62. Številka. Ljnbljana, v četrtek 16. marca. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dniiaji, 15. marca. V današnji seji bavil se je državni zbor s trgovinsko pogodbo, skleneno s Srbijo. Trgovinski minister marki Bacquehem je tekom debate priznal, da bo nova pogodba pač v korist domačemu kmetijstvu, ne pa obrtnosti. Posl. Wohauka je zahteval, naj se vprašajo za svet trgovinske zbornice, Čemur pa bo se agrarci odločno protivili. Začetkom seje odgovarja miuisterski predsednik grof Taaffe na razne interpelacije, potem pa prestopi zbornica na dnevni r<*d in /ačue debato o trgovinski pogodbi s Srbijo. PobI. Peschka dokazuje, da je pri tej pogodbi Srbija bolj interesirana, kakor Avstro Ogerska. Kmetijstvu ne bo pogodba v korist, obrtuost pa bo naravnost oškodila. OJ avstrijskih produktov plačevati bo odslej večjo carino, kakor doslej, Iz Srbije bo uvaža dosti žita in živine v našo državo, ta pa ne potrebuje niti tega žita, niti te živine. Iz Srbije se uvaža tudi mnogo ovac; s tem se dela domači reji ovac velika škoda, a še večjo škodo bo imela vsled pogodbe domača svinjereja. Srbija importira k nam skoro samo kmetijske produkte, zato je bilo pričakovati, da se bodo v pogodbi varovali interesi našega kmetijstva, kar se pa ni zgodilo, narobe, ustvarila se je še nova nevarna konkurenca. Ouje se tudi o trgovinski pogodbi z Rumunsko; ta gotovo tudi ne bo v korist našemu kmetijstvu. V pogodbi ustanovljene določbe o živinskih kugah so Bicer jako dobre, a bati se je, da se jih Srbija ne bo držala. Govori se, da je vsaka trgovinska pogodba boljša, kakor carinska borba, a naše kmetijstvo bi prav lahko prebilo carinsko borbo a Srbijo in zato je za zastopnika kmetijskih interesov jako težko, glasovati za pogodbo. Posl. Woliauka pravi, da je vlada hotela preprečiti temeljite studije predloge in jo je zato jako pozno predložila. Vladi je legislativa samo nadležna. Govornik pravi, da nima nič zoper tako diskreditiranje centralističnega parlamenta. Mladočehi se protivijo tej predlogi iz gospodarskih ozirov, kakor so se upirali predlogi o Lloydu in o Dunavski parobrodni družbi. Sedaj postaja prepričanje, da je bil tudi odpor zoper trgovinske pogodbe jako opravičen, vse bolj splošno. Vinska klavzula je škodljiva, — tega ne taji nihče več. V trgovinski pogodbi z Nemčijo določena znižana oarina na žito je iluzorna, ker misli Nemčija z Rusijo skleniti trgovinsko pogodbo. ReBultat trgovinskih pogodeb je ta, da je imela naša država prvo leto slabšo trgovinsko bilanco, kakor kdaj v zadnjih desetih letih. Avstrija se nima bati carinske borbe s Srbijo, pač pa ta slednja. Pogajanj so se udeleževali tudi nemški komisarji; vlada je najbrž pozabila, da je prav Nemčija naš največji konkurent. Sodi se sicer, da imajo naši trgovci zato ugodnejše stališče, ker so Srbiji bližje, kakor n. pr. nemški in ker poznajo razmere v Srbiji, a temu ni tako. Navzlic ugodnemu geografičnemu položaju ne bo od nove pogodbe češka in moravska obrtnija imela nikake koristi. Nemčija in Avstrija nimata v Srbiji jednakih trgovinskih smotrov. Avstro-Ogerska mora skrbeti, da izposluje od Srbije posebne trgovinske koncesije, dočim se mora Srbija v svojem interesu temu zoperstavljati, Nemčiji bi bilo v korist, da nima Avstro-Ogerska nikakih posebnih koncesij. PoBledica trgovinske pogodbe bo ta, da bodo iz Srbije kmetijske produkte k nam prodajali, obrtne izdelke pa kupovali na Nemškem. Ako se hoče sta-bilirati trgovinsko razmerje mej Avstro-Ogersko in iztočnimi deželami, potem ne gre prezirati Rusije. Rusija je prej jako mnogo čeških izdelkov kupovala. Vlada naj skrbi, da se bodo pogajanj radi trgovinske pogodbe nemško-ruske udeležili tudi avstrijski komisarji, kakor so se avstrijsko-srbBkih pogajanj udeležili nemški komisarji. Govornik nasvetuje končno, naj vlada po-izve* mnenja trgovinskih in obrtnih zbornic glede" avstrijsko srbske pogodbe, dotlej pa naj se razprava o pogodbi preloži. Posl. dr. Peez misli, da se upirajo agrarci pogodbi s Srbijo zato, ker vidijo v duhu vedno pogodbo z Rumunsko. Karakteristično je to, da ni z novo pogodbo skoro nihče zadovoljen, niti v naši monarhiji, niti v Srbiji. Tej nezadovoljnosti ni pogodba sama podloga, ampak ona izvira iz prevelikih davkov. Velik nedostatek {te pogodbe je to, da ni nič rečeno o razsodiščih. Govornik citira izrek „Mon-tesciuieu-a, ki dolži vladarje, da so naložili narodom neznosna bremena, samo da imajo toliko večjo vojsko. DandaneB pa niso več vlade šovinistične, pač pa narodi. Vojne bo od leta 1850 sem veljale 25 tisoč milijonov goldinarjev v zlatu. Misel, naj se rešujejo mej narod ni prepiri potem razsodišč, ni nova in se pojavlja zlasti zadoja leta vedno češČe in sicer bo ogrevajo zanjo jako odlični državniki. Nekatera mej-uarodna preporna vprašanja so se že rešila na ta način in ako se militarizem ne odpravi in ne uvedo mejoarodna razsodišča, potem bo Evropa res postala Bamo »lovišče imovitih Yankeejev.u Trgovinski minister marki Bacquehem pravi, da se je glede) nove trgovinske pogodbe s Srbijo najprej vprašati: ali je boljša od prejšnje, ali 8labejša. Na to ni lahko odgovoriti. Tudi o pogodbi z 1. 1881. se je slabo sodilo, a vender se niso obistinila t sta neugodna prerokovanja. Nadi interesi tirjajo, da se sklene s Srbijo taka trgovinska pogodba, da ne bo v škodo našemu industri-jalnemu eksportu, a tudi našemu kmetijstvu ne. Ta naloga se je kolikor toliko srečno rešila. Srbija je jednakopravna država in nam ne more dovoliti nikakih diferencijalnih koncesij. Ako bi jih bili zahtevali, ne bila bi nas pri tem podpirala nobena druga drŽava. Vrednostne carine so se odpravile, namesto njih pa uvedle carine po težavi uvoženega blaga. Prejšnjih carin ni drugače primerjati sedanjim, kakor samo povjirečno. Ugovor, da bodo kmetijski produkti iz Srbije škodovali našemu kmetijstvu, je neosuovan. Carine na tiste srbske produkte, kateri se največ uvažajo, so sedaj izdatno večje, kakor so bile prej, a tudi konvencija glede) živine je sedaj dosti ugodnejša, kakor je bila prej. Kar se doBtaje eksportne industrije, tako mora vsakdor priznati, da so stabilne razmere, tudi pri višjih carinah še vedno boljše od nestabilnih in zato tudi nobena trgovinska zbornica ni ugovarjala pogodbi. Carinska borba je nevarna stvar in prav naša država ima v tem pogledu že nekaj izkušenj. Zato želimo odkrito, da bi se balkanske države gospodarski in kulturelno razvijale in du bi vladale ondu razmere, koristne razvoju naše trgovine. Upati je, da se bo Srbija te pogodbe lojalno držala, zato je predlogo priporočiti v vzprejem. LISTEK. Skesana Magdalena. (Novelira. — Češki spisal Jakob Arbes) ..Konec.) Toda čez leto in nekaj mesecev nehalo se je poslednje to tolažilo, to drobno bitje smejati. Nekaj dnij že leži dete poteč se v sosednji sobi na svoji preprosti posteljci kakor odrevenelo. Le časih se zgane, zastoka ali globoko vzdihne — in vsak hip je lahko pričakovati, da vzdihne po-slednjikrat. . . Vsega tega se je spominjal po izbi hodeči mož, kakor se po letih spominjamo kakih strašnih Banj . . . Najedenkrat je obstal in se zgrudil na stol pri mizi. V sobi vlada globoka tihota, katero moti le odmerjeno tikanje ure. . i Čez nekaj časa preruši tihoto divje zunaj lajajoči pes. Mož je dvignil giavo in pogledal k durim. Toda čez nekaj sekund je lajanje zopet umolknilo in moževa glava se je zopet povesila k prsim . . . Toda kaj je to? Nenadoma je nekaj zaSumelo pred durmi, kakor bi bil ponočoi vetrec zavel v vežo. Kljuka se je lahko premaknila, duri so se tiho odprle — na pragu se je prikazala sloka ženska postava v črni, svilnati obleki, v gizdavi mantili in z letnim klobučkom z razmršenimi cveticami na glavi. Nekoliko hipov je obstala kakor kip; potem je hotela stopiti naprej, ali opotekla se je in prijela se duri, da ne bi padla. Moža na stolu vzbudil je šum, in dvignil je glavo. Ugledavši žensko planil je po konci kakor tiger; toda v istem hipu se je tudi on opotekel. Z levo roko prijel se je za stolovo naslonjalo, desna pa je nehote* segla ob bok po lovski nož. Na mračnem njegovem obrazu se kaže srd in sovraštvo, na utrujenem obrazu žene pa nepopisno ljubezniva nema prošnja. V mesečnem svitu podobna ie ta ženska vzdušni postavi nepremagljive dražeBti. Vabljiva, zapeljiva sirena je namreč in ob jednem nesrečna, potrta, skesana žena. Tako sta si stala nekaj trenutkov nasproti. Izraz srda in sovraštva na mračnem obrazu moževem umika bo nehote izrazu sočutja. Pogled na čudno žensko ga je najedenkrat razorožil. Čez hip se je zganila in iz ust so ji prišle z bolestno drhtečim glasom besede: ■»Kje je moj otrok — kje moj mož?* Usodne beBede! Iz očij poatarnega moža sta švignila dva bliska. ,Proč — proč od tu, nesrečnica!" zasopel je trdo, a vender se mu je glas ud notranje ginjenosti tresel. .Odpusti — za vse, kar ti je dragega — odpusti!" zaibtela je žena s srce pretresujočim glaBom. »Proč — ptoč od tu !a veli mož strožje nego poprej. „Milost — usmiljenje!" ihti žena opotekajoč se naprej. .Proč — proč!" ponavlja mož skoro surovo. Stopila je nekoliko korakov naprej, zgrudila se pred njim na koleni, sklenila roki in se mu zagledala nemo proseč v obraz . . . Vzdrhtel je in po mračnem obrazu zabliskalo se je zopet nekaj kakor usmiljenje; toda v istem hipu se je umaknil in dvignil desnico. „Udari! udari!" zaihtela je žena, plazeč se po kolenih za njim in hoteč objeti njegovi nogi. Obstal je kakor odrevenel. Pogled na potrto, ihtečo ae nesrečnico ga je razorožil. .Udari — odpahni me z nogo t" ihti ženBka. „Samo povej mi, kje najdem svojega otroka — kje je moj mož!" Naročila na novn predelano in pomnoženo peto izdajo Meyer-jevega nančnega slovarja od katerega ara že izšla prva dva sešitka, se vzprejemajo. Izhaja v 272 tedenskih sešttkih po 30 kr. Brockhaus-0¥ naučni slovar 17 zvezkov, vezanih v lepenki, povsem novih, 13. izdaja, (260—1) mesto 102 gld. OO fg>luc«»jl. (i79) Največje skladišče raznega semena n. pr.: nemške, štajerske, incamat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, .splošno znano kot najboljša krma za živino-travnejra semena za suhe, mokre, peččene in gij. no vito travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peterflilj, setortjo, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenja d Proseč m nogo h roj nega poseta (151—9) MAG GI JEVA zabola za Juhe je sveže došla pri: A. Slacill-ll. (21) Pristno tropinško žganje najboljše kakovosti, lastnega izdelka, ponuja po utajiiižjili ceuali Anton Darbo, lastnik vinograda v Gorici. Uzorci se doto brezplačno. (262—2) l Št. 442. (278—3) Dim"' 24. marca 1S9S slo polnilne ob I O. url vršila se bode mfnueiMlo dražba za oddajo na 8188 gld. 71 kr. proračunjenih del v nekdanjem vojaškem oskrbovaličču pod tem pogojem, da se delo takoj prične, ko se zadubi od višje oblasti potrjen je in da se dovrši do 1. julija 1893 in da vzame zakupnik materijal, ki ga je občina že preskrbela za njeno ceno v račun in da občina ni na najnižjo ponudbo vezana in se bode delo sprva posamezno in potem skupno izklicalo. Izklicne cene so sledeče: 1. ) Zidarsko s težaškim delom...........3143 gld. 21 kr. 2. ) Kamnoseško delo............... 191 n 60 „ 3. ) Tesarsko delo................ 568 , 18 „ 4. ) M'zsrsko delo...........4..... 1744 m 74 „ 5. ) Ključavničarsko delo.............. 1558 6. ) M užarsko delo................ 172 7. ) Steklarsko delo . . .............. 184 8. ) Lončarsko (pečarsko) delo............ 496 9. ) Slikarsko delo................. 130 Vzprejmo se tudi postavno kolekovane pismene ponudbe do 10. ure, to je, predno se prične ustna dražba. Dražbeni pogoji, vsled katerih mora vsak ponudnk položili 10°/0 vadij predno se dražbe udeleži, načrti in stioškovnik so v uradnih urah pri mestnem županstvu na razpolago. Mestno županstvo Novo mesto dne" 11. marca 1893. Župan: UPerlco. 40 58 Opozarja se na razglas v štev, 58 „Slovenskoga Naroda'* z dno 11. marca 1893 zaradi zagotovljenja zakupne oddajatve, oziroma dobave drv v postajah Celovec s St. Petrom za čas od 1. septembra 1893 do konca avgusta 1894. Natančne j i pogoji so lahko pregledajo pri c. in kr. vojaškem preskrbovalneiu magacinu v Gelove i do dne 23» marca t. 1. mej 10. in 12. uro dopoludue. (270-i> '$■2 • C ♦ Z ' Z' Z' K SV ^__. a 1 i i i i 10 goldinarjev stane pri meni en mortroc "a peresih (Fedi-rmAtratze). Ti modroci ho solidno ii najboljše tvartne narejeni, imajo po so dobro vezanih, modnih peres iznaj-boHiega bakrenega drata, su s finim afrikom tapecirani in modnim plstnafalm r.villioin preoblečeni ter 10—1f> let nol»«'nlli poprav ne zahtevajo. flssF' Pri naročilih ■ defcele naznani iiHJ ne vselej nntHiiena mora postelje v not rtu ji Inoi. ^tX-i — Ako se torej dobi /.h 10 gld. dober tapeciran cnodVOC ni peresih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kateri piaverni namenu, Imati «lol»ro poiteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, ŠelenburgovB ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kopelij in zavodov popust od cene. Žicaste žinmiee za vsako postelj*) navadno velikosti po <*o Ki.idov ; I atrikom tapeciranu in s cvilhom preotlećeue p k>«1. i71i—«1) K53G — — 3« s II Gozdne sadike. V ffozriitrtu vrtu v Ormllačl pri IJulilfaiil se bode letošnjo pomlad oddalo već Mio Uno«1 uaravuoet za nasad primernih dveletnih črnih in belih borov in triletnih smrečic po dva golillnurja ta tisoč drevesc, pri Čemer so ušteti stroški za izkopavanje, zavijanje drevesc v mah in slamo, eventuvalno tudi v zaboj, in za preptdjatije drevesc do kolodvorov, oziroma do postnega urada v Ljubljani. (asi, Zr lasi t ve za ta drevesca, za katera je takoj položiti dotični denarni znesek, se vzprejemajo, dokler zaloga znaša, pri e. kr. deželnem gozdnem nadzorstvu za Kranfsko v Ei|tibl|aul. Od c. kr. deželnega gozdarskega nadzorništva za Kranjsko. Dražestni uzorci privatnim naročiteljsm zastonj in franke. Knjige z uzorci begate vsebine, kaker&nih ie ni bilo, za krojače nefrankovano. Jaz ne dajem odpusta 2'/, ali 3'/t gld. od metra in tudi krojačem nikakih daril, kakor ho to godi od strani konkurencijo na trosite poslednje roke, nego imam Bituio stalne in odločene cene, da zamore vsak privatni narocltelj dobro in po ceni kupovati. Zatorej prosim, da si da vsak predložiti samo moje knjige z uzorci. Tudi svarim pred pismi konkurencije, v kojih se obeta dvojni odpust od cene. Tkanine za obleke. Pernvien in doaking za visoko duhovništvo, tkanino, kakor so predpisane ca c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukna z« biljard in igralne miti, prevleke za vozove, loden, tudi nepremoćljiv, za lovske suknje, tkanine, ki se dajo prati, potni piaidi od gld. 4—14 itd. Kdor želi kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, čisto volneno suknenlno in ne cenenih cunj, ki koniHJ toliko stanejo, kot iznaša plačilo krojaču, obrne nsj se na tvrdko (avstrijski Msnehester). «8t i kar of s ky v Največja tovarniška zaloga suknene robe v vrednosti »/3 milijona goldinarjev. Da predočujem velikost in zmožnost, razkladati mi je, da je v moji roki zje-d in i en največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanj«) „kamm|?Hrnau, pripadajoče opreme za krojače in velika knjigoveznioa zgolj v lastno svrb«-. Da se o vsem navedenem prepričate, poživljam p n. občinstvo, komur je prilika dana, da si oirleita velikanske prostore moje prodajalnice, v kojl posluje 150 1 j udi j. — Pošilja se le proti poštnemu povzetju. — DopiBovMije v nemškem, ceskeni, ogerskem, poljakom, itabj.inskem. francoskem in angleškem jeziku. (188_9) konfekcijski salon za gospe le v Špitalskih ulicah št. 7,1. nadstr. priporoča za spomladno in letno sezono po j a Ko iikili c^enali največjo izboru najboljših in naj modernejših dežnih plaščev za gospe, dekleta in otroke, vrhnih sukenj, zgornjih sukenj (Caps), jaquetov, pelerinov vsake velikosti, potnih oblek in jopičev (bluz) najnovejše facot^e, kakor tudi s |»ovaeii| uovlui bludom založeno skladišče suknene, platnene in modne robe. Z velesp Jtovanjeui „Pri Tončku". NB. Če se vpoaljo mera, ae iiarot-enl konfekeljakl pred. meti lK«lelu|e|o v M dneh nn popolni* sartoioljal»«>• \»* aatitei nuje poitljnju hc kataloicl in karte a naorel poMtulue proato. (2"ti—3) Izdujatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". benalci bodo volfli Tučakov-či predsednikom, radi-kalci pa bodo glasovali za Pasića. Govori se, da bo vlada zopet razpustila skupščino, Čim bo ta vo-tirala državni proračun, odobrila sklenene trgovinske pogodbe in volila tretjega regenta. Italija in JVemeija. Te dni se peljeta cesar Viljem in cesarica Avgusta v starodavni Rim, da prisostvujeta srebrni poroki italijanske kraljevske dvojice. Vzlic temu, da prideta na posebno povabilo italijanskega kralja Umberta, ima njiju potovanje gotovo političen pomen. Govori se tudi, da obiščeta cesar Viljem in cesarica Avgusta tudi Sv. očeta in to ne ugaja radikalnim listom. Zato očitajo Bedaj cesarju Viljemu, da je njegovemu potovanju namen, oživiti umirajočo trojno zvezo in to očitanje boli ošabne Pruse nad vse, sosebno ker pomnijo, kako so Italijani Viljema pozdravljali prej in kako sedaj! Švedska in Norveška, V norveškem parlamentu, imenovanem storthing, ni miru. Radikalci delajo z vsemi silami na to, do razširijo in popolnijo neodvisnost Norveške oa Švedske čimbolj in spravljajo zlasti vprašanje d norveških konzulatih, ki je že dve leti pereče, vedno zopet na dau. Kralj se upira posebnim norveškim konzulom, a vzlic temu je parlament te dni sklenil, da je razprave o ustanovitvi posebnih norveških konzulov začeti brez odlašanja, ne da bi še o tej stvari vršila prej kaka pogajanja s Švedsko. S tem je zopetni boj parlamenta b kraljem neizogiben. Pred mesecem je Švedska stavila ponudbo, da naj imata obe drŽavi jednega državnega ministra, naj je Šved ali Norvežan, a tudi ta posredovalni predlog so radikalci odklonili. Kakor že jedenkrat, ne bo kralj niti sedaj potrdil Bklepa o samostalnih norveških konzulih; vsled tega bo moralo sedanje konservativno ministerstvo odstopiti in potem pridejo na krmilo radikalci, največji nasprotniki Švedske in hladni prijatelji kralja, in potem se bo začel odločilni boj mej tema državama. Dopisi. H iint* pri Postojini, 13. sušca. [Izv. dopis.] (Gasilna podružnica, — požar) Vsled prizadevanja vrlega načelnika postojinBkega gasilnega društva, g. Matije Petriča, se je ustanovila v Hrašah gasilna podružnica. Dno 5. t. m. je preč. g. župnik hrenoviški Al. Puc ob azistenci č. gg. Mikša in Soukupa slovesuo blagoslovil briz-galno hraške podružnice. Mej udeleženci Brno videli občečislanega ckrajnega glavarja markiza Gozanija, ki ho vrlo zanima za vse važnejše in občekoristne naprave v svojem glavarstvu, potem g. župana Vi« čiča s Postojine, g. deželnega poslanca H. Kavčiča in mnogo drugih veljakov poleg nebrojnega ljudstva. S Pustojine je došlo 38 ogojegascev s svojim načelnikom Petričem, poslavit vmeščenje prve podružnice. Po blagoslovu so napravili izvrstno izvež-bani postojinski ognjegasci gasilno vajo ter pokazali nenavadno urnost pri rabi raznega orodja. Treba je le videti te junaške možake in krepke mladeniče, kako znajo točuu uaBtopati vsak k svojemu delu ter natančno izvajati ukaze svojih poveljnikov. Tu ne zapaziš najmanjšega nereda, — nihče ni v zadregi, kam bi se dejal, za katero delo bi prijel, — na hip je sleharni gasilec na svojem mestu. Gasilno društvo v Postojini ne uživa brez vzroka obče priznane slave, da je za ljubljanskim prvo, kar se tiče izvežbanosti. Vsa čast uje načelniku, neutrudijivetuu gosp. Petriču, ki si je v tem oziru stekel nevenljivih zaslug iu ki ga smemo imenovati — ne da bi se mu laskali, ne čuje rad svoje hvale — ponos slovenskih gasilcev. Slava mu! Po točno izvedeni vaji je prevzela bnzgaluo hraška podružnica, katera broji sedaj 16 mož in ima na čelu vrlega g. Mat. Zormuna. Slučaj je hotel, da je morala novo ustanovljena podružnica takoj osmi dan potem — v ogenj. Dne" 12. t. m. je začelo goreti zjutraj ob polu štirih v vasici Malo tJbeljsko pod Nanosom. Zgorelo je trem gospodarjem vse in še četrtemu hlev, natlačen s senom. Škodo cenijo na 3500 gld. Hraška gaBilna podružnica je bila že čez pol ure na pogorišču, ter je po kratkem energičnem naporu ogenj ukrotila. Ako bi ne bilo tako nsgle pomoči, bi videli danes tam, kjer je stalo Malo Ubeljsko, le še kup okajenih razvalin, kajti ogenj je bil močan in pihala je huda sapa. Čestitamo mladi podružnici k prvemu, tako sijajnemu uspehu, za kateri gre glavna zasluga njenemu načelniku g. Zormanu in g. podžupanu žoretu Kraigherju. — H konca si ne moremo kaj, da ne bi izrazili najiakrenejše zabvale prečaBtni duhovščini za cerkveni blagoslov brizgalne ter že zgoraj imenovanim p. n. odličnikom za čislano udeležbo pri lepi svečanosti. — Mlada podružnica pa rasti, napreduj in krepko deluj ter dobodi kmalu novih tovaršic v prostrani okolici postojinski — v hrambo našega itak bornega imetja! Domače stvari. — ( A1 v d i j e n c a.) Zadnjo nedeljo bila sta gospoda dr. Ferjančič in dr. Majaron pri pra« vosodnem ministru, ekscelenci groiu Schonbornu zahvalit ga v imenu društva „Pravnika" po naročilu zadnje glavne skupščine za to, da je bil na prošnjo društva dovolil gosp. dru. Babniku šest mesecev dopusta in tako omogočil ureditev gradiva za slovensko pravno terminologijo. Gospod miuister si je dal razložiti napredovanje te važae zasnove ter načrt konečne rešitve, izrazil vesolje na tem, da je bil v stanu tukaj pomagati, in naposled zagotovil društvo „Travnik" svoje blagouaklonjenosti tudi za bodoči čas. — (Z D u n a j s k e g a vse uč i l i š č a.) Prihodnjo soboto bodeta promovirana doktorjema prava gosp. Josip Kušar, sin državnega poslanca, odvetniški kandidat v Ljubljani in gospod J. Rupnik s Črnega Vrha, koncipist pri c. kr. tiaaučni direkciji v Ljubljani. — Čestitamo! — (Slovensko gledališče.) Oj)ozarjamo še jedenkrat, da je začetek dauašnji slovenski predstavi, kakor običajno, ob polu 8. uri. Vnanje rodoljube pa opozarjamo, da bode v nedeljo dne" 19. t. m. v drugič in zadnjič nastopila v operi „Cavalleria ruBticana" kot gost gospica Ma-feuka Voluarova iz Plzna. Naj se pravočasno oglase za sedeže. — (Za „Štaba t Mater"-koncert) je skupna vaja jutri v petek 17. marca ob 8. uri v redutni dvorani, prva generalna z orkestrom pa v ponedeljek ob 8. uri zvečer istotam. — (Bolniška blagajna mojstrov) zadrug rokodelskih obrtov ima v nedeljo due 19. t. m. ob '/«,2. uri pupoludne v mestni dvorani letošnji občni zbor z naslednjim dnevnim redom : 1. Poro* čilo o račuuskem sklepu za leto 1892. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Dopolnilna volitev od bora. 4 Volitev pregledovalcev za leto 1893. 5. Splošni predlogi. — (Ponarejeni petdesetaki.) Zopet se razširjajo ponarejeni petdesetaki. Spoznajo se na tem, da imajo na ogerski strani kazenska določila narisana na svilnatem papirji, ki je pulci ! , n na di.tirnem mestu Rudeče številke tiskane so s slabo barvo in se dajo izbrisat', ako se jih malo zmoči. — (Gozdni požar.) Blizu Laverce nastal je minulo soboto popoludne na „Debelem Vrhutt v gozdu posestnika K e b r a požar, ker je v kratkem uničil dva orala mladega leBovja. Škode je kakih 150 gld. Nevarnost je bila velika, ki je bilo precej vetrovno. Sosedom pod vodstvom g. Lenčeta se je posrečilo ogenj pogasiti do večera. — (Železnica v Bob in j.) Graščaku, tovarnarju in železniškemu podjetniku g. Alojziju Prasch-nikerju v Kamniku je dovolilo vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo, da sme zvršiti tehniška pripravljavna dela za zgradbo lokalne železnice normalnega tira od postaje Lesce-Bled preko Zagoric, Bohinjske Bele iu Nomnaje v Bohinjsko Bistrico. Dovoljenje velja za dobo šestih mesecev. — Ko se je razširila vest, da se g. Alojzij Praschniker poteza za to koncesijo, zavladalo v Bohinji veliko veselje. Nekateri zastopi prizadetih občin izrekli so g Praschnikerju takoj brzojavno svojo zahvalo. Ako bo izvrši ta želea ■ niča, bode gotovo na veliko korist vsej Bohinjski dolini in izdatno povzdignila tamošnje obrtno gibanje. — (Železnica od Kamnika do spodnjega Dravograda) bi se utegnila izvršiti sčasoma in bi gotovo douašala veliko korist dotičnim krajem. Šla bi čez Velenje in Mozirje. Vlada se dogovarja s štajerskim dež. odborom zarad zgradbe take železnice. — (Narodna Čitalnica v Kranji) priredi postno veselico v nedeljo dne 19. marca 1898 v društvenih prostorih. Vspored: 1. Petje. 2. „Ona me ljubi!1, veseloigra v dveb dejanjih. 3. Prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina prosta. — (Samomor.) Piše se nam iz Kranja: Doć 14. t. m. dopoludne ob polu 12. uri skočil je v Kranji z železnegu mosta Tomažev Tone in je bil precej mrtev. Lansko leto skočil je z mosta njegov oče Tomaž, letos pa sin, star kakih 25 let. Uzrok ni natanko znan. — (Vinske cene na Dolenjskem.) Iz Novega mesta poročajo „Dol. Nov.-, da tako visokih cen domače vino še ni imelo nikdar kakor letos. Prodajalo se je vino — sedaj se že teško dobi — po 13 do 15 in celo 23 gld. Toda take cene so se plačevale le za vino iz škropljenih vinogradov. Iz neškropljenih se ni pridelalo nič ali pa kiselicu, za katero nikdo ne mara. Se ve da je ubogemu kmetovalcu, ki včasih niti za sol nima denarja, teško kupovati si drage ameriške trte in pa modro galico za škropljenje. Vlada bi morala v svojem interesu bolj izdatno podpirati take uboge vinorejce. — (Osobne vesti.) Deželnega sodišča v Gradci svetuik baron Adolf Neugebauer imeuo-van je višjim svetnikom pri istem sodišči. — V Celji zaročil se je vrli narodnjak g. Milan Hočevar z gospodično 11 t mi no Sima. — (Mariborska čitalnica) priredi v nedeljo dne 19. t. ni. v pritličnih prostorih hotela „pri najvojvodi Ivanu" zabavni večer z raznovrstnim vsporedom, ki obseza petje, prizor „Graščak in kmeta" in gledališko igro „Oie bo rekli, da le". Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 20 kr. za osobo. — (Razširjanje šol.) Na Bpodnjem Štajerskem bodo s1 razširil j za jeden razred nastopne šole: V Ponikvah, v Šmartnem pri Slov. Grade', v Račjem in pri Sv. Ani nu Krombergu. — („Izveuakademična [II. j podružnica s v. Cirila in Metoda v Gradcu") imela bode svoj letni zbor dne 26 t. m. ob osmih zvečer v gostilni Triisterjevi „Zum vrilden Mann". Na ta zbor se društveniki uljudno vabijo. Gosti dobro došli. — Odbor. — (Rudarski shod v Cel ovci.) Meseca avgusta bode v Celovci splošni rudarski shod, kakor je bil 1. 1888 ua Dunaji. Osnovali so se posebni odseki, ki bodo priredili vse potrebno za slavnosti, katere se bodo vršile od dne 14. do 17. avgusta. — (Odgovor biBkupa S t ro s s m ay a r j a.) Na brzojavni pozdrav, ki je bil s splošnim navdušenjem sklenjen na nedeljskem komersu v Zagrebu in odposlan v ponedeljek velikemu vladiki, dobil je g. Frau Fo I neg o vid nastopni odgovor: „Hvala iz sve duše i iz svega srdcii Vama, neodvisnom gradjanstvu i nadobudnoj mladeži. Bog blagoslovio milu našu dumovinu i krasni naš hrvatski narod. Strossmaver, biskup." — (Hrvatska j ust i ca.) Preteklo Roboto vršila se je v Zagrebu zanimiva kazenska obravnava, ki ni bila brez jiolit čnega kolorita. — Pravnik Alačevič udaril je bil sodnega pristava Desan-tija na Ilici 8 pestjo v lice, ker ga je orgorčilo ne baš kavalirsko in junaško postopanje Desantijevo v aferi T resic in ker ga je Desanti tačas tudi osebno žalil. — Obtoženec obsojeu je bil zaradi prestopka zojier varnost časti po § 496 k. z. na 14 dni zapora in kot Dalmatinac tudi na izgon iz „kronovin Hrvatske in Slavonije" in to uavzlic temu, da je bil Desanti obljubil v redakcijah „Obzora", „Hrvatske" in »Agramer Tag-blatta", da ue bo tožil, ako se stvar v listih zamolči, kar se je tudi storilo. — Zanimivi sta pri tej stvari zlasti vjirašanji, je-li zaradi prestopkov zoper varnost časti sploh dopustno izganjati obsojenca iu je-ii temeljem državnega prava in nagodbe v Hrvatski moči zmatrati Dalmacijo kot inozemstvo. Zagovornik dr. Frank je v duhovitem govoru obe vprašanji zanikal ter opozarjal na naslov „hrvatsko-slavonsko-dalmatinskega sabora" in na naslov najvišjega sodišča hrvatskega, katero se nazivlja v zraislu pogodbe „hrv. - slav. - d a 1 m a t i n s k i stol sedmorice*. — Sodišče se pa na vse te ugovore ni oziralo in radovedni smo, kako stališče bo tu zavzela vzklicna instanca. — (Umrl je) v Požegi tamošnji profesor gosp. Ivan Kos, iskren hrvaški rodoljub, obče priljubljen kot vrl narodnjak in učitelj. N. v m. p. I — (Razpisaue službe.) Na trorazredni ljudski šoli v Žireh izpraznjeno je drugo učiteljsko mesto s plačo III. plač. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 10. aprila pri okrajnem šolskem svetu v Logatcu. — V Sodražici razpisano je mesto poštnega odpravitelja pri tamošnjem c. kr. poštnem in brzojavnem uradu. Letna plača znaša 300 gld., uradni pavšale 80 gld. in brzojavni pavšale 80 gld. Kavcije je položiti 300 gld. ko se sklene službena pogodba. Prošnje do dne 7. aprila pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. — J ti tiri „Jonr«i'ixe*». j Posl. Tekly se boji, da bo naše kmetijstvo imelo od trgovinske pogodbe samo škodo, ker so carine na žito in živino premalo zvišane. Posl. T a u i c h e misli, da bi bila v prvi vrsti Ogerska oškodovana, ako bi imela pogodba neugodnih posledic za kmetijstvo. Vladni zastopnik dr. Sperk pojasnjuje nekatere posamnosti zlasti glede uvažanja živine it Srbije. Ko je fie poročevalec dr. Hallvvich pri* poročal predlogo, vzprejela jo je zbornica z veliko večino. Zbornica odobri potem brez debata 6e trgovinsko pogodbo s Koreo in avstrijsko rumuosko konvencijo o varnostnih znamkah ter zaustavi na to razpravo. Prihodnja Heja nocoj ob 7. uri. Govor poslanca V. Spinčića v 213. seji državnega zbora dne it. marca 1893. (Dah» šesta in zadnja točka odsekovega nasveta bo tiče malega dela takozvanim pristanu pri Beršcu. Beršcc leži visoko nad morsko obaljo K morju se pride po slabi, sila strmi poti. čestoimenovane družbe parniki se ustavljajo tudi tu vsak dan, ker od tod ne potujejo samo ljudje iz Beršca. ampak tudi iz Bosednih občin, iz Ploncina in iz Fijanone. Sem prihaja tudi iskat živil in pošto finančna straža iz Porocine in Faresine na otoku Cresu Ti kakor tudi potniki s parniki morajo skakati s čolnov na kopno in s kopna na čolne in isto tako morajo svoje blago metati s kopna v čolne in narobe, kar je jako nevarno. (Klici: Komično, a resnično I) Da, to je resnično! Dobil sem načrt rive in iz tega ne posebno dobro risanega načrta si je moči predstaviti, kakov je ta pristan. Obal je tam skalovita, tako, da se ji morejo čolni le težko približavati. Prebivalstvo ne želi, da bi se napravil pristan ali molo, kar bi smelo tirjati; zadovoljno bi bilo, da se v daljavi 12 metrov skale odpravijo in izravnajo, zadaj pa proutor zasuje s somtorinom ter napravijo stopnice z varnostuimi zidovi, po katerih bi bilo priti na pot v vas. To je gotovo jako skromna želja. Kakor se mi je reklo, veljalo bi to delo 1000 do 20O0 gld. Reči se sme, da se tam ukrca ali izkrca vsak dan vsaj 10 osob in če se pomisli, da na mnogih železniških postaah ni vsak dan 10 osob, katere bi vstopile v vlak ali iz njega izstopile, potem je on-dotnega prebivalstva Želja gotovo upravičena. Vrh lega je upoštevati, da se od ondu vsako leto odpelje vsaj 1000 hektolitrov vina in mnogo drugega blaga. S tem sem povedal, kar sem nameraval reči o stvari, radi katere sem se oglasil za besedo. Dovoljeno mi bodi, da na kratko omenim še nekatere druge reči. Pred vsem priporočam v vzprejem nasvet gg. posl. Burgstallerja in dra. Rizzija, naj se v proračun ustavi izdatua dotacija za pristane in druge pomorske naprave. Ta nasvet je splošen, kar pa sem jaz navel, je specijaliziranje nekaterih del, katere bi bilo izvršiti v dCbi od I. 1893. do 1902. Isto tako priporočam visoki zbornici v vzprejem, vladi pa v izvršitev nasvet poslanca gg. Burgstallerja in Buude radi podpore domači trgovinski mornarici. Kar sta v včerajšnji in predvčerajšnji seji v tem oziru povedala poslanca Stalitz in Burgstaller, potrjam doslovno. Naša trgovska mornarica je res v Blabih razmerah. Ladje gnijejo v pristanih, lastniki teh ladij pa morajo še davke plačevati, (Čujte! .Kje je tvoj mož — moj sin V ponovil je, kakor bi se poglabljal v najtrpkejše spomine, in stoprv čez trenutek je pristavil: .Mrtev!" Zastokala je, kakor bi ji raztrgal srce. .Tretji dan po tvojem begu," nadaljeval je mož s temnim glasom, .ko se je prepričal, da si ga izdala — pognal si je krogljo v glavo . . ." Poslušala je strašne besede nemo, ali z izrazom največje bolesti. Nastal je mučen molk. ,In kje je moj otrok?" zaihtela je najeden-krat iz razburjenih prsij nesrečna žena. — .Umira ..." glasi se zamolkli odgovor. Plauila je po konci kakor ranjena levinja. Iz burno dvigajočih se prsij izvil se je vzkrik krčevite bolesti. Zimnično bo bliščeče okno zakružilo je divje po sobi. Zagledavši priprte duri v sosednjo sobo, planila je k njim. Mož je skočil za njo, da bi ji zabranit vstop. Iztrgala se mu je, pohitela v sobo in z nekoliko koraki je bila pri postelji svojega otroka. Ležal je vznak v kratki srajčici nepremično in v polnem svitu meseca .. . Nekaj hipov je obstala pred posteljico, potem bo je nagnila nad njo. mej somišljeniki.) akoprav nimajo od ladij nikakega dobička, ampak samo izgubo. Naše ladje ne morejo konkurirati s tujimi, in sicer zategadelj ne, ker tujci dob vajo od svojirh vlad izdatne snbveucije, zlasti za ladije, narejene doma, kakor je to pred kratkim v deželnem zboru v Zagrebu hrvatski poslanec odvetnik Barčic omenil in dokazal. Govoril je tudi o subvenciji, katere trosijo druge države za zgradbo ladij. Rekel je — in jaz mu verujem, ker govori navadno na podlagi zanesljivih podatkov — da potrosi Francija vsako leto za podporo zgradbe ladij do 40 mirijo nov frankov (Čujte!), Anglija 21 milijonov frankov, Italija 17 milijonov frankov in tako tudi droge države n. pr. Japonska 2'/a milijona frankov in Avstro-Ogerska — 1,400.000 frankov, (Klici: Lloyd!)aod te svote bo druga državna polovica imela najbrž največ dobička. Splošno se priznava, da so take subvencije potrebne, priznava se to tudi v deželnih zborih v Trstu, Poreču in Zadru; govori se o njih v deželnem zboru v Zagrebu ; o tem ne govore* samo privrženci jedne stranke ali narodnosti, ampak sploh vsi poslanci primorskih dežel ne glede na strauko ali narodnost Upam, da tako, kakor je ministerski predsednik Wekerle — kakor nam je včeraj povedal posl. Burgstaller — obljubil podporo za zgradbo ladi|, da bo tudi naša cislitvanska vlada podpirala izdelovanje ladij. Mej tem, ko je govoril posl. dr. Menger dobil sem pismo, kateremu je bila dodana ta le notica (Čita): „La camera di commercio di Spalato e il Lloyd. Seri ve il „Dalmuta" del 25 corr. : La Camera di commercio di Spalato aveva diretto, in una nota seduta, in lingua croata, alcune meuzognere e per-fide delazioni al consiglio di amministraziooe del Lloyd contro il personale di quella agenzia, che in ogni oceasione eolmo invece di gentilezze e riguardi i presuntuosi croatomani di Spalato. I pthVri pero furono sonati, perche il consiglio d' amministrazione del Lloyd fece restituire alla Camera, a mezzo delta stessa agenzia, il suo iusi-nuato (Čujte! mej somišljeniki) facendole capire che, se volesse qualche cosa, serivesse almeno nella lingua del commercio, delta marina ed anebe del paese. Nun possiaino che lodare il contegno che il Consiglio di amministrazione del Lloyd ha tenuto in tale circostanza." To se pravi, da se je trgovinska zbornica Spletaka obrnila do Lloydove uprave v Trstu s hrvatskim dopisom in da je ta uprava noto jedno stavno vrnila (Čujte! mej somišljeniki) s pozivom, naj se jej dopisuje v komercijelnem jeziku. (Čujte! mej somišljeniki.) Gospoda moja! U:kio ae bi morda, da ravnatelj o tem najbrž niti vedel ni ali pa se bo krivda zvalila na kakega druzega uradnika. (Poslanec dr. Brzorad: To delajo višji krogi) Mislim, da bi se že moglo ponehati s takimi šikanami, kajti obal avstrijsko ogerske monarhije — recite v tem oziru kar hočete — je večinoma slovenska in hrvatska. (Tako je! mej somišljeniki. — Ugovor posl. dr. Bar to lij a. — Posl. dr. Lueger: To je pravo prebivalstvo! Ne dajte se motiti!) Ne, tak ugovor me ne moti! Mi smo tam in ostanemo tam navzlic vsem protestom. (Odobravanje mej somišljeniki.) O Lloydu bom še nekaj povedat, prej pa mi je nekaj reči o jezikovnih razmerah. Ko sem zadnjič potoval ua otok Krk in se vozil mimo Malinske, videl sem na ondotnem molu napis: .Landungsplatz zu dem k. k. osterreichiBchen Zollamte in Malinska. (Posl. dr. Vašaty: Avstrijsko!) In potem: Luogo d'approdo appartente al T i. r ricevitoria doganale II. Ctasse in Matinsca, a nikjer hrvatskega napisa! (Čujte! mej somišljeniki. — Posl. dr. Vašaty: Hrvati so ondu tujci 1) ,Ne diha!" vzkliknila je obupno in se zgrudila poleg posteljce. Takoj se je zopet dvignila. Ihte; in stokajoč ruvala si je lase. In zopet se je zgrudila in — zopet dvignila . . . Njena bolest je bila nezmerna . . . Najedenkrat, kakor bi ji pošla sapa, nehala je ihteti se in stala jo nepremično . . . Mož, ki se je priplazil za njo, bil je kakor zamaknjen. Nezmerna bolest odsevajoča z njenega obraza imela je v polnem svitu meseca uprav nadzemski učinek. Srce se mu je jelo tajati . . . Trenotek jo je gledal, ne vedoč, kaj početi. Potem je pristopil k postelja in se zagledal v otroka. Ležal je še vedno vznak in nepremično; toda po njega obrazu — prvič zopet čez nekaj dnij — igra ljubezniv, jedva viden nasmeh . . . In ta nasmeh, dober dokaz vračajoče se življenjske moči, dokončal je, kar je pogled na trpečo in obupno ženo omehčal. V moževo dušo je šinila nenavadna misel. .Ne, ne, ubogi črvič," zacepetal je, „ti ne Ako veste, da leii Malinska v čisto hrvatski občini Dubašnici in da na celem otoku — isveeoiši mesto Krk — stanujejo samo Hrvati, potem bo morate čuditi, An najdete tu samonemsk m italijanske napis, ne pa hrvatskega, kakor da srno v Italiji ali na Pruskem, (Posl Bine ki ni: Tudi v Dalmaciji je tako!) m tako je tudi skoro povsod v Istri. Čas bi \fH že, da se jemlje nekoliko več ozira na veliko večino prebivalstva primorskih dežel. Prebivalci v Baski se ptttožvjejo coper ondotne pristan sto oblast in, kakor 80 mi je poročata, uložili so dne 19. januvaria formelno priCoMo prt t. kr. pomorskem oblastvu v Trstu. Meni niso >n*fae (ftsamne točke te pritožbe, torej o njih ne morem govorit pač pa priporočam korenito preiskavo — in Če. treba — remeduro. (Konec prih.) Politični razgled. \otranjc dežele. V Ljubljani, 16. marca. Iz državnega »bora. V poslanskih krogih se je včeraj govorilo, da je predsednik zbornice dr. Smolka vender podal svojo ostavko. Oficijelno ta vest še ni potrjena. — V petek predloži vlada državnemu zboru Željno pričakovani zakonski načrt civilno pravdnega reda. — Legitimacijski odsek odobril je v zadnji seji volitve nekaterih poslancev in glede ugovorov zoper volitev dalmatinskega poslanca Daparja ukrenil novo preiskavo. Zanimljiv slučaj. Ni še dolgo tega, kar je .Slovenec" imenoval v jedni sapi svetlo zvezdo dra. Mabniča in profesorja dr. Scheicherja, češ, ta dva sta prava stebra katoličanstva, njiju nauki so jedino pravi. .Slovenec" je takrat renomiral, kajti on gotovo ne pozna Scheicherjevih spisov, kamoli njegov načel. Mi smo že jedenkrat dokazali, da duhovnik Scheicher, profesor in doktor teologije, neče ničesar vedeti o tem, da bi morali katoliki tudi v političnih rečeh biti poslušni svojim škofom. .Slovenec" je to grenko kapljico molče pogoltnil in se potuhnil, kakor vselej, kadar jo skupi. Mahničev kolega Scheicher je zdaj znova dokazal, da ne zmatra škofov nezmotljivimi. Linški škof mu je namreč prepovedal pisati za Linški teologično praktični list znane „Kirchliche Z'it'iiufi", in sicer zategadelj, ker niso bili ti članki pisani po škofovih načelih. Bog ve, kuko je kaj Mahniču pri srci, ko sliši o tej usodi njegovega vrstnika. Cerkvenopolltlčne homatlje na Ogerskem. Borba za cerkvenopolitične predloge in odpor proti njim traje Še vedno in je tudi že zanesena v magnatsko zbornico. Največ pozornosti pa obrača na-se afera Asboth-Tisza. Asbotb je trdil, da je o Bvojem čaeu Tisza Kalman, kalvinski papež, iskal v Rimu podpore za svojo politiko, da je ministerstvo vnanjih rečij res poslalo posebuo noto avstrijskemu poslaniku v Rimu grofu Paaru in da je potem še neki ogerski državnik šel nalašč v Rim, da izpo-sluje to podporo in podkoplje upliv škofa StroBS-mayra — Tisza bi rad to stvar utajil, pa mu ne gre izpod rok; stari lisjak se je ujel naposled eam v svojo past in samega sebe politično umoril. llaxmere v Srbiji. Beligrajske .Male Novine", katere imajo tajne zveze z vlado in zastopajo tistega, kdor jih bolje plača, javljajo sedaj, d* ima liberalna stranka v skupščini gotovo večino osmih glasov ter pravijo, da je 8 tako večino moči vladati, češ, saj v nekaterih drugih parlamentih tudi dotične vlade nemajo večje večine. Skupščina se snide dne 6 aprila. Li- moreš, ti ne smeš ostati brez matere — in naj bi bila še tako pregrešna." Vzravnavši se obrnil se je k ženski. Njiju pogleda sta se srečala . . . .Milost — usmiljenje!" zaihtela je jedva slišno. .Saj vidiš, da — tudi moj otrok umira —" Trenotek se je še obotavljal z odgovorom, potem pa je rekel zamolklo in vender s prepriču-jočim glasom: ,Ne umira — ozdravlja!" Nezmerna bolest ženske izpremenila se je najedenkrat v nezmerno radost. Z veselim vzklikom planila je k posteljci, dvignila otroka in goreče ga poljubljajoč v blazni radosti samo nekaj mrmrala . . . Najgrešnejša mati je bila v hipu nezmerne radosti podobna svetnici . . . In s tem je bila njena usoda odločena--- Največji greh, katerega more žena in mati storiti, ji je bil odpuščen . . . Smela je ostati--- Popolna sreča, kateri je bila nekdaj povod, se res ni več vrnila v lovsko hišo; toda — recimo to z malo besedami: Skesana Magdalena je postala svojemu otroku mati, kakoršna bi mu morda nikdar ne bila mogla postati brez groznega greha, s katerim se je omadeževala ... V. W. Razne vesti. •(PoBlanec Nedela.) Iz Opave se poroča, da se je bivši poBlanec, okrajni sodnik Nedela, ki je bil pobegnil, te dni sam prijavil deželnemu sodišču v Opavi. Obdolžen je nravstvenega zločina. * (Crispi)ev sin,) o katerem smo nedavno poročali, da ga je oče dal odvesti v korekcijski zavod, je svojemu očetu odnesel mnogo dragocenih in zanimivih pisem odličnih političnih osob in vladarjev, ter vse prodal za drage novce. V Rimu se pripoveduje, da je celo kralja Umberta ujel. da mu je posodil denar. To je pač že lahkoživnost lin de siecle. * (Kolera na Ruskem.) Ruska vlada ukrenila je posebno v gubernijah Besarabiji in Podolski vse potrebno, da se prepreči ponavljanje kolere. Posebna komisija preiskuje zdaj uzroke, da se je kolera širila v teh gubernijah tudi v zimskem času. Skrbelo se je tudi, da bode zadostno število zdravnikov, ako bi se bolezen utegnila zopet pojaviti. * (Požar v Jeruzalemu.) V armenski cerkvi v Jeruzalemu, v kateri je grobni spomenik Kristov, nastal je te dni ogenj ki je uničil del ntn he. Grobni spomenik pa ni bil nič poškodovan. Kako je nastal ogenj, ni znano. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Toplice-Zagorje 16. marca. Narodna stranka v drugem in tretjem razredu sijajno zmagala. Slava! Dunaj 16. marca. Predsednik dr. Smolka se bo še pred koncem zasedanja odpovedal. Poljaki žele, da se voli novi predsednik še pred Veliko nočjo. Najbrž bo voljen predsednikom levičar Chlumeckv, prvim podpredsednikom konservativec dr. Kathrein, drugim poljski liberalec Madevski. Smolka dobi letno dotacijo 4.000 gld. Budimpešta 16. marca. Trgovinski minister Lukacs odpotoval na Dunaj, da se dogovori z ministrom Bacquehemom baje o Dunavski parobrodni družbi in o podržavljenju južne železnice. Budimpešta 16. marca. Poslanec Paz-mandy napovedal interpelacijo o korakih, katere je ogerska vlada storila leta 1884 pri Vatikanu, in jo bo koncem seje utemeljil. Debata o proračunu ministerstva za bogočastje se nadaljuje. Monakov 16. marca. Cesar prispel sem, bil na kolodvoru vzprejet od princa Leopolda in princezinje Gizele in se dopoludne odpeljal na Dunaj. Pariz 16. marca. Bourgeois se udal prošnjam Ribota in prevzame zopet portfelj pravosodnega ministerstva. Berolin 16. marca. Državni zbor rešil v drugem čitanji državni proračun. Tujci: 15. U Hi IV H. Pri Malici t Eichberger , Gotscbel , Fiisiienegger, VV i: s. Kdactielt, Steinbek, Lowia, ftilavick, HoroviU, Spa-zierer, Miiller i Dunaju. — F'elle iz Gradca. — Lukarutaoh Il Celja. — Vitturi, Negri iz Pulja. Pri Slomi: Hrtinicli iz Trsta. — Pronsina^tf, Ro-aenbaum, Semen, Goldfarb, Stein z Dunaju — Eisler iz Kauiže. — Llerzinan iz Celja. — Rahno iz Ilirske Bistrico. Pri Wi»vi»nikt in «1% oru : Dovnikar iz Kamuika. Pri |u/ii«'iii kolodvoru: Pollak, Lomberger z Dunaja. — Cirgras iz Pizna. Meteorologično poročilo. p Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 15. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738 4 mm. 737 8 h. 737-8 mm. 9 4* C 13 6° C 10 6» C si. jzb. si. jzh. si. jzh. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatnra 11'2°, za 8'2° nad normalom. ^•U-zr^LSLjejsst borza dno 16 marca t. 1. včeraj Papirna renta.....gld. 98"90 Srebrna renta.....„ 98'80 Zlata renta......w 11710 4°/0 kronska renta ... „ 96-85 Akcije narodne banke . . „ 987'— Kreditne akcije .... „ 34850 Lordon......., 12116 Srebro.......„ —'— Napol........, 9 63l/, C. kr. cekini.....„ 6*79 Nemške marke.....5927'/, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska papirna renta 5°/0..... Donava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/«0/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld. Rndoltbve srečke.....10 „ Akcije anglo-avst. banke . . . 200 , Tramway-ara5t. velj. 170 gld. a. v. . . . — danes — gld. 98 85 — „ 9860 — , 117-05 — „ 9676 — , 985- — „ 350- — . 12110 147 gld 1H7 , 115 „ 129 l 119 „ 198 ; 25 , 157 , 260 „ 9 63'/, 572 59-27 75 kr. 35 > T5 „ 50 ; 25 „ n 25 „ 50 n MAG G 8 —— za Julie priporoča se gospodinjam najbolja, da brez velikih treskov prirede zmirom izvrstno jubo. — Dobiva ho pri Ivanu l.iirkiiihiiii U. (21) I z prehodne palice v največji izberi po prav nizkih cenah, kakor tudi rezbarske izdelke in pletenine priporoča Kočevska domača obrt F. STAMPFEL v LJubljani, liong-re.nl trg. (282—1) Učenca ki je vešč slovenskega in uemškega jezika, lepega vedenja in dobrega zdravja, vzprejme takoj (274—2) trgovec, Travnik pri Rakeku. ^ TJ s t ara. o-vi j en. o leta 1658. ^ I Anton Maček i£ jjj tovarna slamnikov ^ v Domžalah pri Ljubljani &i priporoča vsakovrstne (252—8) jQ< slamnike 1 "m iz -j«-v ili. proda prostovolino potem kralj, ltotnrskega (okraj n •-u u J so«lisi-ii v d'abru k nje) pripadajoče nepremičnine zemljeknjižnih uložkov št. 320 občine 1'rczid, obstoječe iz: Čed ne leduonadstropne, juko solidno iz kamenja in opeke zidane in z opeko krite hiše z velikimi kletnimi prostori; v pritličji so prostrani prostori za prodajalnico in gostilno; v uadstropji z balkouom je 5 lepih Bob, kuhinja, jedilua Bhramba ; podstrešje ima dve sobi. — Z hišo je v zvezi veliko dvorišče s prostornim, jako solidnim, i/, kumena zgrajenim hlevom in praktičn m magacinoiu za senu. Ves prodajni objekt, nekoč svojina Mato Muhviea in pred 13 leti novo zgrajen s troškom od več nego 20 000 goldinarjev — Uži v mestu 1'rezidu neposredno na okrajni cesti, ter je oddaljen od poštne in brzojavne postaje Stari trg na Kranjskem jedno uro in od železniške postaje Rakek tri vožnje ure. V Prezidu samem je Županijski, župnijski in poštni urad in dve veliki parni žagi. Popisane nepremičnine se bodo pri javni dražbi, ki Re bo vršila dne 15. aprila 1. ol> 3. uri Hopoluduc prodale ne izpod 8000 goUlliiarfe*. Natančneji dražbeni pogoji in izvleček iz zemljiške knjige sta ua vpogled pri kralj, okrujnem sodiScu v Čabru ter je istotam moči dobiti eveutuvelno prepis istih. V Čabru, dne" 14. marca 1893. (284—D Ivan Frieb dohodarnik pl. Ghyczy-jev. Št. 442. (278—3) Unč 24. nnirca lNUtt dopoludne ol» lO. uri vi šila se bode iiiliiiieiido dražba za oddajo na 8188 gld. 71 kr. proračunjenih del v nekdanjem vojaftkem oskrbovali^ču pod tem pogojem, da se delo takoj prične, ko se zadobi od višje oblasti potrjenje in da se dovrši do 1. julija 1893 in da vzame zakupuik materjal, ki ga je občina že preskrbela za njeno ceno v račun iu da občina ni na najnižjo ponudbo vezana in bs bode delo sprva posamezno in potem skupno izklicalo. Izklicne cene so sledeče: 1.) Zidarsko s težaškim delom...........3143 gld. 21 kr. 2) Kamnoseško delo......*......... 191 „ 60 „ 3. ) Tesarsko delo................ 568 , 18 „ 4. ) Mzareko delo................. 1744 „ 74 „ 5. ) Ključavničarsko delo.............. 1558 „ 40 „ 6. ) Mazarsko delo................ 172 „ — „ 7. ) Steklarsko delo................ 184 „ — „ 8. ) Lončarsko (pečarsko) delo............ 496 „ — „ 9. ) Slikarsko delo................, 130 „ 58 „ Vzprejmo ee tudi poBtavno kolekovane pismene ponudbe do 10. ure, to je, predno se prične ustna dražba. Dražbeni pogoji, vsled katerih mora vsak ponudnik položiti 10% vadij predno se dražbe udeleži, načrti in stroškovnik so v uradnih urah pri mestnem županstvu na razpolago. Mestno županstvo Novo mesto dne 11. marca 1893. Župan: Jerico. Izdajatelj in odgovorni urednik: J ob i p No Hi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.