski kakor na Franoovi strani uporabljajo ta odmor za zbiranje r^zerv in izpopolnit^v se-danjih postojank. kot pripravo za kasnejse ofe^7i^•*i. Nova Italijanska ojačenja Pariz, 11. avETusta d. Li?t ■ Populairp*. po-rora na podlaci vesti agpnrij^ Espaena. da se zbirajo v Toledu in okolici nova italijanska oja?f*nja. zaradi čp^at e<» mor? ra-fSiinatn". da bo general Franro f»odv7Pl v kratkem novp orppraoijp. Vojaško pov*>ljstvo v Madri-du domneva, da bodo Franrove cp-te pri?et? nastopat; predne|ših čla-nov anarho-sindikalnpsa odbora ie položaj v mestu zelo napet. Revolucionarni sindikati so objavili manifest, v katerem poziva jo oblaeti. naj aretirane oeebe takoj iz-pust^, ker bodo sicer v pristanižču krvavi doffodki. Valencijska vlada je poslala v Cartageno dva napadalna bataljona, ki naj podprejo tamo^nif reDaily HeraHt poroča, da so ^panski nacionalisti v BiUau javno s?Ž£ali na čast Ipnaciju Lojolskemu dela Charlesa Dieken^a, Zolaja. Anatola Francea. Blanra Ibaneza t^r Karla Marsa. Gil Robles v Franeiji St. Jean de Lui. 11. avgusta w. Bivši španski t»inis»ter Gil Roblep je priepel pem-kaj. Po de nepotrjenih vesteh je njegov prihoii v zvezi 7 ni^»reHitnim preniirjem TrvPt} obenia vojujo-eima eo Irankama v Spaniji. Ođmevi bombardiranja ladij Pari«. 11. avsnista °- Hvropski ti>k mnogo razpravlja o poiilMniih napndih r.a itali-ian^ko. frineoskf1 in an^lp^kp tre^v^kp lad-1> v rližini alžirskp obale. TtaliianPristakis«. v katereffa blizino eta padli dve bombi. Ladja k sreČi ni bila za-đeta. Angleški protest v Salamanci London, 11. avg^ista. AA. Britanska v4a-da je naročila svojemu zastopniku Hen-ryju Siltonu. naj protestira v Salamanci proti oVistreljevanju britanskeg-a parnika »British Corporalt. Britanstki poslanik bo tudi zahteval, čeprav ne v obliki ultimata, naj t&koj izpuste trgovske parnike »Bol-ton«, >Cang"leston«, »Castle< in »Airupe-na«. »Time«<: porođajo. da je parnik ^Britiah Corporal«, ki so ga. napadla nacionalistićna letala, še vedno v luki Alžira« List piše, da je sedaj na Sreodlagi lan-skega dogovora. Na^jbolj ob^Hitljiva toćka pogajanj bo ureditev. ki naj spravi bodo« pJačilni promet v aklađ a sedanjo ureditvijo jugoato- venska zunanje trgovine, po kateri vefcja iz kli.rmžkih dežel uvozno nadzorstvo 2a 39 prednietm\ Mislijo. da bo mog^eće naj-ti primerno 3-ežitev, k^r ima Jugoslavija s Francijo precejšnjo aktivno trgovinsko bdlafnco, doćiim je bilo nadzorstvo uvoza usmerjeno proti deželam, s katerlmi ima Jugoslavija pasrv-no trgovinsko bilanco. V IetoSnjem pol let ju trgovi n«kp izme-njave izdtaruje Jiigoslavlja s Francijo pre-3ciek v zneoku 261.1 mllijoaia v korist ju-goslovenoskega izvoza, ki znada 300.9 mi-lijona. Vrednost izvoženega lita masa 248-6 mHijona. izvožene koruze 8.4 milijo-nn^ Prednoet franooekega irvoza v J^go-akuvijo v tem razaob>i Je le 3O-8 mflljo-na. Miifollnl na Sicinfi Rim, 11. avgueta br. I talijanski ministr. ftki predsednik je priapel v^er»j v Medino, kjer so mu fašisti priredili svečan sprejem. V Siciliji se bo udeležil velikih vojnih vaj italijanska vojske na kopnem, letačkih sil in vojne mornarice. V Messini je takoj po svojem prihodu v kratkem nagovora izja-vil množiri, da ima to njegovo potovanje fi«to miroljubne na mene. >GiornaJe d'Italiac piše glede, na Musso-lmije*r obiak v Siciliji in vojaske manevre, ki se tamkaj vrie, da bo v bodove ie već Storjenega za ta otok. ker predstavlja važno oporttfe med italijtmltim polotokom Za revizijo agrarne reforme SarajeTo, 11. avgusta o. \*oeekma delegacija zemljiških posestnikov v Bosni in Hercegovini je odpotovala v Beograd in izroćila kraljevemu namestništvu prošnjo, da bi se izvedla revizija agrarne reforme. V utemeljitvi pravijo, da je bilo po agrarni reformi 150.000 kmetov s svojimi rod-binami vred proletariziranih in pomagano le veleposestnikom. V državnem proračunu je določenih za odkup pašnikov v okviru izvedbe agrarne reforme 50 milijonov Din. Ta znesek je tako majhen. da bi kmetje dobili za svoje pašnike manj, kakor je vreden letni donos. Politični ot$o\ni(k HObxor*4 brani dr« MaCka Napadi, ki jih objavi ja v svojem listu znani zagTeb*kl hrvatski nacionalist Joe Matofilć, so iz25vali v Zagrebu dokaj veliko senzacijo. O njih se razpravija po vs»eh za-g^rebSkih lokallh, po«rtaJi pa so že tiidl predmet razgov'on^v na de±eli. kjer po»kn-đajo prijatelji dr. Ma^ka 2 oilr^no proti-akcijo, da se *zagTet*Sikt strup kle»vet in sejanja ne^lo^e^ ne raaširi tudi na kmetske sloje hrvatjskepa narodnecra pokreta. V koliko bodo Uirpeli, bo pokazal potek ^a-sa. Goto\T> je samn, da je nastnpila v vrst ah hrvatskegn narorlnepa pokreta peiho-2Hi neertrpno^ti in da je vse po^osteje <^uti željo po skorajšnjem »poraziimvi. O napatiih joe MatoSića je dr. Ma^ku naklonjeno hrvatsko ^isoee:o-vo oeebno plašilo -Hr\rat«ki dnevnik« V nedeljo pa se je r»eflasll zak^robiki -Ohxxirx !n na Široko odgr*vr>ril frnrn1en*k! ^DaniH«. Po mišljenju »Objjora« gTe za široko ssa-snovano pamfletsko akcijo proti dr Ma-Ć3na JNS. kateri pripisuje zaerrebAki startna ft^ vae w?jo ae^lnost ln aktivnost, kakor jo stvnrno rarvija. Ta akcija je tem bolj ne-vama, ker uporabljajo pri5rta.Ai JNS v borbi proti dr. Mačku ime in ideje pokojnecra Stjepana Radija in «?kii5ajo doVazati nift ve^ in nič mnnj, kakor da je r>il predtvKl-nik JN'S. Nasprotniki očitajo dr. Mac-ku prertvsem. da premaJo gm-nri. j Ohw>r« \ndi ra\Tio v molreV^nosti voditelja Hrvatov posebno le-po lastnosrt. ki je v političnern življenju hudo potre-bn.i. Sovrafcniki hn-atskega pokreta Sele. da bi dr Ma ček cim veo pow ril. ^a bi potem Inhko intrigirali nn podla-jri njesroAih iziav Panes pn m.«o ^n^i rji listv^rjanje političnih situacii z be^edami in eroa-ori. V velikih narodnih pokretih ne odlociiie}o p-enialni 1i\idje. n^eo lindje. ki vedo, kaj hočein in znalo svnie ril^e tudi \-ztratno ln z ^rioboko vero zi^ledovnti S temi lastno«1riva v \i^,ike-ni o/im oili^no, klj'ib \-*=ermn rovar-i^n.iu prkizpmfrkih krit'kov in .inonimTiih piscPv. ki **> hotoi; 7 ramimi »i.vlivili nlcr-niti uciM voditelji TTn-atov. 7:iirrf'h )v f pmTe^kom prndl.Tve pokara-i. da verno zaupa vodite!*u hr\.Ttt»keVretit fn da preha.m prek«» v««eh klovet. i/rni'^l iotiftn in Wakov napprj^nih proti 4 din. ri«!ti dohiček je m,i*aT W.?Wi 'lin tti bo upom.bljon 7.1 p^vno^ hrr.i t**; fm poliran im ^rtvam. Metla v umetnliklh galerijah Do aadaj So bali v N<«QĆ4j! da k>de4c5« aamo razni pisateljl in pe^nJki, )d m svo-jimi lteramimi deli nišo u^ro^lil totrnjm. n zahterv-am narodne^a socializima. T\> rfl-tlerjevecn gjoveru v MotiaJcavu o n&mš&tl upok s karim naroda, da s»e odstrnntjo iz vseh. nemJfkth umetnidkih zbirk vsa umetnMIca deLa, ki ne o'iffovarjajo ftncrnioAm o novi nemSki umetnosti kakor jih je začr-tal y svojem govoru firer Hitler O obo-cR izioc«n#i umetniđk-Ui predm.'etov bo ođtočal purejdsedjidk Gormg anen, ko mu bo. te Ituot konfeirenco v»eh vodite*-IJpv pruskih um etničkih dol in ak&demij, kakor tu>6e lisne-tnoKti, ki Je bila ck> »e-đaj vse pinreć pod> vplivl razniti tu^lh *oi tn moptrtfr. Aretadje nttkih potnonklk oficirjev Moskva. 11. av'gu»La \ mornaričkih ^a*itnikov. krt 90 bih v«j ocuuntjeni, da so pripadali Ujni tnorlcijevHki orpanfzarlfS. tebOTvka olimpl|ada v 9tockholnra StokKolm, 11. »vguffta. AA. Po ». kohi je s^an^e mednarodnefra Aahovske««. tur-nirja na«iednje: Nizozemaka 37 to£k in 9 nedt*on<5ane partije. Poljrtca 37 fl). Madžarska 3« (2), ZedJnjene dirtave 35 (7), CSR 35 (2), A^igpentlna 90 in poj (3), Litvm 30 Jn pol (2). Jugoslavija 27 in pol (S), LetflMtra 27 (», Aag»f»t 24 te poj (9). Sorzna poročifs. CMfc, 11. MTgruvta. Beogrrad 10.—, Puria 16.34, London 21.6&75. New York 435.50 Bmm»lj 73.2», Milan 22.925, AinMettlain 240.075, B«rtta 175 90, l>im%1 &-*$> m^p Stran 2 >SLOVENSR1 KKRODc »eda. 11. a*iwto UB* Sfev. 182 Sadite to čskve v vinogradih Breskev bi nam ne bilo treba uvažati Ljubljana, 11. avgusta Brokve opadajo pri na« po svoji eeni med luksuzno aadje, kakor n. pr. tanane, Najvep. lapih breakev uvažamo ix Italije. Ka trsu so povprečno po 12 do 14 din k#. Zadnja leta pa pridelujejo tuđi le precej breskev v Ljubljani nokat eri podjetni in napredni aadjarji, čeprav ljubljansko podneb-je nfdvomno ni posebno primerno za goji tev breskev. Najusodneise podnebje sa breskve je v vinojjradnUkih okolisih in najboljža lega in tla sta žanje "*v samih vinogradih. Nedavno je sprožil neki sadjar-ftki «*trokovnjak misel, da bi bilo tr?ba saditi v vinograde pri nas več žlahtnih br«-skov. To zamisel hi bilo v resnici treba propagirati v na^ih vinorodnih kraj ih, kjer je sicer tuđi sadjarstvo precej dobro razvi-to, a gojitov breskev zelo zan^marjena. Vr vinogradih na Staprskem in Dolenj-skem rafito breskve }>o bili, kjer s© ee ta- f^adile po nakljurju; navadno nišo re-plj^ne in vinosrradnik jim ne r»osv*ča nobene skrbi. Nanje gleda kot na škodljiv plevel in zato jih tuđi rad trebi. Človeka mora bole-ti srce, ko vidi, koliko dobrih breskev zgni-je v vinogradih. ne da bi jih kdo pobral. Ljudje bi jih lahko rušili, prodajali, uporabi jali za Padne soke — toda breskev je pri nag me-i radnim drevjem pa?torka in nihče si ne beli glave s takčnimi vpraša-nji, kako bi gojili umno breskve in jih tuđi umno uporabi jali. Ban>ka uprava je neka i čae»a podpirala in propagirala gojitev ilahtnih breskev t*r da jala kmetom — brezplačno — drevesca. iz pvojih drevesnir. Toda kmet je nii*o pokazali razumevanja za to a-krijo. Tedaj je £!o za HMe breskvine nasad.?. Nekaj tak-čnih uasadov je na&talo, a sadjarji ne goje pravilno bmskev ter ne kažejo pravega ra-zumevanja za tako pomemt-no panogo sad-jarstva. Kr^kva je neŽno dr?vo in uppeva v okopani in preriujolani zemlji. Vinogradi so torej kakor nalaze za eojitev 'rvskpv, ker \e v njih zemlja vefkrat na leto prekopana. Vendar so pokazali nek^t?ri vinojirad-niki £e preveliko vnemo za TOjilev breskev, Čeprav jih prej v vinograd ih nišo mo^li !r- peti, kajti zapeli ao opužžati rinomđe in namestu trte saeajajo breek^a. 9trokovnjaki tega ne odobravalo iz gospodarskih ra?lo-gov in trde, da bi se povefeal uvo« vina v Slovenijo, *ko bi laCeli opuieati vinograde, ražen tega pa bi tuđi izgubilo mnogo ljudi zaslufek, ki ae jim »daj nudi v vinogradih. Pač pa bi bik> priporoiljivo gojiti breskve mad trtami, kakor eo jih gojili v starih Sasih, preden je trtna ni unifila stare vinograde. Strokovnjak priporoča saditev breskev med trtami iako, da bi bila dreveea v raz-dalji petih vrst trt, to se pravi približno 6 metrov eno od drug?ga. Na hektar tako zasajenega vinograda bi bilo 7.200 trt in 300 breskev. Deblo bi moralo biti visoko od 1.2 do 1.5 m, krošnja bi ^mela imeti le do 6 glavnih vej v obliki ča£e. Po približni kalkulaciji bi znasali stro-ški za zasaditev mešanega nabada 2.100 din ved za ha, ali povprečno 153 din na Isto. tod« mešana nasad bi dal okrog 4000 din v«č dohodkov na leto kakor čipti vinograd. V Sloveniji je okrog 25.000 ha vinogra-dov s približno 180,000.000 trt Ce bi približno tretjino vinogradov zagadili z bre-skvami, bi reducirali okrog 2 in pol milijo-na trt, namestu njih bi ^>a zasadili prav toliko breskev. Pridelali bi okrog 10 mili-jonov kg bre.-kev na Uto, kar bi bilo do-volj za domačo porabo in bi bilo tuđi še dovoli lepesia sad ja za izvoz. Gojitpv hre^kev bi ne zahtevala nič več deLa kakor vinograd sam in to delo je podobno obdelovanju vinogradov, zato bi ee ga lahko takoj priučila vinogradnik in vi-ničar. Nekat?ri sadjarji eo sp že lotili sami od sebe obdelovanja tak^nega nie^anega vinograda in so z u>pehom z<»lo zadovoljni. Med mnogimi sadjarji in vinogradniki *e je r>a pojavil tuđi hud odpor proti novi zamisli, vendar ?e ne poznamo razlo-jov, ki bi govorili dovolj prepričevalno proti m3->anim nasadom. V zagovor lepe ideje bi lahko navedli. da v dunavski banovini :n na niadžarskem tzoje ^koraj v v?eh vino-crradih breskve v podobnih nac-adih, kakr-?ne priporoča na$ sa^iar^ki &trokovnjak. na naslov onih, ki se jih tiče Tragedija zakoncev Klemenčič £e nekaj podrobnosti o teiki nesreći na morju v Kašte- lanskem zalivu Ljubljana, 11. avgusta. Splitska »Novo doba« priobCuje obzirno poročilo o tragični smrti zaknr^ccv Josipa in Berte Klemenčič. V soboto ob 9. zjutraj so se Klcmcnčičevi odpeljali 'z Spinuta na izlet na otoček liarbarinac v Ka>tflanskem zalivu. Poleg Rlemenčičevih so sli na izlet tuđi njun sin zobozdravntk Avgust Kle-menčič, njegova žena Ma!či, njuna sinova llletni Fric in 51etni Peter ter ge. El;za-beta Ilovarjeva in Katarina Arko, ki so prejšnji teden prispelc iz Ljubljane h Kle-menčičevim na počitnice ter hčerka Ana, pnroćena \\"a!and. Peljali so se z motornim čolnom in ladjico, ki jo je motorni čoln vlekel za seboj. I/Ietn;ki so ostali ves dan na B'.rbarincu, kjer so se kopali. KlemenčiC^va sta svoj-cem in gostom skuhala kosilo in družba je ostala na otočku do 16. Tedaj so se pa začeli nad Klisom in Solinom nenadoma kopičiti temni oblaki in vse je kazalo, da se bliža nevihta. 1/letniki so se prestrašil1, hirro so pripravili motor in ladjico ter se odpeljali proti splitski tadjedelnici. V mo-tornem čolnu so bili Štirie cdra«l' in dva Otroka. v ladjici pa Rerta in Josip Klemenčič ter Katar na Arko. Ražen zakoncev Klemenčič, ki sfa bila oblečena, so bili vsi v kupalnih oblekah. Komaj je motor z ladjico odnlul i/ Bar-barinca. je nenadoma /apihal niočan veter, k* je dvignil visoke valove, da se je privezana ladjica pričela polniti / vodo. Motorni čoln je plul precej hitro proti ladje-delnici, ko je kakih 100 m od Barbarinca pljusknil visok val preko Udjice in jo pre-vrnil. Klemenčičeva in Arkova so padli v morje. V motornem čolnu so takoj opazili ne-srečo in sin Avgust, ki je krmaril, je hotel takoj obrniti, toda silen vihar mu je to onemogočil. Končno se mu ie pa le posrećilo prihližati se potapljajočim in jim vreči rešilne vrvi. V:deč, da si oče m mati ne moreta pomagati, je skoči! v morje. za njim pa se njegova žena MalČi in llletni sin Fric. Boreč se z ogrommmi valovi, ki so jih neprestano zalivali, so s skrajnim naporom priplavali do Klemenč'čevih in ju skušali obdržati na vodi. Tada ves njihov trud je bil zaman, kajti nesrećna Klemen-čičeva ništa znala plavati in pogoltnila sta toliko vode, da sta se zadušila. Nesrećo so opazili tuđi v ladjedelnici ;n na pomoč je prihitel majhen parnik finan-čne kontrole »Jug Bogdan«. Posadka je po-tegnila utopljenca na krov. Klemenčičeva sta bila že mrtva, Arkova pa še živa. Na brodu in se pozneie na obali se skušali z umetnim dihanjem in masažo Klemenčičeva obud:ti k življenju, a. vst posikusi so bili zaman. Utopljenca so koneno prepeljali v mrtvasnico splitske baln;ce. Za pokojnima ž^iujejo poleg 4 sinov in hčerke tuđi bratje inž. Rihard. svetnik Ivo, dr. W*alter in Herman Klemenčič. »Novo doba« poroča, da je bi! pokojni Klemenčič v Splitu zelo priljubljen Vse svoje moči je posvetil napredku Sp;nuta in je bil već let preflsednik društva za olepšanje tega kraja. Malo baranfanja na trgu Ljubljana, 11. avgusta Da no boste napačno razumeli: na. trgu je mnogo barantanja, ne malo, toda malo se moramo seznaniti z njim To je prav za prav življenjska potreba naSih pospodinj, cLa ^najo dobro barantati. Kdor baiantati ne zna, naj se na trg ne poda — je geslo, ki so ga izumile gospodinje. Ko pa govorimo o tržnih cenah, se ne anemo czirati na ; zbarantane« tene, kajti gospodinje doma aikakor ne priznajo, da so na trgu kaj zbarantale. Gospodinje se nikakor ne jeize, će so objavljene v li-stih višje tržne eene kakor sd v resnici, pač pa so silno ogorčene, kadar so nekoliko nižje kakor bi smele bitiv po njihovih računih Vendar radi potegTiemo z gx>-spodinjami, da js na trgu vse diasro. Posebno se pritožujejo nad đraginjo gospodinje, ki so se vrailp s počitnic vitke linije in zdaj hočejo doseći proračunsko rav-notežje z v'arčeA-anjem na trepu. Nekateri m šćani pa varčujejo na račun počitnic £? pred počitnicami. 2idaj v resnici ne moremo već tolažitl gospodinj, da se je zopet pocenila po-vrt-nina. Stročji fižol še vedno prodajajo po dinarfu kg- in po isti ceni tuđi krompir. Grah se je pa ćelo nekoliko podražil. Salate in kumar smno »« že nave-lićaH in gospodinje tuđi ne morejo već « pridom ba-rantali žanje Za tfinar kumar je dovolj za družino, pa tuđi salate dobite za dinar toliko, da »e goapodinje ćelo sranMijejo bararotati. Pać pa je draga cvetaća in tuđi ni posebno lepa. Prodaja>jo jo na komade po S din naprej Sladka paprika je zdaj »sezonski artikel« kakor lubenice. Za dinar je đobiš pet kotaadov. Med žele-ujavo je najd/ražje ^elj«, ki ga prodajajo po 2 din na»prej glav©. Gospodinje a* Medalje bolj iao^ibago pe-nitninđkega trgarpaft saradi dr^laK janca so draga kakc-r da jih uvažamo iz inozemstva. Lepsih ne dobiš ve: iTipod di-narja komad. Baje bi bil perutninski trg bolje založen in cene bj rte bile taJto vi-seke, ko bi bnfla Ljubljana ugodnejAo železrJSke zveze s po^deželjem. Vlak z Do-lenjskeg-a prihaja prepc^no, (ia bi Itmetice prišle lahko ob pravem času na trj?. Tuđi sadja. bi bilo na kmecki.cn sadnetm trgru več — Čeprav ne more rečj nihče, da ga je piemalo, če bi bile ugodnejae železnlške rveze z Dolen^sko Crprav je toča r^piraviLa iaredno ^-eliko škodo na sadnem drevnu v Sloveniji, se vendar to zdaj fie ne pozna pri cenah sadja. Trg je dobro založen tuđi s hruškami, č€prav le-tos za bniike ni posetmo dobra letina. Lepde htvJkke prodajajo po 4 do 6 din kg. Mnotfo )m »ladkih jabolk, ki jih na«e go-spocttiij« rabijo naj\*eč za vkuhavanj?. Lep&a j&holka so povprečno po 3 din kg] veadar so tuđi dražja tu in tam. CeSplje m sine to od 3 din n&prej Grozdje je po 7 do 10 din kg. Iz Cel|a —c CJboj ali ne»re*a? V torek zjutraj je u>mrl v cetjski bolnici 621etni, pri stav-bervem podjetju F Nerad v Oelju zaposleni zidar Ivan Bračko in ZadKxbrove p*1 fiko€ji vaši. ki so ga bili nekaj đni prej prepeljali s poćeno lobanjo v bolnico. Brač ko je najprej trdil, da mu je 2. t. m. pa-dla op«ka na glavo. Dan pred anvrtjo je pa i«povedal, da ga je poekodoval nj«-gov ain v nekem prepiru. Zagonetno za-djevo preis4oijejo sedaj oblasti. —c We ne*re*i. Na Psolzeli je padel pri delu te£ak hlod na Mletaegra drvarja Mflv> Germa in mu zme^kal levo nogo. Ko se je pdjal 181etni delavec Anton Gra-toer jz Iilt)Oj v ncdeljo » koleecnm iz Petrove v Utooje, je padel tako neBrečoo, da M je zlomil levo klju^nico Fonesre-6eaoa ae ađnevit« v celjski bolnici. tAsosaiB) OeUa In M*rfeor* •« tx> prtCel v nedejjo li t, m. ob 9. dopoldne n«, OU-Uji v OsIJiil Naatofrili bod» ttajboU« teh- jcoauev uwi iim^ SBMB^^vsniSi #sspsi do ppejela ▼ sjRviiodkio ]B0t 4Sw> pottBSSB« kl ju )6^O0 D0Mxijo mflrib&rflSEt A&le&l* ^^donao-v&nja bo gBtovo aek> asAlvhpo in nap«tD. Esperanto in tujski promet Ljubljana. 11. augusta, Zveza esperantskih klubov $k>renljc jt sklicala xm. ano6i v hotel »Metropol« infor-mativen seatsnek, ki so se ga udelelili rudi direktor Zveze za tujtki promet dr. Zisek, referent banske uprave g. Sotler, kot za-«topnik rujsko-promernega oddelka mest-nega poglavarstva dr. Frclih, sa JZSS tajnik g. Kunstelj, zastopnik žclezniSke direkcije rn predsednUt Zvere g. Stcrle. Nd setanku je g. Damun Vahen obAirno poročal o delovanju esperantistov in raz-rih klubov v Sloveniji v rcezi s rujokim prometom, naglašujoč, da so slovenski esperantisti v zadnjih letih mnogo storili za razvoj tujskega prometa pri nas in pač zaslužijo vso moralno, pa tud! materialno podporo javnosti. Šprožil je već konkretnih predlogov, ki naj se upoštevajo v na5i tujsko-prometni propagandi. Med drugim je pouaarjal, da naj bodo naše propagandne edicije in revije, letak i in prospekti v bodoče preglednejši in točnejši, zlasti je pa treba paziti na jezik. Take e«perant»ke izdaje naj pridejo najprej pred kontrolo odnosno v cenzuro esperantski zvezi. Po nje-govem mnenju bi kazalo, da se na ljub-Ijanskem kolodvoru, pa tuđi na drugih tk»-stajah. zlasti v prometnih letoviščih na-meste deske, na katerih boo značeno v espe-ran.t jeziku, kje dob; gr>st, ki priđe k nam v posete, vodnika za esperanto. Ker bo pri-hodnje leto v Kranfu mednarodnt kongres esperantskih zvez. je prosil ntvzočega z&-stopnika želerniške direkcije, na i posreduje, da bo ude!ežencem teg* kongresa odobrena polovična vomina. Damjan \'a-hen je obširno ra»pravljal o pomenu esperanta v svetu, ki se vedno bolj širi in dobiva vedno več pristašev. Vse države Oa podpirajo in tuđi Nemčija. kjer je bil nekaj časa prepovedan. je s-pet dovolila potik ttna mednarodnesa jezika. H koncu je ?e poudnrjal, da pripravi in za prihodnie leto esperantska zveza več nropasandpih ^tevilk svoiega glasila »N'iai Vizagoi«, ki bo-do prinasale slike in poučne članke o lepotah na^ih kra.iev. Prva bo posvećena planinskomu društvu, druga Beli Kraiini, tretja Pohorju itd. Vato so govorili predstavnik] raznib oblasti in korporacij, med drug:mi tuđi dr. Zižek. ki ie v imenu Zveze 7a riijski promet obljubi! svoio pomoč, saj bo rveza izdala več pro«pektov v esnerantu, sku^al bo pa tuđi vptivati na uradni?tvo v biljc-tarnicah Putnika, da se ta ali drugi nauči esperanta. »Slovenčeva« polemika # Ljubljana. 11. avgusta. Po dolgem času se je danes »Slovenec« zopet zalete! v naš list, češ, da se je »Slo-vensk: Narod« najbolj srdito zaganjal v popravilo šentpctrske farne cerkve v Ljubljani. Za dokaz te trditve bi bili co-spodom okrog »Slovenca« hvaležni, vemo pa. da nam ga ne bodo doprinesli, ker to ni njihova navada. Masonski jenesarski »Slovenski Narod« je priobčil v petek 23. julija ćelo slavospev na popravilo šentpe-trske cerkve. Ce bi »Slovenčeva« gospoda preč:tala ta članek in če bi ji bila resnica res hCerka bož^a, bi morala priznati, da ie zopet zakrivila grdo obrckovanje in natol-cevanje. Vse srdito zagan janje »Sloven-skega Naroda« v popravilo šentpetrske cerkve je bilo v tem, da smo izrazili mnenje, da bi lahko za popravilo vneti farani nosili vse stroške in s tem :/pričali na eni strani svojo iskrenost, na drugi strani pa svojo globoko versko prepričanje. Poleg tega smo še poročali, da je bila viožena zo-per odmero cerkvenega davka pritožba, xer nasprotuje ta odmera zakonu. To je torej vse naše zaganjanje v popravilo šentpetrske cerkve. T(/da zajec tiči tuđi tu v drugem grmu. Gospode okrog »Slovenca« strašno boli» da ie naš list naklonjen vsaki akcij' starokato-jičanov in bratov pravoslavne vere. Da, to je res in tako bo tuđi ostalo, doklcr bo »Slovenski Narod« izha>al, kajti mi smo pri vsem svojem masonstvu in framazonstvu vedno bili in borno ostali zvesti načelu verske strpnosti ;n spoštovanja verskega prepričanja slehernega človeka. Gospodje okrog »Slovenca« pa o sebi tega ne morejo trditi. »Slovenec« pravi, da smo blatili spo-min pokojnega nadškofa dr. Jegiiča. Tuđi to je grda laž. Zapisali smo samo. da se tišti, ki je napisal v »Slovencu«, da je bil nadškof dr. .Teglio" r.ajvečji sin slovenske zemlje, najbrž ni zavedai. kaj je napisal. In v tem mnenju nismo osamljeni. »Slovencu« prav radi prepušćamo skrb za verske potrebe katolioanov, ne moremo mu pa prcpust't m<-)r.opola v skrbi za druge potrebe tistih katoličanov. ki so obenem tuđi svcbodiio in pametno misleći ljudje. Tatvine se množe Ljubljana. 11. avgust*. Na Cest; 29. oktobra stanujoča Ana Cop je v ponedeljek zvečer spremila na kolodvor svojo hčerko in pustila ta čas odprto dvorščno okno svojega pritličnega stanovanja. Njeno odsotnost pa je takoj izrabil tat, ki je najbrž opazil gospo, ko je odha-jala ;n brž smuknil na dvorišće, kjer je odrinil zapah na oknu in se s-plazil v stanovanje. Ko se je gos-pa vrnila, je našla v spaln;ci vse razmetano, na kupu pa velik savoj cb'eke. ki jo je nameraval tat od-rico. v kat eri je imel* okrog 100 dio. 2rt«T spretnega iaparja je portal tud*, France Suitar iz Cmuč in sicer v bufetu NA-NA na Tvrševi cestL Tat mu je ukradel i* iepa listnico • 300 din ter rasnimi računu Na kopali*iu Iliriji je nakdo odnasel Duknu Totoviću is Su-botice 1.700 din vre-den fotoaparat, znamke »Zeia»-Ikon«. V noći na torek je nekdo akusal vlom;ti v shrambo posesrnika Ivana Ci\4ia v Mo-stah. vendar «o ga domaji 4« pravočaano opasili in tuđi prepodili. Tat je napravil le malenkostno Scodo na vrat ih. Porocanje pa tako! Ljubljana, 11. avgusfa. Sele đartes sem bil opozorjen. da se opol-danskl repek lt Kopitarje-^e ulice zaleta**a vame in poročila »Sovosti«. Sa pr\H pogled sicer ni jasno, kaj jim prav za pra\' ni všeč. Listi iz Kopitarje\'e ulice so sami poročali, da je banska upra\^a pcn'abila novinarje. zlasti pa dopisnike listov iz južnih krajev\ da si ogled a jo na mestu, koliko Afrode so povzročila neurja po nati oiji domovini, da bo na ta način bolj zalegla prošnja za podporo v Beogradu. Res fe. da *e jaz tega izleta nisem mogel udeležiti, ker sem bil na dopustu in ker banska uprava dopisnika »Sovosti«, kakor tuđi »Jutra« in »Sloven-skega naroda* ni povabila, da bi se moglo reci, poglejte gresnike jugo&lovenske, niče-sar ne poročajo o nesreći, ki je zadela Slo-venijo. samo mi se pehamo. da iztisnemo kak dinarček iz Beograda. Pač pa se je te vožnje, mocda proti \*olji priredite!fe\* ude-ležil mo} namestnik, ki je zastopal obenem tuđi upjedtn beograiski list »Politiko«, ka-terega si vendarle nišo upali izključiti. Ta je tuđi napisal poročilo za »Xo\*oitti«, pod katero ie brez moje krivde in vednosti pri-šel moj podpis. Tuđi to bi Še ne bilo niČ hudega. Sajhuiše ie pač to, da so »Vo-vostU, čijih dopisnika so namera\rali od te »turn'eie« irkliuČiti, priobčitc pr\-e obširno poročilo, dočim oni, ki jim je bila ta vožnja numenjena, le do danes nišo nič ntir>i-svli ali pa tako borna pornčila, da se izlet ni izplačal in namen ni doseget. CtCftpodie v Kopitarjevi ulici pa so 7O-pet o^ en adut, s kaierim bi močti fngtttl dopisnika »Xo\*r>stižič. Točno ob 16.30 so se iavMt sodniku g. Dorćecu iz Ljubljane SK Concordia (komb ) 'z Zagreba in 1. mo$tvr> SK Ama-terja. Tekma se je pričela v precej živahnem tempu ter so nudili domaćini g!>s*om precej^en odpor. V vodstvo je priSel SK Amater v 2.V min. prvega polčasa. po pre-nvanju pred golom gostov pre\-7ame srednji napadalec Rus r ^lavo Žoso ter plas;ra v mrežo z 1 : 0 za Amater. Takoj nato se znajde napad Concordie pred golom Ama-terja !;i leva rveza povija rezultat z ra-zantnim strelom na 1 : 1. N'ato odredi sod-n^k v spomin na pokojnega predsednika g. Vargo cnomiJiurni mnlk. Tik pred pol-časom po prerivanju pred golom Concordie desm krilec odbije ^o£*o od gola. kar se znajde branilec šušter ter posije zogo iz razdalje 40 metrov poles same stative v gol, nato polčas in rezultat 2 : 1 ia Amaterja. V drugem polčasu je igra vaiovila s polja v" polje, le z. malo premočjo go«tov. V 30. minuti drugefia polčasa poda brani!ec Amaterja aazaj žogo golmanu, ki se slabo plasira in žoga je v mrež: ter avtogol in rezultat 2 : 2. Ta neprevidnost obrambe je precej dcprinrr.i1«. rr^^t-'-rt k ir so l»-zabili goat>a in riaurah, umi^m u-r ^vi&ali do konca rezultat na 4 : 2 za Concordio. Goatje ao ugajali % ivojo rehnvono igro. slasti ae je odlikoval re-pre/c tativni srednji arilec Jacbec, ki >• bil duam mođtva. Domami »o igrali pr©ccj potrt vn valno, zidati obr«mba in krilalca vrsta, le v napadu ni bUo neJttj v redu, trio je igral popolnoma raxtrgano, brez vsakih komhinacij ter slast*, zanemarjti krili. Sodil je g. L>orč©c i« Ljubljane pmv dobro in objektivno, sicer pa ni mel teJkega stalka, ker je bila tekma precej fair. SK Amater lnhko zadovoljno zre v bodoćnost, a svojim sportnim dnem si je pridobil krog novih sportn*h prijateljev. — 8K Za^or|e tem potoan objavi^ da se za dne 15. t m, raaplsanj s?porrtnđ dan v Zagorku aaraA; neptp^tHdertth tdmlAnJh Eaiprtk preloži na poocejši čas. — Kole*arBke In moto<^ikliHtir. Pircoli. Tyr*«*va cesta 6. Ho-iVvar. Cplo\*5ka r«*sta 62. Gnrtus, Most»», Zalo^ka r^sta. JmvgJ a*** Potreba po oprtdvlitvi nekuterih poj-mot.' postaja dan za dnem nujncj&n. lm,tma nekaj tak ih pojmov. ki so se raztegnifi k*t-kor harmonika, da zduj C'lo\vk ne ve, ktij pornvnijo, niti ne, kaj bi morali pomeniti. Po je mrežnica rmo položiti nu Pn>krusto\*o posteljo in ga vlečemo tako, da so mu po-pokale že vse kosti. Ko nam bo č\ts odpihal to posteljo, borno pa iskali resnico s po-večevnlnim steklom tn je ne borno most'i-neio vredni člani člorveške družbe. - 7 *— U. Vll., št. 42. Politični razgled. Po službenih poročilih iz Pešte >o deti Ttifkovića, tajnika kn jeza Kuražorževiča, v zapor, kn je za samega pa urasli opazujejo. Iz Belegrnda se piše: »S stotnikom Ne-nadovičem se ima ob jednem vstrcliti še drug častnik, ki je bil pri zaroti vdeležen in je zdaj k smrti obsojen.« Stevilo sum-Ijivih bolj in bolj raste, zadnje dni so jih zopet nekoliko zaprli, med temi 2 urudnika, kterih eden ie v rodu s Karažorževičcm Sa Španskem se snuje no\-u revolucija; zapletenih je v punt več generalov, kterih so že nekoliko pri pri i. Po italijanskih listih se govori o novi ita-lijansko-pruski pogodbi, ktera po »Bulletin intern.K določuje, da se ima Italiji prepustiti Trs-/ in Istra, mislilo se je neki cefo nn južne Tirole. »Corr. lt« trdi, dn se je v*e, kar se go\*ori o te i pogodbi, razneslo iz Pariza, da bi se le Avstrija tem bolj Franci te oklenila. Iz Ptuja — Kopalci, zlai-^i rt*vn«'jV; -vioji, ki uiina-jo deuarja, «La l>* h*kH',i v iiit*.:.ii -> din, ni iz,-ti^rej^ Hiili |H"imerue proton- vz!,/ Drave. 5Wa*ti -jiriinemi) kopali^e na i*v#tein je pri hiru n-a. U'Venn 1 »re-.ru I'iave, ki je nuli že »kopaj pcpoln/nn.-i zunaj mwa. Ta I>raM><»T pa je m^ftni uU-ina jtfftiMn-^lala za kf^inje in m> i»i;i ne lavno v#*i k4>pHlri ovadeni. Vpcašamo faji>«>, ali j« taka t>l-re-"?ba na nieetu % iaj, ko zd<\ a pw*p>>vt'iinj»*>» kojjanj« n^i taktm uvesiu. ki ni ptrav niknmur v napotjp. Tpa-rno. da *x> mestni sve-t ■voje^ii»«in Kk!ep umaknil tor dovoi;1, .1.-i ae koj^alci lahko kopljejo tuđi na t^m pr^toru. Vpofceva «♦* TU.J, da živi v Ptuju j>rMP/.na veri na u radništva in d«4av*tva. PEV8KO DRUŠTVO „MOSTE" V MOST AH javlja tužno vest, da je umri uatanovitelj m de!ujoći član JOŽE ERBEŽNIK gosUiniĆaor in pose&tnik v Mo^tah Pogreb »e bo vrtil iz hifte žalosti, ZaloSka cesta, Ljubljana-Mosta, v #etrtek 12. avgrJ»ta 1937 ob 4. uri pop. na pokopali&če k Sv. Križu. Olličnega mofci ohranlmo v Castnem spominui UUBUANA-MO3TE, 11. avgusta 1&S7. Stev. 182 »SLOVENSKI NAROD«. «•!*. u. «*««*•. imt. SfraaM DNEVNE VESTI * Vabila k ibiranju gradiva la novinarsko raz5tavo imajo predvs^m med dija-§tvom prav dober uspeh in zato naša mladina zasluži prav posebno pohvilo. Mnogo ftlahši odziv je pa pri odraslih, saj smo od njih dotdli le malo gradiva iz svctovne vojne, Se nianj pa starih dijaških listov, a Od nikoder 5e ni malomeščanskih >ČenČ* ali ci»lo seznama, katpre star? časnik* in časopise imajo naše društvene knjižnice. Ker smo takorekoČ že pred otvoritvijo ra»s>ta-ve, ponavljamo evojo prošnjo za zbiranje najraznovrstnejŠejia irra.liva, kor bi radi v>aj rukaj društev pohvalili ja/no z objavo njih imen v listih. Pripravi.nl .i od})or tlo-venfikeua novinarstva Ljubljana Velesejem. — Ga»ilsk| kong-rrs v Zagrebu^ V dneh Od 14. do 16. t. m. bo v Zagrebu* jugroslo-vanski g&silski kongres Za udeležbo je dovolj n članom (—icam) in narašćaju g-asilskih organizacij 75? (i-ni popust na drž. Želf^znicah. Vsak naj kupi na odhod-ni postaji polovično vozovnico do Zag-re-ba in za 2 din legitimacijo O. Br. K 14, ki jo mora v Zagrebu (prostori novega velcsojma) dati žisosati. Seboj morajo tuđi člani vzeti ćlansko legitimacijo s sliko. Povratck je brezpJačen. Za člane, ki se pravcčasno prijavijo Savski zajednici, je proskrhljeno prenoćište. Za nečlane fne-erasiJce) je dovoljen 50rć popust in morajo poleg obrazea O. Br. K. 13 za 2 din kupiti ćelo vozovnico Tuđi te obrazee morajo v Zagrebu Žigosati. da velja br.cz-plaćen povratek. 2elezniške olajšave ve-Ijajo za vožnjo v Zagreb od 10 do 17. t. m. in za povratek od 15, do 30. t. m. Iz Ljubljane se odpcljemo v noći od so-tv>te na nedeljo ob 0 45 in se zbAremo ob 7.20 zjutraj na Ciglani v Zagrebu. Pozivamo tova riše gasik-e in tuđi ostalo ob-činatvo, da pe ucieteže zleta v Čim veijem itovilu. Gaflilska Zajednica dravske banovino t^F^^M '^&^fe HH ^ n^H A s^^P^^B ^K|^^| M l^^^^H L^^^^l sV s^^^^l sV ^^^^^M^s^^^H ipy \w bssT ■■ T a W JULinLjLjHi Priljubljena opereta Schubertovih melodij PRI TREH MLADE\KAH Paul Hiirbiger, Maria Anđergast, Gretl Theimer, Svetislav Petrovič Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. — Nova zračna proga Rim—Beograd— Bulcarršta. Ko je bil i talijanski zunanji mi-nister grof Ciano nedavno v Beogradu se je govorilo tuđi o direktni zračni potniški in poštni zvezi z Jugoslavijo in Italijo. Treba je urediti samo še nokatere formalnosti, da dobimo novo zračno progo Rim— Beograd—Bukarešta. To progo bo imela zaenkrat v eksploataciji italijanska letal-ska družba Alalitoria. pozneje bo pa so-deloval tuđi naš Aeroput. Pi-vi poskusni polet na novi zračni progi je bil včeraj, ko ie krenilo veliko italijnnsko potniško letalo iz Rima preko Ja^lranskega morja, Splita in Sarajeva v Beograd, kamor je priletelo v 2 urah in 4 minutah. Redni zračni promet na tej novi progi se prične v necioljo 15. avgusta in letala lx>do letala vs.ik dan v eni smeri. V italijanskem le-talu jo prostora zi 25 potnikov in 2000 kg prtliacre in pošte. /.VOĆNI KINO SOKOLSKI DOM v ftiSki — Telefon SH-87 XINO MARTINI v pevskem velefilmu IDOL OPERE Glasba; Puccini, Mnssanet, Leoncavallo V dopoinilo crtana šaloigra: DODO. PREDSTAVE v srodo in četrtek ob pol 9. uri vsoboto: čRNE ROŽE \VILLY BIRGEI. — TujsUi prpniet v Hrvatskem Primorju. Letos je bil tujski promet v Hrvatskem Primorju nekoliko slabši kakor lani. V' prvih šestih mo.secih tekoOegra leta je bilo v Hrvatskem Primorju 396.697 gostov, lani pa 381.003. Nocnin je bilo letos 1.442.575. lani pa 1.47S.241. število gostom s<> je torej nekoliko povećalo, število prenot^nin je pa pa i lio. Ob koncu juli ja in v začetku avgu-fta je pa dosegrel tujski promet lansko visino. — Borza dela v Ljubljani sprojme 2 steklohrusača. ključavničarja (stavbnega), 11 tekačev. krojača, mlinarja, 4 čevljarje in vajenca za špecerijsko trgrovino. — Putnik organizira sledečv dva izleta z avtobusi; v soboto 14. t. m na nočno plavalno tekmo v RadovJjico. Cena vožnji z vstopnino 40 din. v nedeljo 15. t m. na tekme z motomimi kolesi na I.jubelj. Cena voinji 53 din. Informacije v biletar-cah »Putnika, — Stittisfika filmov in kineni.-itoprafov v Jiiro-Iaviji. {'voz filinov v ikiAo državo 7aHnja lota iippr.-^tnno naranča. I^eta 1^?W riio uvozili U'2H filmov v skupni dolžini €f»0(00 filmov v skupn' 'jolžini 7^.7"V1 tu. louiata proizvodnja fllinov se ve-lno nazatltije. Predlan-tikim je bilo i/d^lanili v naši clr2;ui 100 filmov' v skupni i državi 3** 1 kino 7 7vot*no aparaturo, v niih jji* prostora za 105.fKX) jfledalcev. N'eiue f"l-m^ ima na *y oro-lu samo se 50 kiueinato-grafov. V* kino poJietja je investiranih pri na- 74..") miliionrj .lln. — Iz »Huiboiipga li>tac. tSlužbeni li^t kr. banske uprave dravske banovine", ?t. d4 t dn? 11- t. m. objavi ja uredbo o trgo-vinskem sporazumu med kraljevino -Fueo-shivijo in kraljevino Kunmnijo. pravilnik. kako e=e odmerja. pobira in izroč« jx>brana dokla,ia za kme'ijske zbornice, avtentično tolmaeenje uredbe o kmetijtskih zbornicah in o svetnikih km?tijskih zbornic, objavo o novi davani upravi v >fokronr^u in o iz-preniemri imena vaši Zveriniak v Gornji £t. Lena rt, objavo o telefonskem promelu z inozenisitvoiii in več odlot'b seje drlavne-ga sveta. — Taborenje brezposelnih uPiteljic r Kr-Škeni kontano. Porocali snio že, da je ta-borilo pri Krškem letos 30 brezpoaelnih uč:telj?c iz Hrvatske. Te dni »o pa zaklju-čile taborenje in se vrniie domov. S tabo-renjem so bile zelo zadovoljne. Manj eo pa seveda zadovoljne s fvojo bridko usodo. — ZđrtTBlikm TMt. V imenik Zdrtrni-Ske zbornico la dravsko banovino je bil vpisan zdrarnik v Ljubljani dr. Virgil Krasnik. — Klub prijateljev lilmik« ■m«tB*ttti ▼ Zagrebi. Te dni bo U9tanovlj«n v Zagrebu klub prijateljev filmske umetnosti. Njegova naloga bo vzbujati med Slanstrom sanima-nje ta dober film in skifeMi, val v racvoju nade domače filmske industrije. Pripravlja se izdelova-nje prvega repree?ntativnepa hrvatskefra filma na temelju hrvatske narodne kulture. — JuKosiovemako-netnikav konfereaeav o turisttrnem sporazumu. 9. septembra bo v Dubrovniku jugoalovenako-netn^ka koo-ferenca o nOArem turi«tićneai sporazumu za prihodnje leto. Na »ejl bo đoločf^n kontingent deviz, ki jih bodo imeli na razpo-lasro nemitki letovi^čarji. namenjeni v na-šo državo Nemćijo bo zao njegovecn mnenju v pr^ro^ pohuf5l.iivih kopalnih oblekaJh. Za deva je bila tu?sov in poslal je ban«ki upravi v Zagrebu nov protest v imenu krščan.«ke morale in pplogne kulture, čeS, da ne^ramni in nekulturni ljudje javao kažejo »vojo nagoto ćelo na pa^nikih. — Nov ST^b. Ponoči je umri v Mostah 7-nani naprednjak in do zadnjega vnet ob-iMnski delavec v samo^toinl moS^anski ob-čini. posestnik in Erostilni^ar sr Jože Er-be/.ni*<. Pokojni j<* bil član Stevilnih naprednih drurStev prav pos^tmo pa mu je bilo kot vnetemu pevou pri srcii pevsko drufttvo ^Mo«*te spr?menliivo in poparno vreme. krajev-ne novihte. Vreraj ie dežovalo v Ljuhliani in MarilK)ni. N'ajvišia temperatura je zna-šala v Splitu 3", v Skopljn 3?. v Beotrradu in Sarajevu 31, v Ljubljani 30.1, v Zasrre-bTi ^>0. v Maril>oru 5S. Davi }♦» kazsl haroniHer v Ljubljani 701.9, temperatura je znašala 17.6. — Velik vlom v Ptu.fu. Ljubljanska policija je prejela poročilo o večjem vlomu v mehanično tekstilno tovarno Ferdo Pi-hler in drug v Ptuju. Vlomilci so se spla-zili čez zidano oprajo na Dominikanskem tr^ii in po zasilnih lestvah prišli v tkalni-co. odkoder so odnesli za 1700 din platna. Po tatvini so izginili in jim Se nišo prišli na sleti, — Povožena neznanka. V blizini Podče-trtkn so naSli ljudje na cesti 5. t. m. do smrti po\'oženo neznano žensko, staro okro^ 30 let. ženska je najbrž postala žr-tev avtomobilista, ki se pa za njo ni zme-nil in se odpeljal naprej. Mrtva ženska je imela na sebi modrosivo obleko. bila je okroglega o-braza in kostanjevih las. Pri njej so naSli v obleki samo koftček papirja, popisanepa v nerazumljivi hr\'asćini, fotografijo neznanoga moSkega, dva bon bona in kovanec za 25 par. Kdo je ponesrečen-ka. ki so jo pokopali na pokopališču v Pod-četrtku, se nišo mogli ugotonitt. — Tadi t Karlovca Jb teka. Tuđi kar-lovMca> bolnica je to davno prelama. Po-adteo ae Ćuti potreba po poaebnem ki-wujpgKn«Bk pnvUjoou. Kakor pri na«, tako morajo tuđi v Karlovcu ležati bolniki ved-krat po hockukJti a* dva na eoi postelji. Mestna obiMna je že akleniia najeU dva miUtjooA po«ojilat da bo mogoCe botaioo vaaj xa aOo i a-affiriU. — Itmninin tare niaic« *u*grmntM*>. V Palifiu pri Strftottei * je kooAala v po-nedeljek »rljeaje tadfia ravnatelja državne gtamas&je na Oettnju Mirka Mjenice Marija popova, stara 72 let. živela je v Subotici pri »vojem sorodniku. V po-neđeljek popoidn« je odSla na Pali«, bv«-C«r je pa brez aleđu izginila, Ođ&la je na ieHeaa&ko progo in skočila pod vlak, ki jo je strahovito razmeaaril. V smrt je Šla ta žalosti sa mo&em, ki jl je nedavno v Subotici umri. — Dvojen umor zar%ii dolga. V uoči od nedelje na pooedeljek je bil storjen v \TL5i Mrzlo pol^e pri I>ugl Reai groaen zločin. Kmet Tomo ftpundak ae je vraćal z \*«8elice. Peljal ae je a colnotn ćez reko Mreiico. Maio pred njim se je peljal « drugim ćolnom Pero Brozič, a katerim sta bila sprta. Broa* je po^akal dpundaka za bližnjim dreveaom in ga napadel z nožem. Obdelal ga je tako, da je kmalu po prenoau v hiAo izđSinil. SpnndaJcu je prihitel na pomoč njegov brat Matija, ki ga je napadalec oklal z nožem tako, da bo najbr* umri. šp(und«k in Brod* sta bila sprta zaradi dolga. Iz L|nbl]ane — lj Gnidnovo n«t»rrttje gnoje. Zadnje Ć&se vo«ijo mesrtni vozniki kanalsko blato, ki ga đelavci čistijo iz cestnih poži-ralnlkov, na Grudnovo nabrežje. Rečni breg na tem nabrežju je rj.amre£ Se treba nekoliko nasuti in zravnati, za kar \rpo- rabljajo kanalsko blato, kj diSi po pri?t-nnn grnojti. To pa baje ni v navzkrižj-u z meetnimi adravstvenimi predpisi y 1 ■ r*-j**'7»- T —Ij Promenadni koncert. Turistični ocl-bor za meeto Ljubljano priredi jutri ob 19.30 promenadni koncert pre»l solo v ^fo-«?tah. TgTala bo grodba nannlne^a železaii-Ča-rsskega glasbenegfa društva >Sloga* pod vodstvom dirig-ffita g\ Bu^aria Julija. —IJ Fev»ko druAtvo »tj. Zvon« aprejc-ma nove prvce in prvke. Vpfsovanje se vr&i od srede 11. t. m. do sobote 14. t. m. vsak dan od 19. do 2t ure -"■ društvenih prostoirih v M^atnem domu. desno, T. nad. —Ij Vid vaAib oči al obvarujete le z op-tlfino Čistim! bruSenlml stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku FY. P. Zajcu, izpraSanem optiku. Stari trg 9. Ljubljana- —lj Nezgode. Na Vidovdanski cesti sta se zaletela s kolegi skupaj dijak Tvan R. in mizarski pomočnik France J. Piremu se je pokvarilo kolo, drugi pa se je po-akodoval na le\-i nogi in so ga morali spraviti v bolnico. — Delavč>va žena Tvana Milkovičeva, stanujo^a na Cesti v Mestni log, 9« je peljala s kole.^torn v mesto, na triciklju, poleg nje pa se je peliala tuđi služkinja v hiralnici na Vitlovdaanski cesti Angrela Strubelj. Ko pa sta privozili do KojifiTeene^a trga. pe je hotela štrubljeva ogniti naaproti voze^emu kolesariu. pa je zavozila v Milkovičevo. ki je padla in si zlomila le\'o kljii^nico. kakor so sele seilaj ug-otovili zdra\Tiiki. — Na Mariiinem trgoi je padla potl dvo\Tirežni voz vdova Anto-nija P. ki ji je šio kolo Čez levo nego in jo ji zlomilo. Iz Maribora — fto dvr predstavi »Sna kn'snf no^ibro obiska-ne. tako da je dosesrla modna revija po-poln uspeh- Leto^nja modna revija i<* bd-la aelo dobro urejefia. Krasni modeli od pre-ppostih do razkošnih ao pokazali veliko aposobnoert domaćih nuxtnih salonov, ki lohko ustpeAno tekmujejo s Parizom in EVunajem. Konferenckr s: 3i>?o je 23ial spretno voditi revijo in vsakog-ar zainteresirati za namo-n modne revije. __ Starfek pod \-<>zom Blizu Ribnice na Pohorju je v torek popoldne 791etni Andrej švajger pasel kozo^ Stal je kraj ceste in zaradi naglu^nosti* ni sliSal voz-nika, ki je pri vozi 1 za njego vitm hrbtom. Vođe je podrl starcka na tla In kolesa so šla preko njeg^-ega trupla. Švajger je zaUobil hud^ motranjo poškodbo. zlom i 1 si je tuđi desno roko. tako da je njegovo stanje v tiikajšnji bolnici zel*> resno. — K»j je x Bftnaiskim goxd°m? Dan za tinem pi^ejo razni dnevniki o diziiih napadUi in orgijah v Betnavskem goaau, ki ne jenjajo kljub prLzadovaniju orož^i-kov. Tako je v^ernj prj belem clnevu po-stal ž.rtf*v nertava^inegra napada d^lave<* Iv^n Zoijan iz Zffcrnjih Ho^1. kanior se je skozi Betnavski gozd vračal iz Maribora. Ko ie najmanj pri^akoval, sta \r* gTmovja planili k njemu dve neznani mlajši ženski in se tra oprijoli za roke. Kmalu za lem je Zorjan u^otovil. da mu je zmanjkala listnica s 300 dinaurji. To-da Se bc4j 5e je zaćndil, ko sta p!anila nanj dva postopač-a, najbrže to\rarL^a tatin Akt h gtvsdnih ptić, in .era neu5imil>no pretrgla. Najprej okraden, nato fte tenen! Smrtna nesreća LjuMjana. 11. av-u-hi Deliivr-i" Mjirjan ZiiL'ar ntar "29 h-t ii. doma 7 ?-i\iz** pri .T(\-tMii«-nh, je prišli Šrle pred Tiekaj divovi v Ljtibliano iskat deli*, ki i»a je na^^l vr»»r:ii x i ti t ruj |>ri Lirnd!>enoiii \Hhi-jpt]u I. BrirHj. Z niiin j*1 t > i I spiej.-t tn.ii ilelavet« J:ikoT> K»"?k:i! i^ Sfare (Vrkvi* l^ri C ^zanjt'vcih v ijutonu'rsktMii okrani. <)l>a c^ta bila }>oslaiia /jutrai na -A^lo v Kottiiko-vo ulico kraj ntt>tnt» plinarnis kjor .je jkxI-jetje |*oHr:iif> star zid. Ž:v.i:ir ni Kerkal sta delala vs<" Uo|K>l'lne in od^ln na 'l»*lo spet }K>ix>Mne, ob 14 |»a, Uo sta kopala pod zidom, ne je n^uutJoma prip^tila ne-sreva. 7,'u\. ki je bil ©podko;iau že v temeljili, ee je iieiuuloma /amajal hi jokojKil oba tielavrn tk>1 >pboj. Ven«lar pa je Keč-kal it1 pravcH-a*ii:> o^lskui-i!. tla u:a rusef,» ^e 7:dovie ni oj>ia7ilo z v.-o silo. dm'iui je Zn-Lrar oMežal popolnoma za^in. IVžko bre- me mu je stii« m«d«nl«o le* mu ruti* tuđi notruj« orffUM. Na pmo& to tovarliema UM prtk*tall dniifi delavci, kf so S?l« po daljft«m trudu odkopali nesretee^a Ža^ar^a, in oba nemu-donia naložili na že pripravljen r«*evalni avto, . ŠAH :* Šahovska olimpifada v Stockholmu V StockhoLmu Ae mt^tn&ioiiiui ftalMVflkm olijivpijaUa na. Po XII. kolu >• balo stanje naalcUnje: USA 33 (1). Poljrita J2 in pol (1>. Cedkc>slc>\-aAka in Hi>Jandaka> SI in po). Estonska 30 in pol, Mađarska 2d in pol. Argentina 25 in pol. IJtva in iv«d-ska 25. An^lija 22. Jugoslavija 21 in pol, Latvija 20 in pol Kitvika 18 in pol Italija, *? In Dol. Danska. 16 in pol, Laland 15 in pol, Belgija 13, Norveška 12 in pol. ft kot-ska 9 in pol. V daaruskem turnirju Je porazila Olffa. Mt»iSikova HoUvruiko KoeantMovo, Ve**a MenAikova )* prekifiila partijo % laiilko ^ahustko Ijiubertejevo, Fi.«»chefjeva je pa dobila partijo z Irko Shaonfiovo. V XITI. kolu je dobila Poljska proti Belgiji 2 in po] : 1 in pol. Italija : Nr>r-veSka 3:1, Litva : Škotska 4 : 0. Finska : Danska 2 in pol : 1 in pol, SvtMiska *. Island 2 in pol : 1 ta pol. Vtaete partije HolanJ.ska : I^SA 1 in pol : 1 in pol. Utva : Argentina 2 : 1. Anjjlija : K^tonija 2 in pol : 1 in pol. Jugoslavija : An^Hja 2:1. Stanje po XIII. ko*u: Poljaka 35 (1), USA 3.'J in pol (4) Holamteka 32 (3>. Stanje damskeg-a turntrja po TX kohi: Mcnftiko\"n 9, Benini 7. Bain 6. Anden#n, Graf in Ha rum ."» in pol. Ra!.%'hw 5. Iz Lfutomera — Snska skuj^ina niladlnAk«* JNR v r.jut<>mp>ni bo 15, a\^»»tA ob 9 \w\ v hotelu Zavratnik v L>utomieru. Porocala bo-sta naro^Jni poslaneo p. I^tika^lff in đrt#-g-fit banovin*kegra akcijskega odbora ia Ljubijane. Posebnih vabil krajevne ong*-Tuzacije ne bodo pre»jele, sigurno pa naj poSljejo svoje mlade prisrtaAe JT«>, Vab-ljeno jo tuđi starejge ćlanitvo JNS, ki ae zanima za. delo mladih. -- Strela z"*Kal». Med zatln>> aevThto je strela zažgaLa pri poacstntku fltraklti Jožlcu v Kiiievcih pri Lju-tomeru. Z^oreli so vsi str-e&ni deli hiiSe in go«podarak<^gra posk^pja. skod:i je tetn većja, ker je ago-relo mnos« sena. MALI OGLASI Beaeđa 50 par, davek poaebe). Prekllct Izjave beaeda Din U—» đavek poaebej Za pismene odgovore ?led# malih ogrlasov je treba priložiti znamko. — Popustov sa male oglase ne priznamo. Beaeda 50 par, dave* posebej. NajmanjSi znesek 8 Dlu f»4l I»AR ENTL.AVJB litiriranle. »ezente tave*, peri 'a mono«iramov. Jumtmic- Veli« ka zatona perja po 6.75 Oin ».!iilt!3Ti.T<- Oo^po^vf*tska 12. • i KAMENINASTE CE^TI BETONSKE CEVI TERRAZZO MATERIAL, BRUSILNE KAMNK ima veliko zalogo JOS. CIHLAR, NOVOSTI perila, ohleke, pumparice itd. nudi cenono: P R E S K E R ________Sv. Petra c. 5t. 24 Beseda 50 par, đavek posebej. NaJmanJšJ zneaek 8 Din DVOSOBNO STAVOVAKJE S pritiklinanii, v mestu, ižee mirDa stranka dveh oseb za oktober r.a reno cea oOO do 600 I>in. Placem ev. za 1 leto na- prej. Ponudbe * natanćnim opisom na upravo >Slovenske- ga Naroda« pod Šifro >Toren placnik«. 1893 Beoeđa 80 par, đsvek poaebe^ Najmanja* snesek 8 Dio NAJBOLJftl TBBOVELJSIU rJC bfw prate, W^ SOKS, SUHA OBVA. L POGAĆNIK BolMrt6tv» ft — lelefoa 20--5B 2 nobenlm drogira reklamnim sredstvom ne morete gnan je bil ne samo vzrok £ub. mar već tud.i naćm, kako jih ie mogoče odstraniti. Materam pa ćelo tuđi starim maerucam $# lahko vrne čista iveia polt njihovih dekliških dni. Ženske petdese-iih pa ćelo tuđi šestdesetih let lahko spet dobijo gladko in nena^ubano mladostno kožo. Gube brhafajo od te^a. ker koža s staranjem izgublja nekaterc bistvene redilne ele-mertte. Te elemente zda-j pripravljajo iz alerbno odfcranih mlaAih i iva li. Čim dobi človeška koža spet te elemente, jo osveitio in pomladijo. To so presenetitivi rezultati raarwkovanj, izvršenih na dunajskem vseuci-Hšžu fx>d vodstvom profesorja dr. Ste|>kaLa. Izključno pravico,izkorimanja odkritja te^a profesorja si je z ojjromnuni strollci prUa bila tvrdka Tokaloo. Njen ekstrakt fMl kožnih jcehe, ki te imenuje »Biocei«, te lahko naiđe samo v kremi Tokalon (rotoat« barve). Pri kemićnih prcizkušnjah, pri žen- fkah od 60 do 70 let to bile gub« adatra-njene v ie»tfb tednah (|lej nčrpno porodilo v Dunajskem Medicintkcm Vastniku). Uporabliajte vsak večer rožavato krceno Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani im pomlaja kožo med tem ko Vi »prte. Gube kmalu iz^inejo. V nekaj tednih bo»t# za Ie4a m leta mlajiL ćez dan iipordbljaft« b«lo kremo Toicaloo (brez maaćob«). Omi eac-kraja zajedalce, krči povećana roojniee te napravlja najtemnejio in najodpornejio koto mehko. belo in gla-dico. Uspe^ni r«falt«ti ao zajamčeni ali pa se Vam vrne danar. JESENSKI LIPSKI SEJE1H 1937 OD 29. AVGUSTA 60% popusta na nemškib železni-cah» znatni popusti v drugih đržavah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanlrn! biro hijpcfikoK sajma — Beograd — Knez Mihajlova 33 X DO 2. SEPTEMBRA. in častni z&stopnllci: Inp. 6.TONNIE8-IJ*»ijHM» Tyrš^va 33. — Tei. T74* In Joa. Besjak — Maribor, Oaapooto «1. 25. — TeL 30-97. Stran rA 1ALOVIN8K] If &RODc sveđa, U. awga»U, tMT. Stev. IP? Prah, tujski promet in zatiranje jetike To, kar se godi pri na«! je že zločin na Ifmšdkmm zdrav}« in na živijen jih Jesenice, 10. avgusia O neOTiosnean prahu, ki ga dvigajo ne-Steti avtomobili ki motocikJi vozeći skczi Jesenice, smo že dosti pisali. Toda vsi aprli, na meirodajna mesta, da bi to zlo zatrli, so naJcteli na gluha ušesau Prah vefjio bolj zagrinja naAe mesto, da smo vsi me-štani portali kakor mlinarji la da po svojih stanovanjth po tleh lahko s prsti pišemo imena. Med tem. ko avtomobili in motocikli sko-raj drug- za drugim drve po cestah, da je v mestu kakor v peklu, pa po naših cestah dve pohlevni kljuseti vlećeta predpotopni voz tako počasi, da je cesta nekaj tre-nutkov nato zopet suha. NajhujSe pa je to stanje naprej od Županove hiše do bolnice bratovske skJadnice. Ljiidje si ta stalno ti&Če robce na u*ta, boječ «e, da bi w ne okuiili z bacili jetike, ki jih v praha dvi-gajo nešteta motorna vozila. Kaj pomaka bolniku. ki je bolan na sa-pilih. ce mu zdravnik predpiše prašek aspirina ali pj'renola, č& pa zunaj na ee«ti vdi-ha v par minutah pol kile prahn. v ka-terem je na tisoče klic najbolj zavratnih bolesni. Kaj nam pomaka medicinska znanost, kaj sanatoriji, dispanzerji, protita-berktilozne lig-p ter drtigre slične ustanove in naprave, Če na dmei strani stotine avtomobilov troši smrt po vsem revirju? To že ni ve<^ zariikamost ali zaostalost, to je zločin na ljudskem wlravju in na iiv-l.jpmfih. ginevajooih po krivdi tistih, ki so poklirani za to. da Čuvajo zdrav je držav-l.|anov-davkoplac>valce%". Ce pristojne ob-činske uprave nimajo razumovajija za tako važne naloge, co nočejo ali ne moreio nabaviti motornih Skrmpilnic. bi jih nadzorne oblasti morale prisiliti, da si jih nabavi io ali č> nimajo sredstev, da jih vnesejo v ob-^inske proračune. č*e pristojni činitelji skrbe za gnojne jame in za bikorejo, toliko bolj bi morali skrbe« za sđravje In Uvijen nje sočloveJca, kl Je po n£hovih wjM»*«h krona vsega »tvars-tva. Pri takih razmerah se ne smemo čuditi, da so se letoviSčarji uamerili drugam, tja kjer so ceste asfaltirane in široke, kjer so želemice elektrificirane, kjer ni dima in prahu. Skrajni Čas je, da se pristojni činitelji zganejo, da se nabavi motorna cestna Skro-pilnica ali da delajo na vse kripije na to, da se glavne ceste aafaltirajo. Nabavi naj se taka cestna škropilnica, s katero bo mo-goče, če treba, vsako uro oškropiti vso cesto od Plavža pa do »podnjega konca obline Koroška Bela. Tišti stari predpotopni škropilni voz pa naj proda občina kaki hri-bovski va*i. ali pa tovarni kot staro tele-zo, najbolje pa je, če pa »tirani za bodoćl obfinski muzej, namento dinoxavrovega skeleta. * • • Tako nas dopisnik z Jesenic. FodpiSemo z \-semi štirimi njegovo ugotovitev glede nažih skandaloznih čest. Jesenice seveda v tem pogledu nišo osamljene. Takih Jesenic, zavitih v oblake prahu, je pri nas toliko, kolikor je krajev ob cestah. Ze davno je naravnost kulturna sramota, da so naše ceste tako zanemarjene. Da bi jih vsaj skozi naselja katranizirali. da bi se ljudje ne dušili v prahu. Pa niti tega ne store. r>obili smo nekakšno društvo za ceste.* a čakati bodo morali menda še naših otrok otroci. predno dobi naša nesrečna zemlja vsaj take ceste, kakršne ima zdaj Abe?n-nija Tu je polje dela. tu zastavimo svoje moči prav vsi od ministra do zadnjega de-lavca. ne pa da jih trošimo z brezplodnim politiziranjem. Naš klic po asfaltiranih cestah mora postati tako splošen in mopocen. da ne bodo mogli preko njega tišti, ki nosijo odgovornost za to našo kulturno sramoto. N o k o I k n o Župne plavalne tekme na Hiriji XaćelniM\o Sokn^ke /upe Ljubljana raz-p:5.uje 7.i. nedeljo 15. t. m. n»l> D. v ko[xili->čiu i^K Ilirije žuj«ie pl,-*valne tekme za članstvo in nara-šoaj. \" «nrislu dogovoni med župa mi »iiniv^kc Hanovine lx> to o-he-npm tii'ii mtMlžupna p!avin po-ljuhnn, i>«n» prsno. 50 111 v/.nak. 2. 6la.11 ir€ in ženski naraštaj: 50 m jM»]j«l>n<>. 50 prt-no in 50 vznak. «'. moški naraš6aj: 50 m pnljnhno. 1<>O m piv^no in 50 111 v/ji^ik. Izmensko plavanje;: elani in moški na-ra-sO-aj 4X5o ]M»ljutmi). Članice in žainski narnšraj I5X5|) vn poljubim. Skoki: tt'kmuje **e v eii^m ol»vozjiem in dvfth pol juUiiih skok ih. Oi>\rzni skoki so: cHani; ?kok > pri^il^Tn n:»pn\j na glavo 7. zaletom, .|opka •> m. slanice: skok z niefatđ na prej na jrlavo. dct^ki 3 in, tnoški na.ra-š&ij: 1 zaletom t*kok nnprej na ^Iavo. dwka o m in ženski narašoaj: f;kok 7. za-U^tom naprej na iriavo deska 1 ni. Vabilo sokol-FrtA'o, t mo^ke-g*a nara*i*eaja, in 4 \"rste žeiii*ke*ra nani.:^čaja. Tekmo ^o =vo vršile na treh i^rriačih in so trajale nolno zadovolj- Btvo tekmovalcev, srninikov, jrlotlalrev in prirpfliToljev. Vsojra okupaj je bilo 3*i tje iiiro ze več let pa tiuii dru-Mva, kjer so z icro 7>ačeli sele pre»l me-$ec\. Najholjši in izenaoen lx%j j*1 hil med finalistoma moškeira naraštaja. Kjr- je po krasni, trrlovratni in tohnično dc-vršo ni i?Ti z najve*cjo težavo 7-niatraI Sokol 1 proti Ljubljana-Si>>ka. Okro/.ni prvakj po: pri čla-nih LjuMjana-Siška. pri O-Ianirah Sokol I Tabor, pri moškoni naraščaju Sokol I Tabor, pri ž£ns.kem naranča ju Ljubljanski Sokol. Drn-jro met*to pa so dfjge^rli pri članih Sokol I. pri članicah Sokol Siska, pri moškern naraščaju Sokol Sišika, in pri že-nskem naraštaju Ljubljana II. \'si zma-crovalo-j eo porazili v&e na^prot-nike. torej n:&o izdubili nol>e»ne tekme. Lanski župni prvaki pri ćla.nih. članicah in ženkom naraščaju, Ljubljanski Soko.1, pri moškem nara-še-aju Sokol I Talx^r nit*) smoli tekmovati, ter IkkIo te vr^le teskmo-vale 7. letošnjimi okrožnimi prvaki vseh ^ okrožij župe dne 2!>. t. m. za župno i}xrven-etvb v 1. 1937. Tekme so pokazale velik tehnioen nnpre-dekT pokazale so pa tuđi, da prmlira t^i igra v podežolska društva in da je odinij-ka. portala ena najprijjiil>ljenejših panoff sokolske telovadl>e. Zdravo! —Ljubljansko sokoteko okrožje. Nastop Sokola Sava-PonovW5e Sava pri Litiji, 10. avgusta Sokolsko društvo Sava-Ponoviće je bilo ustanovljeno pred 3 leti iz matičnega li-tijskega Sokoia. 2e istega leta si je mlada edinica postavila čedno opremljen Sokolski dom, ki ga vidijo potniki iz vlaka med našo in sosedno litijsko postajo. V nedeljo je bilo pri damu živo, saj je naše Sokolsko društvo priredilo javen nastop. S popoldan-skimi vlaJti so prihajali gostje iz vseh krajev Zasavja, veCinoma seveda Smarčani in Litijani. Prispela je tuđi trboveljska sokolska g-odba v krojih, nato pa se je razvila k telovadišču poleg Sofeolskega dama lepa povorka. Krasen poletni dan smo imeli, vsa dolina se je kopala v sobicu. Prtreditev smo pričeli s pozdravom državni zastavi. Ob navzočnosti vseh sokolskih pripadnikov in ob sviranju himne smo dvignili prapor na visok drog\ Potern se je prićela telovadba. Ženska deca je otvorila nastop, nato pa so člani pokazali strumne vaje. Prvi del programa so zaključili oddelki ženskega in moškega naraščaja. Orodna telovadba je pokazala, da društvo v telovadnici marljivo deluje. člani so nastopili na drog^u in bradlji, moSki narašćaj v skokih. V drugem delu programa so se posebno izkazale sestre Sokoliće. Nastopilo je 34 članic, z vajami s palicami. Njim so sledili moSki naraščajniki. Posebno živahnegra aplavza so bili deležni femarćani, ki ao pod vodstvom br. Mirka Pestotnika nastopili s posebno točko. Izvajali so jo člani in čla- nka* moOd hi žmaki nmrmšemi. NJJhorm. točka je dokaaala, da so ftmarfiani na vo-dOneni mestu med zasavsldin sokolstvom. Zakljućek je bil posvećen manifestaciji sokolske, državne in vse*4ovanske misli. Ob rvokih marrjivih trbovHjskih sokolskih godbenikov 90 prikorakali na tclovadisfie vn oddelki in sokolstvo v krojih. Med nav-dusenimi vzkliki smo spustili državno tro-bojko. nato pa je bil pred gledalci stru-men mimohod ob prepevanju himne prero-jenih sokotokin legij. Pesem >Rej Slova-ni<, je zakl>iči]a prekrasno manifestacijo rdečih srajc in delavne sokolske družine. K nedeljskecnu nastopu moramo iskreno čestitati mlađemu Sokolu Sava-Ponovice. Kljub mnogim nevšećnostim, ki jih je de-ležen se krepko razvija. Mlado društvo, ki ga vodijo starosta br. Vladlco Berdajs, načelnik br. Martin Bajde in načelnica sestra Anica Oblakova v bratski podpori z osta-limi, se razvija v dela\*no in krepko edi-nico. ki je sicer v Zasavju najmlajsa in naj-manjsa, a kaže že lepe sadove. Na otooežnem in lepo urejenem prostoru pred Sokolskim domom se je razvila potem prijaana zabava, ki je prtnesda Sokolu trudi nekaj dohodkov. saj je bilo pri telovadbi in ni veselici toliko ljudstva, kakor ga pri nas običajno nismo vajeni. Sokolski praznik na Brezovici Kljub težkim razmeram, s katerimi se mora boriti brezovški Sokol za svoj obsta-nek. je to marljivo sokolsko društvo priredilo v nedeljo 8. t. m. na lernem telo-vadišču v Radni uspel javen telovadni nastop. ki je bil prav lepo obiskan. V veli-kem številu so prihiteli k-slavju v\ski Sokoli, dalje zastopniki z Vrhnike. Borovnice, Ljubljane - Siške in rz čete Xotranje gorice. Med gosti sta bila tuđi bivši sa- 1 vezni načelnik br. dr. Viktor Murnik in narodni poslanec br. Albin Koman, dočim nam ni znano, ako je župna uprava poslala svojega zastopnika. Po prihodu popoldan- , sJcih vlakov se je razvila izpred kolodvora ! lepa povorka z državno zastavo na čelu, i kateri so sledili kolesarji. n ftodbo Sokola I Tabor in za prmporoma viškoga in vrhnv-Ske^a Sokola pa so se razvrsti 1; člani, članice, narašćaj in deca v kroju in civilu, vseh okrog 200 pripadnikov, katere je občinstvo navdušeno pozdravljalo in obsulo s cvet-jetn. Raz mnoge hiše so vihrale aašc državne trobojnice, kar je doka/, da uživa tuđi brezovški Sokol simpatije med tamošnjim* vaščani. Točno ob napovedani uri so prikorakali na telovadlšče vm telovadni oddcLki z obe-ina pra-poroma. ki so najprej iskapali čast državni zastavi, nakar je iz,pregovoril nekaj bodrilnih besed starosta br. Vevv, k; je med drugim omenil, da se brezovški Sokol kljub težkim časom zaveda svojih sokolskih dolŽTJosti, ki jih vrši v dobro mlađega sokolskega kralja Petra 11., ter močne in ned^ljive Jugoslavije. Vsa mnoi:ca je nav-dušeno zaklicala mlađemu kralju Petru II. sokolski »Zdravo«, godba pa je zaigrala državno himno. Vsi odelki so nato /-apeli se »Pesem sokolskih legij« med navdu«e-nimi ovacijami obeinstva. Sledila je dobro uspela javna telovadba, pri kateri je nastopilo 18 dečfcov, 33 dekl;c, 14 narašča)nic, 15 naraščajnikov, 9 članic m 18 članov. Vse proste vaje so bile dobro i/vedene, odlično pa so uspele proste vaje moskega in ženskega naraščaja, -za kar sta žela navdušeno odobravanja. Pri orodni telovadbi je rm-stopila vrsta članov vi^kega. Sokola na bradlji, kombinirana vrsta članov brezov-škega in vrhniškega Sokola aa drogu, vwki naraščajrrki na krogih, dočim je ženska deca Ijubko izvajala na-ša narodna kola. Ob zaključku telovadnega sporeda so pris.li na telovadišče zopet vsi oddelki, zapeli sokolsko himno »Hej Slovani«, nakar je brka spuščena državna zastava. Po telovadbi je bila na senenatem vrtu br. Remskarja prav prijetna sokolska za-Kava ob neumornom igranju naše vrle sokolske godbe. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno, ter se je nerado ločilo od go-stoljuhnih hrezovškfh Sokolov ti Sokoi;c. Brezov^kemu Sokolu, ki se mora trdo boriti za svoj obstanek, kličemo: »Le naprej brez miru ...« Tragedija radijske napovedovalke v Tiencinu Med bombardiranjem mesta je bila ubita tuđi Parižanka Renee Sylva Med bombardiranjem Tiencina }e bila ubita, tuđi najH>ve iovalka tien^inr^ke radij-jike postaje Renee Svlva. tipična postava Daljnegra vztKKia, Parižanka, ki j<> je ueo-da zanesla daleč tja v uij svet. Med poti-lit-šalci jo bilo malo takih, ki so vedeli za njeno preteklo^t, za, tni^redijp in pokopsme nade, ki jih je bilo po4iio njeno življenje. Večimina ao poznali 8amo nje-n prijetno zveneč grlae. Parižanka K-emee Svlva je bila prvotno i^ralka. Ol'Jikovala be ni na pleriali&emi otove orožarne. Po vojo>i so se wmli domov mo-ski. orožarna je odpfustila vse 7>f*n^k« in bivša jprntlka je ostala na ceeti. Na to. da hi se vrniia h *rledali«fiw, ni niti mislila. Tam so bjle mla^le moći z novimi smerai-cami in novimi ide jami. Tak rat ee je govorilo, da se v e»ksotTČn?ih krajih lahko u vel javlja jo eNTop^ke umet niče. R^uee Svlva je bila baš na i**tl v Ka-hiro. Tam je dobila s pcvsreilovanjem irvo-jih znanicev g parnika me^to pianiatke v nekem kinu in za&Luž.ila j^ 1W frankov na tede«. O&t^ila je pa tam samo dva irueseca, kerr bo kino modemi-airali. To<1a potljetna Parižanka se je bila že napot;ila v Džibiuti. Tam je zopet dohila xača*«no službo, a kmalu se je preselila na Cevlon, kjer je n-a^fco-pala kot plesalka. Konžno je prr^đ. po etapah na Smmatro. Ta čas se je hila že preipričala, da "iti ekaotični kraji ne ča-kajo odprtih rok na bele ometnic-e 6*re4nje kvalitete, če nočejo imet.i un^t-nont.i tamo aa postranski poklič v noćnih loikalih. Za^to je začela na Sumatri raje z modnim salonom, ta kar je imola legitimacijo kot Pa-rišajika. Imela je vloJtxvr oku^ in meo-f?atimi naseljenoi je zaslužila rnnneo denar-ja. Pribrantla si je denar xa potovanje na Tahiti in še za nov zaćetek, pre«ln<> se ju začeia »tedkorna kri-za. ko se jo prikradla beda v vile na sladkoirnih plantažah. Na Tahiti je pa prispela ba*š v 2aeetk.u krize v inditostiTiji kav6u«ka, ki je zavirala zahavišea in tmii modne salone. Takrat se je Svlva H-pomnila. da /na tildi ptfrojepiRJe. Postala je tajnica nekejra auieri.skeira no-vinarja aa poročevalskem potovanju po južnih morjih. ^ipoznala je nove deže^e in lj^ti in ko se je njen poklič k©n6ai v Ho- noluhi, od kodnT se yc novinar ^"Ta^al v Ameriko, je zbrala ftku;dno dociKUMh p^e-Kalk m urst-anovhki ^rle^iailišče doiuačiiiov ta. turiste. Podjetje je šOo dobro in Renee Svlva je bocatela. Naeakrai ji je pa nesretna spekulacija zopet slomila vrat. Ko je zanimanje za ffUHlališče ponehalo, jo na-sropila rš civojo dTiužino timot.n*gko turnejo in na nji je prišla ob v^e. Na Filcpinih je itiiela komaj š& toliko denarja, da j« mo-grla phčati svojemu ^boru potne stiroške do-mov. sama je pa o*>t^ila brez bolića. Pofem je ple^sala Kima najprej v vwjin ponijet jih, p«trf>m pa v cirkiiHih. Za^Ia je iJo!a^"otna med propalice, looinčno ri je posJikaLa tek> tn nantopala. na tmpih pred indijskim! h#afiid kot plesallva. V«i ti unlarci T»ode pa nišo moerH oma-jafti njene železne volje. Ko Pe je portoM vra-čala iz Kukajenih he7.n.ic, je fcpitnn npa-la, da njeria zvevjia še ni z^itonMa in (Li ji bo se posijalo Bodnce tn-oOe. 111 rep se ji jo jela r-rtK'-a. poča««i zopet smehljati. Najprej je včasih pomagala taidd kor so*iarica. p0-tem jo je pa xaneF-l.*i ut i-z Kitaj>keLra. Tiencirie^ka raiii>4k«'i postaja je nei \n\.i, iskala aat>ove-dovalko. Rabili so zane-sljivo moč, ve.^čo p^tih jozikov. Ravnatelj jp zvedei, da ob-\ lađa bivša pevlca ang*lešćino in fr:»noosieala popr>lV» nn, tri l«*t.a, .Tapon*?ki \^pad jo njeno poprodno pre7,irodaj prekinil. to«la Rejiee Svlvj ne bo več treba ifikatd no\re 8+užl^e. Zaboj v grobu Xa o^n-traine-ni iK»kopaJišou v Bu«kTnpešti jso pokopali oni « jt- bila njeiro-va žena, American ka, prejšnji dati na />^-nitovanjekem portova.nju zaradi zadvon««kih ra«prtij 7^*itmip*kv. Ki> so ob! groha, 60 odredile oitkop, kor so kn-žile vesti, da so v zaboju drajroc-eno^tj, zjooin- »ki \jodje My pa hotaii hao)p &r*s otikoprntL Ko «>o za-boj o-niku ro*1bine. Zakopav.uije po«lovnih pred-motxivT je prej*ovedano, ljudje »e pa Ka pre-pove-l ne zmenijo. I«U> kopali^e im« v<\k dan jrosta, ki rzkoplje ot> pr^ni evoj« matere jamico bi pok»7>i v njo živida. o»vi-vrfcno v jirepričanjiL, da morajo tuđi omrti ljudje na onem evot«i jee«tL Shirley Temple znova odkrita Shirlrv Teant^ je doiivvla n«k-kaj podoh-neura kaiior Greta Garto. Silili ho jo igrati vio^e, ki so ji pristojale satno aapol, nasto-pati je morsla v filmih, čijih dejauje mi bilo baš na višku. Zato *»o američki listi silno navdo^oni za nov film Shirley Teinpl<» poxl imetKnn >\Vee Willi» WTi»kibina je ▼ bistvu prpwiela-na povest Runivarda Kiplincja. Od nje je pa ostalo le malo, saj je bik> tr*a v prvi vrsti izpremesiiti fant^ča iz indijske gorsko vasice v kotlrasto in zavaljeno dekliro. Skromni Wiebini «ti nekaj pripomoebi sre-nt*rista Ernest Ptmcnl in Julie Jot*oipw>n in sicer tako, da }? J-nvM po aocrtosni nodhi tiska reži«err John Ford lahko dt>4o, da je ustvari! lep in dober fikn. Shirley Temple je ta fibn sauvo koris?til. V njem se prvič f^okaže kot mov-an mali iijralec, dočim je nj^ni dON^daiiji filmi nišo mo£li potisniti v o^prertje. Posrećilo s« je tuđi najti ji dobre partn«rje na ćelu z orjaškira ^cotskim volkom, ki ca ifiT* Viktor Me La^hm. In prvi* se i^niU^m ni bilo trete amakniti v ooiad}e, samo da bi S3 osre-dotoeila vsa luč na malo 5>hirley. Zato priporoeaio anieriSki lista ta fi+m ha£ oitraslim. kot od'kritje, v fcat^rem ffledal*v. prvic vidi pravo Stiirlov. Hokli«^ d^>raA. n.i m^Li-•tesrih krnjih vod"nj«aki, kri z»laj i/pnhT.t\ mjo iz 3e*te zxawn vorljijaki. Vdih.ivanjfl zraka o»jcižajo Ij-udje venlno, ka/lar zračni pritifJc pivlo, i^'llhavanje pci, kadnr (^ po-v&č-a. N'ajKrA voti'n okrrvr vrwinjaka P/wl vi^jim 7J:tiiuim iTiifiF'koin ptv*le, pod ni/jom SP Pa dviemp. ^vifart^ki i^-en^ak E. Saxa-&m jo proiieil električno vofiljivo»st. rr&ka, ki ga izpuhtevajo \f Ke.V>e vodnjaki in ki torej prihaja ^rloMje i-/, zemljo. X ta ria-men je rabil eletroskop, ki jja j^ vodno enako mo»Sno napolnil in držal e,no minutso V ZTTtkll. T7-k:vT^Jo ^*e y. da -r^pvaia 7.raii iz dihA-jo^rh vodnjakov e-lektriko mno«rn hojjjš*^ od nav.-idnojra »raka. H«a/.l»ka je pribViž,nr> lf>:l, Tu
  • hria ojvazovanja uta z:UH»ležila že prej razi^kuvaJm Treit^l tn K1>yter 7. Trakom v kletih in po»lzemnih ja-mah. ki doljro nišo b>3e pre74-a^»1'ii^. Ti p*>-fiioisi kažejo, da je fz pruHoroTiih votlin prvliaiajf^.i /rak znnitno joniziran. Rnpoite domaće blago! Andre Arman4y: 61 Princesa Symianoua Roma" Z Ijubezn^voatjo, ki me je navd&jala s strahotu, mi je očitala, da setm hotela pobesgnžti. — Vi, bivša revolucijonarica! Vi, ki ste s svojo svobodo plačaM pr»vx> svobociotniseJbiost! Vi zapu-ščate piravićno stvar, ssđaj ko je na orfi Crti ama-gaia! Sama sem, gmotno ujpropoćoema in umirate. sesm od laiu>te, — sem. revidnio govoriti s Sfeoroduntovim. SmatnaŽ je za utopijo to, kar mi je ptredktgaAa, toda ona je lončevito v^trajafla p«4 svojem. Za-^išaia 9em nekaj besed: — Premalo ženak imaono, <)ragi moj... Oe bi Fflfcrtejci ne tmeOi DeOite... Scaroctumov je snđsto 2Bmahrafl z roko m vetal. — Stori kar hoćeš, toda to je neumooet. In predno je ocKel, me je prremeril z očmi. — Čitam tvoje misK, — je dejart, — toda kjer-kt41 baš m kairkoli boi, nibar ne misti, da nam uidee. Potem je pa ocfeel in zak>putnil vrata za seboj. Tedao* mi je Jakovtjeva povedaia, kaj prlčaka-jejo od mene. Oo^otovelB naj bi v Pariz. Vae mi bo oiajtano tafco, girjrvo voljo se mi je pnsrerilo Obrati ofcrog sebe nefeaj oriiočnih mož. Trdna vera pre-rrrika gore. 2al je mogla moja vera navd-ušiti samo nekaj poedineev in izabrati samo rnefcaj posiou-90V, ki 30 pa bili brez pomena zaradi omahljivoati drugih. PrepotovaSa sere v«o Evropo tn org-anizi-raia posamezne upore a^i poedine atentate, ki »o pa o^taJi osamljefni iznaea. bsvz vsakega odziva in brez vpliva na režim, ki ga je utrj«v«5a deAoma antipatija, deloma pa šitrokogrudnost m potrpea-ljvvost evropskih ve4esil. m^^ii J