P.b.b.
kulturno -polHično glasilo
mmi
svetovnih fn_ domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Ersclieinungsort Klagenfurt
CELOVEC, DNE 28. JANUARJA 1965
Klaus za Veliko Evropo
Zvezni kancler dr. Klaus Ije imel na glavni skupščini Evropskega sveta v StraBbur-gu velik — z močnimi avstrijskimi težnjami pobarvan — evropski govor, v katerem je razložil najvažnejše zunanjepolitične vidike naše dežele. Pozval je zastopnike evropskih držav, naj bi stremeili za evropsko obliko, ki bi naj ne bila omejena samo na majhen krog, kajti tudi ..Vzhodna Evropa je Evropa*'. Dr. Klaus je potem govoril o integracijskih skrbeh (gospodarsko združevanje z EWG) Avstrije. „2e od decembra leta 1961 se trudimo, da bi s pogajanji dosegli sprejem v EWG (Evropska gospodarska skupnost)** je dejal dr. Klaus in je svaril: ..Upoštevanje naše dežele v gospodarski dinamiki Evrope je predpogoj za obstoj svobodne in nezavisne Avstrije.**
Velik del svojega govora je dr. Klaus posvetil odnosom do Vzhodne Evrope in naglasil doprinos, ki bi ga zmogla Avstrija na temelju njenega položaja pri popuščanju napetosti med Vzhodom in Zahodom „Ve-mo, da vlada v vzhodnoevropskih deželah družbeni sistem, ki nima z našim nič skupnega. Pozdravljamo pa oni razvoj v vzhodnoevropskih deželah, ki kaže, da se ti na-
rodi zmerom bolj zbližujejo', kar daje lepo upanje na Veliko Evropo.“
Potem pa je dr. Klaus dal na tiskovni konferenci pomembno izjavo o zastaranju vojnih zločincev: „Po mojem mnenju ne bi bilo za avstrijsko pravo nič novega če — kakor je bil slučaj od leta 1918 do 1938 — sploh ne bi bilo zastarelosti pri umorih in namerah pri umorih. Vsekakor pa ne bi hotel že vnaprej vplivati na odločitve zvezne vlade, ker je zakonski osnutek o tem problemu itak že na poti.**
Ko so novinarji vprašali kanclerja, kaj misli o jiužmotiroiskem vprašanju in ali vidi v tem skorajšnjo rešitev tega, je odgovoril: „če bi bili pogoji tako ugodni kot sedaj, potem bi lahko problem rešili letos.**
O EWG pa je dr. Klaus dejal: „Zdi se, da je tačas bolj izvedljiva svobodna trgovinska izmenjava kot carinska in gospodarska zveza.** Kar se tiče nasprotovanja Rusov v odnosih Avstrije do EWG je kancler dejal dobesedno: „Rusi vedo natančno, da ne bi Avstrija ničesar podpisala, kar ne bi ustrezalo mednarodrim določbam in statutom nevtralnosti. Toda vsaka neodvisna država mora imeti tudi pravico sklepati pogodbe po svoji volji.**
Papež imenoval nove kardinale
LETO XV./ŠTEVILKA 4
ri^FTMBIHI Hill—PII1	■mil ll 1'HI'II!—■■
Osferreich und die Slowenen
Koroški visokošolci na Dunaju so izdali pred kratkim tretjo številko svojega v nemškem jeziku pisanega glasila ..Information”. Iz njega ponatisku-jemo uvodnik, v katerem je zelo jasno in odkrito obdelano vprašanje odnosa Avstrije do Slovencev tor manjšine do naše države.
Uredništvo
„Die unpolitische Monatsschrift fiir Wirt-schaft und Kultur, „Burgenlandiscfaes Le-ben“ brachte in der Septemfoemummer, an unser Mitteilungsblatt Information anknilp-fend, einen gewichtigen Artikel zum The-ma „Wir und die Slowenen“. Wir sehen darin einen wertvollen Beitrag zur Selbst-findung des osterreichischen Wesens, was zugleich ein Fortschritt in dem ProzeB der Entgiftung jener Atmosphare ist, die in der Vergangenheit das Leben der Volks-gruppen in Osterreich so sehwer balastete. Es ist fiir uns auch von besonderem Be-iang, daB diese Stimme gerade aus jenem Bundesland kommt, das uns historisch und ais Heimat zweiier Volksgruppen besonders nahe steht.
Es wurde den Rahmen eines Mitteilungs-blattes iiiberschreiten, wollten wir auf alle Aspekte des Artikels zuruckkommen. Wichtig scheint uns jedenfalls, daB das po-Jitische Gevvicht der slowenischen Friih-geschichte eindeutig auf heute osterreichi-achem Boden liegt. Ein selbststandiges slo-wenisches Staatswesen hatte zwar keinen sehr langen Bestand. Aus der Bundesge-nossenschaft mit den Bayem, gegen die Avvaren wurde ein Abhangigkeitsverhalt-nis gegeniiber Bayern, bzw. dann gegen-iiber dem Frankenreich. Die Slowenen blie-Jben aber noch Jahrhunderte ein politischer Faktor, vvobei die letzten Auslaufer ihrer einstigen Position im Ostalpenraum in der Herzogeinsetzung von Karnburg zu sehen sind, die bis zum Erloschen des Brauches im 15. Jh. in slowani:scher Sprache vor sich glng. Ein Reflex der poldtischen Bedeutung der SIowenen in diesen Gebieten ist woh! Auch die Tatsache, daB in der altrussischen Kiewer Chronik (Nestorchronik) des 12. Jh. die Slowenen einfach als Korutani-Karan-taner bezeichnet werden.
Was hier nur kurz angedeutet werden konnte, kann weder fUr unser Verhaltnis zu Čsterreich und zur osterreichischen Ge-schichte, noch umgekehrt fiir das Verhaltnis Osterreichs zu uns Slovenen belanglos sein. Und diese imnere Beziehung zwischen Osterreich und den Slowenan in Karaten unterschied sich sogar in kritischen Stun-den wesentlich gegeniiber edner Beziehung etwa zwischen Siidtirol und Itallen.
Fiir die Slowenen in Karaten bot aller-dings die Geschichte im 19. und 20. Jh. viel harte Enttauschungen und seelische Konflikte. Die SIowenen waren keine Souve-ranitats und Machttrager und sind es erst recht seit 1918 nicht. AHes was antioster-reichisch war, war antislowenisch. Die heu-tige slotvenische Hochschulergeneration, die riel weniger belastet ist von bitteren Er-fahrungen der Vater, wachst klarenveise in ein neues Gefiihl gegeniiber dem Staat Osterreich hinein. Es geht um einen psyciio-logischen ProzeB zu eaner resignierten Loyalitat, zu einem freudigen, von Ver-trauen zu unserer slowenischen Zukunft getragenen Ja zu čsterreich.
Fiir unser inneres Verhaltnis zu unse-rem Staat, in dem wir als Minderheit le-ben, ist unter anderem von entscheiden-der Bedeutung, daB gerade Personiichkei-ten mit ausgepragtem osterredchischen StaatsbewuBtsein unsere Lage, unsere Schvvierigkeiten und Sorgen am bes ten ver-stehen.
Wenn vor einem hadben Jahrhundert der Kamtner s,lowenische Abgeordnete im ReAchatag Franz Grafenauer erklart hatte,
Papež Pavel VI. je imenoval v ponedeljek 27 novih kardinalov. Senzacija na listi 'imenovanih je podelitev škrlata praškemu nadškofu Beranu, kakor tudi lvovskemu cerkvenemu očetu Slipyiu iz Sovjetske zveze in zagrebškemu nadškofu Franju Se-perju iz Jugoslavije. Z novim imenovanjem se je število — prvič v zgodovini rimskokatoliške Cerkve — kardinalov zvišalo od 87 na 103.
Razen teh zgoraj imenovanih je šest novoimenovanih cerkvenih knezov Italijanov, trije Francozi, dva Libanonca, en zamorec (nadškof Pavel Zoungrana iz Zgornje Volte v Afriki, eden z otoka Cejlona. Prvič v zgodovini rimsko-katoliške Cerkve je papež imenoval za kardinala tudi enega Egipčana.
Na seznamu novih nosilcev škrlata so vrhu tega tudi trije zastopniki Srednjega vzhoda (patriarhi iz Antiohije in Aleksandrije). Konzistorij (cerkveni svet kardinalov) — ki bo potrdil papeževa imenovanja
die Sknvenen in Karaten waren mit Bllnd-heit geschlagen, vrollten sie verhindern, daB ihre Kinder Deutsch lemten, so be-tonen auch wir s'lowenischen Studenten heute, daB wir nie das missen mochten, was wir in osterreichischen Schulen und Einrichtungen an Bildung und Kultur ge-v/onnen haben. Wir sind aber ebenso fest iiberzeugt, daB die totale Assimilation, die fur uns den Verlust der slowenischen Mut-tersprache mit allen kulturellen Kon-sequenzen bedeutet, uns nicht zugemutet werde,n kann, noch im Interesse čsterreichs ist. Ist es doch symptomatisch, daB man noch allenthailfoen Slowenen trifft, die das Bundesgymnasium fiir Slowenen in Klagenfurt fiir eine slovvenische Privaitschule hal-ten. Kein Wunder, hat es doch in der gan-zen osterreichischen Geschichte keine slo-vvenisohe staatliche Mittelschule gegeben, auch fiir die 1,5 Millionen Slowenen in der Monarchie nicht. Aber wir wollen nicht unangenehme historische Reminiszenzen envecken, sondera daran nur augenschein-lich machen, wie sehr die positiven Veran-derungen dn dieser Hinsicht in unser Be-wuBtsein eingedningen sind. Wir sind zwar auch der Ansicht, dafl noch bel weitem nicht aMe Probleme gelost sind, und unsere
z volitvijo, ki pa je le formalnega značaja — je papež sklical za 22. februar v Rim.
Od treh nosilcev škrlata vzhodnega bloka je bil primas (prvi nadškof v deželi) ukrajinskih katoličanov Jožef Slipyi 8 let v delavskem taborišču v Sibiriji. Od svoje izpustitve pred dvema letoma živi v Rimu.
Praški nadškof Beran je praktično še zmerom pod državnim nadzorstvom. 77-
Sir Winston Churchill, zadnji „vel>ke tro-jice“ druge svetovne vojne, je umrl v nedeljo, 24. jan., nekaj po deveti uri. 15. jan. ga je zadela možganska kap. Ves čas svoje bolezni — trajala je 10 dni — se je upiral smrti. Več družinskih članov, med njimi tudi njegova soproga Lady Churchill, je bila pri njem, ko je njegovo srce prenehalo biti.
Volksigruppe in ihrer ExLstenz noch nicht gesichert ist, daB auch die im Artikel 7 des čsterreichischen Staatsvertrages iiber-nommenen Verpflichtungen noch auf die volle Erfiillung warten. Nicht zuletzt ist noch viel Erziehungsarbeit, sind noch viele psychologische Komplexe zu losen.
Vertrauen und Zuneigung der Minderheit gegeniiber dem Staat kann nicht einfach gefordert, sondern muB gewonnen werden. Von einer aufrichtigen Loyalitats-enklarung der Minderheit zu einem begei-sterten osterreichischen StaatsbewuBtsein ist ein vveiter Weg, der nie anders zuriick-gelegt werden kann, als daB der Macht-und Souveranitatstrager im echten Sinne des Wortes entgegenkommt. Taten schaffen Vertrauen und manchmal ist auch ein Wort eine groBe Tat. Wir jungen Slowenen sind gliicklich dariiber, daB die Entwicklung, wie wir fest glauben, in jene Richtung geht, wo unsere Existenz gesichert ist und wir als slovvenische čsterreicher unsere Aufgabe im Dienste eines mit Geist und Herz bejahten čsterreich erftillen. Dann hat der Kamtner Slovvene in čsterreich jenes Vaterland gefunden, von dem der Dichter sagt, daB man wohl Ursach’ habe, es zu liefoen.“
CENA 2.— SIUNGA
NAŠIM NAROČNIKOM!
Uprava lista „Naš tednik - Kronika” se zahvaljuje vsem naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu. Prosimo vas, da ostanete zvesti tudi v novem letu.
Tej številki prilagamo za tuzemstvo položnice. Kdor ne more plačati naročnine za celo leto, naj bi to storil vsaj za pol ali četrt leta naprej. Naročnina v letu 1965 znaša za Avstrijo: za celo leto 80.—, za pol leta 40.- in za četrt leta 20.— šil. Posamezna številka stane 2.— šil.
Kdor se nas bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebej zahvaljujemo.
Uprava
ZAGOTOVIMO SI VOLILNO PRAVICO 14. marca bodo na Koroškem deželno-zborske volitve. Volilni imeniki so na občinah na vpogled samo še do 31. januarja. Prepričajte se, če ste v imeniku vpisani!
letni cerkveni dostojanstvenik je bil potem, ko so ga Nemci vrgli v koncentracijsko taborišče, po vojni zaradi nepriznanja novih državnih cerkvenih zakonov zaprt in šele poleti lani izpuščen. Tačas živi v vasi Vočice na srednjem Češkem, v nekem starostnem zavetišču, ki ga upravlja Caritas in ne sme izpolnjevati svojih dolžnosti kot praški nadškof, čeprav baje živi kot svoboden mož.
Samo zagrebški nadškof Franjo Šepet sme svoje cerkveno poslanstvo svobodno izvrševati.
Opazovalci so mnenja, da je bilo do sedaj znano le imenovanje nadškofa Berana za kardinala, dočim ni bilo še nič najavljenega o njegovi dejanski uporabi. Še pred enim letom so krožile novice, da bodo s pristankom češkoslovaških oblasti imenovali Berana za kardinala, dn ga potem poklicali v Rim. Te možnosti tudi sedaj ne izključujejo.
Sir Winston Churchill je bil ena najvidnejših in najpomembnejših osebnosti prve polovice 20. stoletja, čigar zasluga je bila, da je uspešno vodil britansko ljudstvo v boju proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji in ga povedel k zmagi.
Po vsem svetu so njegovi prijatelji, oboževalci, državniki in bivši nasprotniki izkazali pokojniku zadnjo čast s posmrtni-cami, med katerimi so nekatere izzvenele tudi z grenkimi očitki.
Kot prva je izjavila britanska kraljica Elizabeta II.: „Smrt sira Winstona je močno razžalostila mene in mojega soproga. Svet je postal z izgubo vsestranskega genija ubožnejši.**
Zvezni predsednik dr. Adolf Scharf je vdovi umrlega poslal sožalno brzojavko v kateri je rečeno: „Sir VVinston Churchill je odločilno sodeloval pri Moskovski deklaraciji decembra leta 1943, v kateri so zavezniki obljubili zopetno vzpostavitev demokratične in nezavisne Avstrije. To obljubo so tudi v resnici izpolnili. Zato se bo Avstrija zmerom s hvaležnostjo spominjala tega velikega državnika.
Ameriški predsednik Johnson, ki si je nakopal med ustoličenjem težak prehlad in trenutno leži v bolnici, je dejal: „S*r Win-ston Churchill je otrok zgodovine, kar je on rekel, kar je v svojem dejanju in nehanju storil, ne bo nikoli umrlo.”
Papež Pavel VI. se je podal takoj, ko je izvedel za Churchillovo smrt, v privatno kapelo in molil za umrlega.
Indijski predsednik Shastri: „Nepreneh-ni davek, ki smo ga dolžni pokojniku, je nadaljevanje dela po načelih mini in demokracije.”
\
Sir Winston Churchill - umri
Politični teden
Po svetu ...
ERHARD V FRANCIJI
Minula teden je prispeli zahodnonemški kanoler prof. Erhard v Francijo. Na gradu RambuMilet (izg. rambuje), južno od Pariza, ga je sprejeli francoski predsednik de Gaul-le. Na vrhu gradu je p1-apoila'a velika za-hodnonemška zastava poleg trikoiore (tri-barvnice), ki je naznačevala, da je v gradu de Gaulile. Ta je namreč prispel na grad pol ure pred prihodom kanclerja Erharda.
Medtem pa sita se sestala zahodncnem-ški zunanji minister in njegov francoski kolega Couve de Murville v poslopju francoskega zunanjega ministrstva. Pozneje sta bila navzoča tudi pri političnih pogovorih na gradu RambuiUet.
Sestanek med Erhardom in de GauMom je našel v svetu različen odmev. Splošno prevladuje mnenje, da Nemci pripisujejo temu sestanku večji pomen kot Francozi. Vendar politični opazovalci pravijo, da je Erhard lahko zadovoljen, kar mu bc prišlo posebno prav pri bližnjih jesenskih volitvah letos. De Gaulle je izpolnil tako Erhardu osebno željo, da bi mogel prinesti domov nekaj pozitivnega. Zato je šel de Gaulile Erhardu z nekaj priznanji na zunaj na roko.
Eno takih priznanj je bila pripravljenost Francije, da bi znova načeli vprašanje uresničitve politične združitve Evrope, seveda pod pogojem, če bi bile za to tudi ostale članice Atlantske zveze. Potem bi sklicali spomladi konferenco zunanjih ministrov teh držav. Pozitivno je bilo tudi dejstvo, da je namško-francosko prijateljstvo dobilo novega zagona. Kot tretjo pozitivno točko v tem sestanku vidijo politični opazovalci, da je de Gaulle pripravljen z Anglijo im Združenimi državam-i Amerike ter Zahodno Nemčijo sodelovati pri razgovorih :za določitev postopka glede akcije v odnosu do Sovjetske zveze za zedinjenje obeh Namčij. Ta de Gaullova izjava je bila za Erharda silno važna. Vendar pa imajo to izjavo v Parizu le za čisto platonično kretnjo (bolj za zunanjo frazo), kajti de Gaulle ije prepričan, da se bodo Sovjeti toliko časa upirali združitvi Nemčij, dokler se Nemci izrecno ne bodo odpovedali oborožitvi z jedrskim orožjem. Če pa bo sploh kdaj prišlo do združitve, potem samo s privoljenjem, Poljske, Češkoslovaške in ostalih vzhodnih satelitov. Iz tega razloga mora Zahodna Nemčija slediti predlogom Francije in navezati direktne stike z državami vzhodnega bloka. Kanoler Erhard je imel za to de Danilovo stališče razumevanje.
De Gaulile se baje na sestanku z Erhardom ni izrekel proti ameriški obrambi v Evropi, vendar je zahteval obrambo sestavljeno iz evropskih vojnih sili, ki bi ostale z ameriško zvezane. Glavno besedo pa bi seveda v gotovem slučaju imela samo Evropa. Francija bi bila v tem slučaju ZDA le zaveznik, sicer pa bi ostala neodvisna. Francija ne bi pristopila k MLF (večstran-ski jedrski sili).
Na koncu sta oba državnika še sklenila, da bo prihodnji njihov sestanek poleti — verjetno julija — v Bonnu.
ATOMSKA EKSPLOZIJA V SOVJETSKI
ZVEZI
Kakor je poročal seizmološki zavod v Upsali na Švedskem, so Rusi izvedli minuli teden novo podzemeljsko eksplozijo, ki je bila 75-krat močnejša kot ona, ki so jo izvedli 16. novembra lani. Središče potresa — ki ga je povzročila podzemeljska eksplozija — je bilo na področju Semipala-tinska, jedrskega središča Sovjetske zveze. Razstrelilna moč tega atomskega podze-meljisikega poskusa se je gibala okoli 20.000 ton do enega megafona (milijon ton) navadnega razstreliva.
Podzemeljiski atomski poskusi so namreč izvzeti iz atom-stop pogodbe (moskovska pogodba, ki prepoveduje poskuse z jedrskimi bombami v ozračju, vesolju in na zemlji). Zato pa se vršijo stalno tako v Ameriki kot v Sovjetski zvezi podzemeljski atomski poskusi.
Iz Amerike pa poročajo, da je komisija za jedrsko energijo zaznala, da Rusom atomska eksplozija ni najbolj uspela, tako da se je radioaktivna snov pojavila v zraku. Ta atomski oblak plava trenutno čez severni Pacifik (Tihi ocean) med Japonsko im Sovjetsko zvezo. Združene države so zato nujno zahtevale od Moskve pojasnila o tem slučaju, t
V	Wash ing tonu so izjavili, da je s ponesrečenim poskusom nastopila vsaj tehnična kršitev moskovske atom-stop pogodbe iz leta 1963. V pogodbi je namreč rečeno, da mora biti pri podzemeljskem poskusu vse tako pripravljeno, da ne morejo radioaktivne snovi preko moj lastne dežele. Zato je ameriški zunanji minister Rusk takoj — ko so izvedeli Amerikanci za ponesrečen 'podzemeljski poskus v Sovjetski zvezi — poklical k sebi sovjetskega poslanika v Washmgtcmu in zahteval od njega pojasnila.
Marca preteklega leta se je pripetil enak slučaj v ZDA, ko se jim je tudi ponesrečil podzemeljski atomski poskus in je nastopila zastrupitev ozračja z radioaktivnimi snovmi. Vendar so Amerikanci v t°m slučaju obvestili svoje prebivalce, medtem ko Sovjetska zveza v tej smeri ni obvestila nikogar, čeprav je sovjetska tiskovna agencija Tass poročala o atomskem podzemeljskem poskusu.
JOHNSON JE ZAPRISEGEL
Minuli teden je bil svečano ustoličen Johnson, predsednik Združenih držav Amerike. Pred predsednikom vrhovnega sodišča Earlom Warrenom je prisegel zvestobo ustavi in tako postal 36. predsednik Združenih držav Amerike. Pred njim je prisegel podpredsednik Hubert Humphrey.
V	tradicionalnem govoru je Johnson pozval vse ljudi sveta, naj prenehajo s sovraštvom in poskusi, da bi se med seboj uničili. V resnici je neverjetno, da pustimo, da nas zavaja sovraštvo in iščemo, kako
bi drug drugega uničili. Vsi tisti, k; bi hoteli! prevladovati nad drugimi, imajo velike možnosti, da dobijo s pospešenim darom za nadvlado nad naravo dovolj prostora, da lahko vsi iščemo srečo, vsak na svoj način.
Predsednik je pričel svoj govor s pozivom za vedno večje sodelovanje in razumevanje med državljani, ki naj prispeva k utrditvi demokracije in pravični razdelitvi materialnih dobrin. Nato je dejal: „Ce državljan zaničuje svojega državljana zaradi različnosti barve kože, ali zaradi različnosti stališč, tedaj on izdaja Ameriko. Nimajo prav oni, ki bi hoteli odpret: stare rane in zanetiti stara sovraštva. T! predstavljajo za vse samo breme’v iskanju novih poti. Prišel je trenutek, ko lahko uresničimo napredek brez borb in spremembe, brez sovraštva. Ne smemo se odpovedati različnim mišljenjem, marveč globokim na-sprctstvom, ki lahko samo škoduje bodočim generacijam. V znamenju prav'čnosti, svobode in enotnosti so postale ZDA narod, so postale močne in velike.“
Zadnji del predsednikovega govora je bil posvečen mednarodnim vprašanjem. Johnson je izjavili predvsem željo ameriškega ljudstva po miru. V tej zvezi je dejal, da Američani ne žele nič, kar ni njihovega in da ne iščejo nadoblasti nad svojimi bližnjimi, marveč nadoblast človeka nad tiranstvom in bedo. Dejal je tudi, da nikoli več ne morejo ostati izolirani, saj so nevarnosti šn težave, za katere so nekdaj mislili, da pripadajo samo tujcem, sedaj tudi njihove.
Inavguracija (slovesno ustoličenje) pred-sednika Johnsona je bilo izredno svečano, saj se je zbralo v Washingtonu okoli pol milijona Američanov. Johnson je prisegel na biblijo, ki je bila last njegove matere, kot je to v običaju.
... in nri nas v Avstriji
VENDAR SPORAZUM V KOALICIJI!
2e zadnjič smo na kratko omenili, da so med obema vladnima koalicijskima strankama v teku precej razburljiva, že dobri dve leti trajajoča pogajanja glede upravljanja avstrijskih vrelcev nafte in njenih rafinerij. V spor je posegla tudi Delavska sindikalna zveza (OeGB) oziroma obratni zastopniki zaposlencev v naftni industriji.
V glavnem je pri pogajanjih šlo za kolikor mogoče ugodno združitev treh domačih najvažnejših naftnih podjetij, in sicer OeMV (Avstrijska uprava nafte d. d.), Martha z. z o. z. in OeROP. Ob priliki pogajanj je tu in tam prišlo do zelo ostrih debat in sporov. Zlasti nekatera predlogi oz. zahteve zastopnikov Ljudske stranke so naleteli pri socialistih in njihovih somišljenikih delavskih obratnih zaupnikih na huda nasprotja. Ti zadnji so zagrozili s splošno stavko za 27. januar, ako se do tedaj ne bosta obe koalicijski stranki v tej zadevi zedinili.
Posebno proti koncu zadnjega tedna so bili sestanki še posebno številni. Zadnjo soboto so n. pr. ta pogajanja šestkrat prekinili, vendar je končno le prišlo do sporazuma, ki tako izgleda, kot da vsaka stranka more govoriti o doseženem uspehu (vsaj delnem). Po tem sporazumu bo petrolejska družba Martha združena z OeMV v uružbe-n o-p ravno novo obliko, kii naj nudi kar najboljši gospodarski uspeh. Glede tretje družbe, OeROP, je bilo določeno, da preide 74 odstotkov (to je približno 200 milijonov šil.) njenega delniškega kapitala v last OeMV-a, glede ostalih 26 odst. pa naj imajo avstrijski državljani možnost nakupa v obliki imenskih delnic (akcij).
Obratni delavski zaupniki so mnenja, da bo na ta način mogoče učinkovito odstraniti tuj finančni vpliv, ki je bil zlasti v za-padnih zveznih deželah že precej močan. Značilno, hkrati pa razveseljivo je oejstvo, da so bili ob teh spornih pogajanjih delavski zastopniki vseh tam zastopanih političnih strank popolnoma enotni, posta-vivši svoje strankarske interese v ozadje. Avstrijisika javnost pa je z zadovoljstvom vzela na znanje, da je odpovedana splošna stavka, ki naj bi bila 27. t. m. izvedena v vsej naftni industriji.
Tudi zastopnika obeh koalicijskih strank in finančni minister so se kar pohvalno izrazili o rešitvi te dolgotrajne krize. Tako je 'n. pr. zvezni kancler dr. Klaus izjavil: „Ta, sedaj najdena rešitev končno točno predstavlja lastninsko razmerje vseh treh tvrdk. Avstrijsko petrolejsko gospodarstvo ostane avstrijsko!"
Podkancler dr. Pittermann: „Izid pogajanj v zadevi petrolejskih obratov daje zopet upravičeno upanje na boljše složno de-
lo v bodoče v zvezni Vladi in v poslih zvezne politike!"
Finančni minister dr. Schmitz: „Jnz sem v zadevi prodaje OeROP-a kot minister za to pristojen. V tem svojstvu morem ugo-viti, da je bila dosežena ugodna rešitev spora, ker je bila izgotovljena na stvarni podlagi."
V avstrijski javnosti je vest o tem sporazumu vzbudila skoraj nedeljeno veselje, saj je to menda prvi važnejši in večji slučaj, v katerem so zastopniki obeh vladnih koalicijskih strank (OeVP, SPOe) spoznali nujno potrebo sporazuma in odkritega sodelovanja. Vendar nekateri zelo trezno misleči politiki že sedaj opozarjajo v zvezi z izdajo delnic OeROP-a, da upajo, da so se pristojni činitelji vendarle kaj naučili iz napak pri izdaji dosedanjih ..ljudskih delnic".
VOHUNJENJE PO AVSTRIJSKIH
OBRATIH — NEKAZNIVO?
Že zadnjič smo deloma poročali o vohunski službi, katere niti v glavnem segajo neposredno v sovjetsko cono Nemčije, na drugi strani pa so bile (in so verjetno deloma še!) razpredene po nekaterih važnejših avstrijski industrijskih obratih.
Najnovejši slučaj vohunjenja v svetovno znani avstrijski tovarni gumijastih izdelkov „Samperit“ v Traiiskirchnu je domačo javnost še posebno razburil. Glavni vohun je bil tu neki ing. Herbert Mervvegen, ki je bil v obratu že od 1. 1958 (ta je pri-šai baje kot begunec iz sovjetske cone Nemčije in si je pridobili zelo zaupno mesto v tovarni. Njegovo škodljivo delovanje je k sreči prišlo na dan slučajno v zvezi z odkritjem nekaterih drugih vohunskih celic po obratih v Avstriji.
Omenjeni inženir je komunistom potrebne podatke pošiljal (oz. skušal pošiljati) na najbolj zvite načine, tako n. pr. v žogah za tenis in odbojko itd.
Za Avstrijo pomeni ta kot tudi drugi podobni slučaji izdajanja domačih iznajdb in tajnosti izdelovalnega postopka v njenih industrijskih panogah, ki so važne za izvoz In s tem za gospodarski procvit države, samo po sebi umevno veliko škodo in izgubo.
Sedaj pa si oglejmo drugo plat „me-dalje"! Vohuni, ki so bili prijeti med prvimi na Dunaju, v Linzu in na Tirolskem (Reutte), so bili zopet izpuščeni na svobodo — zaradi pomanjkljivosti tozadevnega zakona, ki ne daje podlage za možnost kazenskega zasledovanja v takih slučajih. V njem so namreč samo kazenska določila za slučaj vohunstva v škodo državne varnosti, nikjer pa proti vohunstvu po tovarnah oz. industrijah. To z drugimi besedami pove-
SLOVENCI
domu in pa snetti
Ljubljanska nadškofija v številkah Iz škofijskega lista ljubljanske nadškofije, ki je izšel 1. januarja t. 1. je razvidno, da deluje v nadškofiji trenutno 302 svetna in 114 redovnih duhovnikov. Leta 1984 je umrlo 19 duhovnikov, posvečenih je pa bilo 6 novih. Kar je najbolj zaskrbljujoče, je povprečna starost duhovnikov. Ta je dosegla vznemirljivo številko 60 let. Nezasedenih župnij je 32. Po številu vernikov je ljubljanska nadškofija tretja po velikosti v Jugoslaviji. Šteje 650 tisoč duš, kar znači, da pride na vsakega duhovnika 1600 vernikov. (Pred 1. 1941 jih je prišlo 1000).
Cerkvena odlikovanja
Sv. oče Pavel VI. je na predlog ljubljanskega nadškofa podelil naslednja odlikovanja: prelata Josipa Šimenca, stolnega dekana, je imenoval za apostolskega protonotarja; dr. Vilka Fajdiga, prodekana teološke fakultete, za hišnega prelata; dr. Stanislava Leniča, generalnega vikarja in stolnega prošta, za hišnega prelata; prof. Venčeslava Snoja, nadškofijskega kanclerja in stolnega kanonika, za tajnega komornika z naslovom „monsignor”, že-lezomašnika prof. dr. Alfonza Levičnika pravtako za tajnega komornika z naslovom „monsignor”. Z Redom Viteza sv. Silvestra pa je bil odlikovan orgelski mojster Franc Jenko iz Guncelj pri Št. Vido nad Ljubljano.
Selezijanskl inšpektorat
Za novega inšpektorja inspektorije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je bil imenovan g. Martin JurčaJc, SDB, dosedanji župnik-vikar na Rakov niku.
75-letnica Franca Kogovška
Nedavno je slavil v Argentini svojo 75-letnic«i rojstva bivši okrajni glavar Franc Kogovšek. Rojen je bil v Rovtah nad Logatcem. Po končani ljudski šoli je odšel na klasično gimnazijo v Ljubljano, kjer je imel pozneje več pomembnih moi za svoje sošolce, tako na primer dr. Franca Kob larja. Nato je vstopil v bogoslovje, ki ga pa ni dovršil. Tu je imel dobrega tovariša v Janezo Jalnu, s katerim je mnogo razpravljal o literarnih zadevah.
V prvi svetovni vojni je prišel na gališko front« in od tam v rusko ujetništvo, ki ga je prebil v okolici Smolenska. Ko se je vrnil domov so Rovte najprej prišle pod Italijo. Tedaj je bil desna roka nepozabnega rovtarskega župnika Matevža Sušnika Po vrnitvi Rovt Jugoslaviji je bil v svojem rojstnem kraju duša hranilnici, konzumu in zlasti prosvetnemu društvu. Ril je pevovodja, posebno pa vnet, zahteven režiser, tako da je rovtarski oder zaslovel tudi po širši okolici.
Po drugi svetovni vojni se je naselil v Argentini, kjer je z dohodki ročnega dela sebi in sestri postavil lastno hišo v Churuki. A njegova sestra Matilda, ki je prevzela takoj mesto organistke pri cerkvenem zboru v San Martinu, se je mogla vanjo vseliti samo na mrtvaški oder.
f Hilda Sušnik
Dne 23. decembra je umrla v Ramos Mejil gospa Hilda Sušnikova v starosti 78 let. Skromno in tiho je živela pri svojih hčerkah Renati Sušnikov! in Tatjani Vojnovičevi, obdana z ljubeznijo svojih sedmih vnukov: treh Vojnovičevih otrok in štirih hčerke Valeske, vdove po uredniku in publicistu Jožetu Kesslerju, ki so jo redno obiskovali. Z neumorno delavnostjo v krogu svoje družine je preživljala leta begunstva v taboriščih in pozneje s emigraciji, vedno hrepeneča po domovini, ki jo je ljubila nad vse in kjer je ostala njena najstarejša hčerka Nuša. Družina in dotnovina sta ji bili vsebina zadnjih let, in Bog, ki jo je za -božič poklical k sebi.
Razstava likovnih amaterjev
V avli delavskega doma v Trbovljah so nedavn* razstavljali likovniki — amaterji. Razstavo je pripravila likovna komisija okrajnega sveta Ljubljana in sekcija za likovno umetnost občinskega sveta Trbovlje. V predavalnici delavskega doma je bilo ob otvoritvi posvetovanje vseh razstavljavcev in ljubiteljev likovne umetnosti.
dano pomeni, da tovarniški špijoni lahke ibrez nevarnosti še nadalje opravljajo svoj 'umazani, a za njih seveda zelo d:»bička-mosini posel, dokler se ne bo-sta minister pravde im parlament odločila, da z novo zakonsko določbo tudi tem zlikovcem in nepridipravom (večinoma velikim „hohštap-ilerjem") odločno stopijo na prste.
(Prav v zadnjih dneh se je izvedelo, ds ©o socialisti naročili svojemu ministru dr Brodi, naj čimiprej izdela potrebni tozadevni dodatni zakonski osnutek in ga predloži parlamentu v obravnavo in odobritev.)
1965 je spominsko leto
za naše politično časnikarstvo. Pred 100 leti je začel v Celovcu izhajati prvi slovenski politični list, ki ga je urejal Andrej Einspieler.
Naše prizadevanje za blagor našega ljudstva ni nekaj kapricastega alii nekaj tjavdan. To je samo nadaljevanje dela, ki ga je opravljata z veliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo skozi stoletja veliko naših učenih in preprostih mož in žena na Koroškem. Nekateri med njimi so se še posebej odli-kovaJS, ker so postavljali temelje za bodočnost in so postali svetilniki za cele rodove naprej. Ti svetilniki svetijo današnjemu rodu in ga kličejo, da v teh prelomnih časih tudi on stori svojo krščansko in narodno dolžnost.
Gutsman iz Grabštanja
Osrednja osebnost v prvem obdobju, ko se je naše ljudstvo zavedelo, da ima svoje pravice, je bi:l koroški jezuit Ožbalt Guts-mann iz Grabštanja (1727—1790). Veliko je študiral po svetu in deloval drugod. To mu je razširita obzorje z znanjem raznih slovanskih jezikov. Ko se je vrnil domov na Koroško, je postal misijonar, katehet in slovenski pridigar v Celovcu. Izdal je vrsto slovenskih knjig, med katerimi so posebno znana ..Berila in evangeliji" ter ..Slovenska slovnica". Gutsmann je s tem svojim .delovanjem postal trajno zaslužen za slovenski književni jezik. Njegovo delo je vzpodbudilo še druge in od njegove smrti do 1809 je v Celovcu izšlo najmanj 19 slovenskih knjig.
Jarnik s Potoka v Ziljski dolini
Njegovo vlogo je prevzel za njim Urban Jarnik (1784—1844). To je bil kaplan v Čajnčah, Podkmosu, v stolni župni p v Celovcu in nazadnje župnik v Možberku. Bil |e pesnik in delavec za versko, gospodarsko in umsko izobrazbo slovenskega koroškega ljudstva. 2e v svoji prvi pesmi je pokazal, da je vreden učenec učitelja Ahac-Ija in vnet bralec pesnika Valentina Vodnika ter jezikoslovca Jerneja Kopitarja. Zapisal je:
Zarja lepa se razliva čez slovenji Korotan.
Zbuja dremanje častiiva, oznanuje svetli dan.
Slava bode spet slovela, ki Slovencem da ime, po deželah se razvnela, perdobLla češčenje!"
To je bila tako imenovana doba roman-sifce, drugo obdobje, v katerem so se naši ljudje zavedeli, da imajo kot samostojen narod svoje pravice.
Rožan Andrej Einspieler
Potem je prišla doba delovanja Antona Martina Slomška, katerega najvplivnejša in najdeflavnejša učenca na Koroškem sta bila Ziljan Matija Majar in Rožan Andrej Einspieler. Prvi je bil navdušujoč idealist in po svoje zaletel utopist, drugi pa razbo-rit realist in rojen organizator, oba pa bojevnika za slovenske narodne pravice in buditelja narodne zavesti med koroškimi Slovenci. Kot tretji se jima je pridružil njun skupni učenec Rožan Anton Janežič, eden najodločnejših delavcev vseh časov za Slovensko jezikovno kulturo in za organizacijo slovenskega književnega deia.
Andrej Einspieler (1813—1888), ki ga tokrat posebej omenjamo, je gledal na vse potrebe našega ljudstva. Z vso vnemo, vztrajnostjo in neustrašenostjo je delal in pridobival sodelavcev na vseh popriščih, narodno-prebudnem, političnem, gospodarskem, šolskem, ljudskoizobraževalnem, ki pa ob krajevnih potrebah ni nikdar izgubil izpred oči celotnega slovenskega naroda in tudi ne občega položaja v avstro-ogr-Ski monarhiji. Ta mož je velik zgled za našo doraščajočo mladino, kateri je usojeno, da živi v takih prelomnih časih, kot so današnji.	“
Ustanovitev političnega lista ..Slovenec14
Einspieler je uvidel, da je treba poleg kulturnega delovanja, poleg kulturne ustanove, ki je tedaj nastala pod imenom ..Družba sv. Mohorja", tudi političnega lista za politično delo. Zato je 14. januar-1 ja 1865 izšel na njegovo pobudo in pod njegovim uredništvom v Celovcu politični list ..Slovenec". Ta list je kmalu pritegnil pozornost vseh slovenskih izobražencev ne Je na Koroškem, ampak tudi drugod. Seveda je postal trn v peti nestrpnim svobo-dozatiralnim krogom koroških Nemcev.
Ustrahovali so tiskarja, da je Einspielerju 'konec aprila 1867 tisk odpovedal. Tako piše dr. Josip Vošnjak v svojih Spominih.
Za ta list je bil značilen že napis na naslovni strani, ki se je glasil: „2ivi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke!" List se je zavzemal za federalistično urejeno Avstrijo in v skladu s tem za zedinjenje vseh Slovencev v okviru Avstrije v eno upravno enoto. Zavračal je dualizem, po katerem naj bi samo Nemci in Madžari odločali v Avstro-Ogrski. Ogreval se je za dekalizem, kar bi se reklo: Deset gospodarjev, ker je deset narodov v Avstro-Ogrski. Boril se je za enakopravnost vseh avstrijskih narodov: enake butare, enake pravice. Odklanjal je pojav nemčurstva: neznačajno in grdo je, če se človek slovenskega rodu in slovenskih prednikov začne obnašati, kot da je nemške rodovine in da bi s svojega obraza še bolj zabrisal slovenske poteze svoje narave, pljuje na vse, kar je slovenskega in svoje brate po krvi zatira „SIo-venec" je zahteval uveljavljenje slovenskega jezika v šolah in uradih, tudi škofijskih. Zavzemal se je tudi za slovenske umetnike: slikanje, rezbarje, podobarje in skladatelje.
Politični list je potreben
Ko je prenehal Einspielerjev list, je začel izhajati v Mariboru Slovenski narod, ki je nadaljeval njegovo delo. Na Koroškem pa je pozneje začel izhajati list „Miir“, katerega se mnoga naši bralci še dobro spominjajo. Ta list je izdajala Družba sv. Mohorja 'in ga tiskala v svoji tiskarni, ki je delovala v Celovcu vse do leta 1920. Naši bralci, ki so billi naročniki ali čitateljd lista „Mir“, gledajo danes v „Našem tedniku" nadaljevanje tistega političnega dela, ki je za koroške Slovence tako potrebno.
Potrebno je versko delovanje. Potrebno je socialno on kulturno delovanje. Potrebno je gospodarsko delovanje. Krona vsega pa je pri vsakem zrelem narodu, ki hoče sam sebi • biti gospod in ne odvisen od drugih, tudi politično delo. Pri političnem delu je treba zrelih, značajnih, izobraženih in delovnih mož in žena. Mladina to delo lahko podpira in opazuje, da se bo iz njega naučila za življenje. Kajti slej ko prej pride nanjo vrsta nositi težko odgovornost za prospeh svojega naroda.
Ob tej priložnosti končajmo članek s toplo zahvalo vsem, ki se zavedajo, da je političen list potreben in ga podpirajo s tem, da ga kupujejo, naročajo in podpirajo bodisi z denarjem, bodisi z besedo in širjenjem.
TASCHENTUCH!
(Družinska sprava — 1939). Prva ie verska čudežna igra o mučeniški smrti sv. Tomaža Becketa. Druga pa je modama družbena drama v verzih, ki se dogaja med visokim angleškim plemstvom. Delo stani na grški drami in po vsebini in značajih kaže ne samo Sličnost, ampak celo vzporednosti, čeprav je iz antične usodne tragedije nastala krščanska drama, v kateri človek stoji tem bliže rešitvi, čim bolj trpi pod zavestjo svoje krivde.
Vse boflj važno nego literarno je kritično deta pesnikovo, katero je njegov „Crite-rion" izdal dosti zaključeno. Svoja mnenja o današnjih problemih je pesnik zbral v knjigi »The Idea of a Christian Sooiety“ (Ideja krščanske družbe) (1939), kjer razvija načrt svetovne države (saj je bil med-narodmjak že po vzgoji (ZDA, Francija, Anglija, Nemčija), po vzgledu krščanske hierarhije. Toda za T. S. Eliota politični problemi ne stojijo v ospredju. V svojem »Cri-terion" je zapisal: »Obstoja samo en izhod 'iz duhovne revščine Zapada in ena rešitev za evropsko kulturo: ljudje se morajo naučiti, da nimajo voliti med političnimi nauki, amoak med posvetnim in krščanskim življenjem."
V	zasebnem življenju je bil Thomas Stearns Eliot direktor Faber & Faber, vodilno podjetje angleškega založništva. Vsako jutro je hodili v svojo pisarno, visok, vitek in sključen. Londonskega literarnega vrvenja se je skrbno izogibal. Bil je laični svetnik svoje župne cerkve sv. Štefana v londonskem okraju Kensigton, v kateri so v četrtek, 7. januarja, opravili zanj vse pogrebne obrede, saj je nad trideset let molil v njej. K zadnjemu zemskemu počitku pa so ga prepeljali v vas Sommerset.
Dr. J. P.
Kako misli stari župnik Trunk?
V	Kaliforniji v Združenih državah živi nad 90 let stari upokojeni župnik Trunk, ki je pred prvo svetovno vojno župnikova! v Borovljah. Je še vedno čil in vsak teden napiše članek za »Amerikanskega Slovenca". Nedavno je zapisal to-le:
»Stalin gor ali dol. Za to ne gre. Kdo je pričal z vojno, torej roparskim napadom? Hitler ali Stalin? Zagrabil je Hitler za češko, poljsko, jugoslovansko ozemlje, naznanil svojim, da je razbit ruski kolos. Stalin, morda Slovan, se je le branil, branil pred ropom svoje zemlje, če je končno zagrabil, je zagrabil le za obrambo. Obramba je bila uspešna, Hitler je padel, in Stalin je res zagrabil do Odre in Neže. AH je zagrabil Stalim roparsko za tuje ozemlje? Ah ni o-zemlje do Odre domače, slovansko ozemlje? Kdo more trditi, da je Stalin zagrabil morda roparsko, zagrabil za tuje ozemlje?
Treba je poseči v zgodovino. Znani »Drang nach Osten" je stoletja star, in skoz in skoz roparski napad na slovansko ozemlje. Slovan je branil le svoje, nikoli pa ni napadal roparsko. Še več. Slovan je branili svoje, branil pa tudi Evropo, branil civiliiKacijo. Naš Simon Gregorčič pravi:
.Evropi bil živ, nerazrušen je zid,
Iki divje odbil je barbarstvo,
stal sebi v pogubo, sovražniku v prid
omiki je, svobodi v varstvo.’
Prišlo je tudi, očitno se mora to priznati, do nekakšnih grabežev, poseganja v tuje pravice, ampak to je pojav pri vseh tudi obrambnih operacijah. Nekaj roparskega se drži vsake vojne.
Sodbe o tem, ko je Stalin zagrabil do Odre, so različne, nepristranski zgodovinar mora pa priznati, da pri tem ni šlo za nobeno ropanje, da je to le .poseg’ po postavnem, zakonitem, domačem, ker slovanskem ozemlju.
Hitler je bil roparski napadalec, Stalin le zakoniti branilec."
Druga ovira krščanskemu bratstvu med ljudmi je rasizem. Ta loči enega od drugega, ljudi razlikuje po raznih vrstah. Ustvarja napuh, nezaupanje, zaprtost vase, razlikovanje s škodo in celo zatiranje, namesto medsebojnega spoštovanja in potrebnega upoštevanja drugega, kar bi moralo ljudstva različnih jezikov in različnega rodu družiti v en sam miroljuben zbor bratskih narodov.
Pavel VI. v božični posOanica 1964.
Pomen Slovenske Mafice za Slovence
V	1. Številki Našega tednika-Kronike smo naše bralce na kratko seznanili, da jc bila druga naša najstarejša slovenska ustanova »Slovenska Matica” 19. decembra lani stara 100 let.
Naslednjega dne, to je 20. decembra, ko je govoril v Ljubljani sedanji predsednik prof. Anton Melik o »Slovenski Matici”, je predaval v Gorici o njej prof. Bratina.
V	prvem delu svojega izčrpnega predavanja je prof. Bratina opisal vrsto poskusov in pobud, da bi se ustanovila »Slovenska Matica", v drugem pa delo, ki ga je »Matica" kot vsenarodna ustanova za izdajanje znanstvenih in leposlovnih del opravila od ustanovitve do danes.
Prvi, ki je pri Slovencih začeli misliti na ustanovitev nekake,. Slovenske Matice", je 'bil Anton Martin Slomšek. Toda Slomškovo prošnjo za njeno ustanovitev so takratne oblasti odbile. Poznejši pobudniki so bili: leta 1850 dr. Šubic, v dobi Bachovega absolutizma dr. Kočevar-2avčanin in ruski islavljanofil Ivan Aksakov, leta 1862 pesnik France Cegnar in duhovnik Franc Kosar, naslednjega leta pa Fran Levstik in dr. Lovro Toman.
“|" Pesnik Tomaž Stearns Eliot
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano” je prineslo 5. januarja, dan po smrti Stearnsa Eliota članek, v katerem tega umetnika označuje kot edinstvenega in največjega pesnika sodobnega sveta.
»Pravijo, da bo njegova osebnost dobivala vedno širši prostor v kulturni zavesti Zapada."
Vatikanski dnevnik pravi, da je T. S. Eliot kot pesnik, esejist in dramatik »bil s svojo avtoriteto in s svojo inteligenco prisoten na vsakem področju mišljenja in umetnosti. Njegova dela se zares morejo smatrati kot najvišji in največji izraz svetovne književnosti našega stoletja ...“
Kdo pa je bil mož, ki se ga vatikansko glasilo tako častno spominja?
Kot sin stare angleške družine, ki se je koncem XVII. stoletja izselila v ZDA, se je rodili dne 26. septembra 1888 v Saint Louis, Missouri; dobil je zelo mednarodno vzgojo na univerzah: Havard, Pariz, Ox-ford ter v Nemčiji. Pesniško se je šolal ob francoskem simbolizmu, bili častni doktor sedmerih univerz in 1. 1948 dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Leta 1927 je postal
Prvega resnega praktičnega dejanja za ustanovitev »Slovenske Matice" so se leta 1853 lotili Mariborčani. Njim so se pridružili Ljubljančani in do konca leta so potrebna pravila že bila pripravljena in izročena oblastem v potrditev. Nekaj tednov pozneje, in sicer 4. februarja 1864 je avstrijski cesar dovolil, da se »Slovenska Matica" ustanovi.
V sto letih svojega delovanja je »Slovenska Matica" izdala 373 znanstvenih in leposlovnih del. Predolgo bi bita, ako bi jih hateH našteti, a nekatera le zaslužijo, da jih amaniimo. V to skupino spadajo Slovenske narodne pesmi, ki jih je zbral prof. štrekelj, Glaserjeva Zgodovina slovenskega slovstva, Izidorja Cankarja Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi. Spek-torskega Socialna filozofija, Kidričeva Zgodovina slovenskega slovstva, Shakespearove drame, Prijateljevi Izbrani eseji, Kosova Zgodovina Slovencev, Melikove izdaje o slovenskih pokrajinah, Koblarjeva monografska študija o Simonu Gregoriču in Mar1-jama Zadnikarja Znamenja na Slovenskem 'in nova Zgodovina slovenskega slovstva, iki šteje do sedaj pet knjig.
angleški državljan, leta 1928 pa prestopil v katoliško vero.
Njegovo težko zgrajeno pesništvo nam odkriva duhovno revščino modernega sveta. Saj se je poleg simbolistov učil tudi od Danteja in pa metafizičnih pesnikov. Ko se je za sta'no naselili v Londonu, je začel izdajati literarni list »Criterion", postal pa je tudi direktor ugledne londonske založbe.
Njegova dela Obsegajo nekaj miiseino obtežene lirike in nekaj gledaliških del. Njegove pesmi izhajajo manj iz srca nego iz razuma In kritike. „Ariel Poems“ in pa „Ash- Wednesday (Pepelnična sreda), nastali med leti 1927—1930 sta že odsev njegovega duševnega dogajanja, ki so pesnika vodila v katolištvo. Odslej pesnik daje v svojih delih prostora tudi, kar mu je osebnega. Zreli sad njegovega v spreobrnjenju poglobljenega in razširjenega življenjskega gledanja je pa „Four Quartets“.
Izmed gledaliških del naj navedem obe najvažnejši „Murder in cathedral" (Uboj v stolnici) (1935) in pa „Family Reunion"
GLOBASNICA (Smrtna kosa)
V	minutem letu se je od nais za vedno po-sBoviilo 10 faranov.
O nekaterih smo poročalM že svolj čas, nekaterih pa se hočemo spomniti danes.
Med prvimi se je preseffil v večno domovino Jaka Kaster, Leitkebov delavec. Zelo se je veselil na prvo rento. In kc jo je dosegel, rnu je kmalu nato odbila zadnja ura. Rajni Jaka je bil vesela in zvesta duša.
Tudi staro Klemejevo mater je lani Bog poklical k sebi. V pliberškd fari je preživela večji del svojega življenja. Svoja zadnja leta pa v Globasnici, kamor se je pri-žemill njen sim, sodarski mojster Franc Krai-ger. Bila je dobra mati in žena plemenitega srca.
Posebno hudo rano pa je neizprosna smrt prizadejala Girgojevi družini, ko jii je iztrgala skrbnega očeta Valentina Cirgoja. Rajni Foltej je bil kmet z dušo in telesom, cerkveni pevec ter upoštevan strokovnjak pri gasilcih.
Kot zadnji je nenadoma preminil tik pred Božičem Prosenov Anzel, imenovan Will®on — im po svojem glavnem poklicu edem poslednjih globaških furmanov. Naj svetli našim rajnim večna luč!
t PAVEL GREINER (Falandrov oče)
V	pomedeiljek, 4. januarja, nas je izne-madila žalostna vest, da je nepričakovano preminil stari Falander Pavel Grainer. Rajni je bil doma pri Hodniku. Po vrnitvi iz prve svetovne vojne, kii ga je vrgla v ruSko ujetništvo — se je poročili z Apolonijo Sadjak, Falamdrovo vdovo in materjo peterih nedorasKh otrok. Kot pravi oče je vzajemno z materjo skrbel za njih rast, do-ibro krščansko vzgojo in vzgledno življenje. Dolga leta je rajni zastopal interese slovenskih vottilcev v občinskem odboru, kjer je bil eden najzanesljivejših sodelavcev tudi že rajnega Tomaža Dumpalnika. Kot Failandrovti predniki je tudi on z vnemo sodeloval v župnijskem odboru.
Z rajnim Pavlom je legel k večnemu počitku zadnji načelnik Slovenske požarne hrambe v GlObasnioi. Na praznik Treh kraljev smo pod vodstvom domačega, globaš-kega župnika in šmiiheilskega kaplana spremili zemeljske ostanke rajnega na domače pokopališče, kjer so se poslovili od njega č. g. Posch s tolažilnimi besedami vere, cerkveni pevdi z žailostinkami in nepregledna množica z molitvami.
Naj počiva v miru in blag ispomin možu -korenini.
(Poroke)
Porok smo imeli lani sedem v fari. Med ffiistimfi, ki se je naveličal samskega stanu, je bil tudi Štefan Koren, Korenov v Večni vesi, M je poročili Ingo H obal, bivšo dolgoletno knjigovadkinjo pri znanem podjunskem podjetju Rutar v Dobrii vesi. Inge nas je še kot nevesta prijetno presenetila s svojim očarljivim nastopom pri opereti ..Zlatorog" v vlogi vile.
Tudi Marica Jenšac, Krajganjeva v Globasnici, je še pred adventom sklenila v domači cerkvi zakonsko zvezo. Njen izvoljenec Rudi Oberhauser je ugleden in splošno spoštovan nameščenec pni Orsiini-Rosem-foerg ter gornje-koroški rojak.
Bog daj sirečo!
DOBRLA VES (Igra ..Požigalec")
Na praznik Treh kraljev, kot vsako leto, nam je naša pridna farna mladina prikazala igro ..Požigalec". Dobiček so darovali za misijone. Kot vsak slovenski plakat, so tudi tokrat komaj nabite potrgali nestrpneži. Te vrste ljudje se še niso prebudili iz tisočletnega rajiha. V njih -sovraštvu ne poznajo tolerance in ne ljubezni do bližnjega. Zastrupljajo v tem duhu še naorej njih mladino in so celo proti -svojemu lastnemu materinemu jeziku.
Starši in vzgojitelji fantov in deklet, ki sodelujejo pri igralski skupini, so srečni, če se zbira mladina v krogu kulturnega dela in ne v slabi družbi pijancev. Vemo, da je žrtev hoditi -iz oddaljene okolice na vaje. Vemo tudi, da ta mladina ne igra samo za nas gledalce, ampak se pri tem mnogo nauči. Gospodarja Užnika Tona v Kazaza-h smo vprašali, kje se je naučil take lepe slovenščine. Odgovori je: „Mlad sem tako rad igral!"
Pri igri ..Požigalec" 'je -vsak ,posameznik reši svojo nalogo po svojih močeh kar najbolj dobro. Jozej iz Tinj je bil v svoji Vlogi nojem komik. Spoznali smo na odru mladega Radarja, še tako mladega Klemenca,
Te dni so nam poslali slovenski akademiki na Dunaju tretjo številko glasila .Information", ki je mišljen v prvi vrsti za nemško avstrijsko javnost. Te številke smo bili v Celovcu veseli predvsem zato, ker je uredništvo ..Information" ubralo pri izbiri gradiva pot, ki še ni izhojena. V ..Infor-mation" objavljeni članki so izvirni, predvsem pa nudi glasilo zares zaokrožen vpogled v naše narodnostne prilike.
Vendar se uredništvo ..Information" ni zadovoljilo zgolj z objavo poročil, temveč je priobčilo tokrat tudi uvodnik, v katerem so zavzeli slovenski visokošolci na Dunaju načelno stališče do vprašanja »Av-
strija in manjšina", v številki pa je objavljen tudi obširen pregled iz zgodovine Slovencev v srednjem veku. Nasiednji prispevki so: »Človečanske pravice in vzgoja", »Otvoritev podjunske železnice", »Pesništvo in dramatika v Sloveniji", »Narodna pesem na Koroškem", »Slovenska pesem v Št. Vidu ob Glini", »Slovenska opereta", »Priznanje mlademu umetniku Valentinu Omanu", »Iz klubskega življenja" (Študijsko zborovanje, zunanji minister dr. Krei-sky v klubu), »Odgovor škofijskega ordinariata na članek univ. prof. dr. dr. A. Hiickmana", ob koncu pa je že napovedan članek o pokristjanjevanju Slovencev, ki bo izšel v prihodnji številki.
.-^Naše prireditve________________
Farna mladina iz Št. Janža priredi v nedeljo, 31. januarja, ob pol 8. u-ri pri Tišler-j-u igro Karla Mauserja.
»KAPLAN KLEMEN".
Vabljeni!
Jemnina nižja od 256.— do 403.— šil. mesečno.
V sf.iužbetno stanovanje v mestni občinski hfši so vz-elli poisitrežnico Luitnik Rozi -in na-isitavltjenca Potočnika Gusiteja. Najemnima 'je 300.— šil mesečno, bi jo pa Lutnibova dobi povrnjeno, ker je obenem hišnica. Pošta namerava vzpostaviti prometno zvezo od -državne meje v Št. Jurju skozi Lilbuče, Pliberk, Blato, Metlovo, Kazaze čez elektrarno v Velikovec im nazaj. Vozili bi predvsem šolarje v Pliberk in Vehkovec, IM -bo -dotbiil gimnazijo. Pošta pa zahteva od občine izgradnjo garaže v Št. Jurju, kjer bo omnibus prenočeval. Potrebno bo 80.000 M. Soiprisipevaile pa bodo še občine Dobri« ves in Št. Peter na Vašinjah skozi katere proga tudi pelje.
Občinsko pos-esitvo pri pd. Krofu v Nom-či vesi so prodali nekemu kmetu Jeschu z gospodarskim poslopjem, hišo in 4793 kvadratavb metrov zemlje. Tam on sedaj pripravlja livarno za različne okrasne predmete. Zaposloval bo kakih 30 oseb. Plačal Ije 109.000 šil Letos -bodo začeli graditi dvorazradno šolo v Šmarj-eti in j-e zato dežela že obljubila 700.000 šilingov. Za popravo rečišča v Vi-dri vesi je obljubljenih
300.000	šili. in za šmarješki potok 100.000.
Ferdinand Stefi-c, bivši trgovec v Pliberku, je zaprosil za industrijsko zemljišče n* katerem bi zgradili poslopj-a z-a izdelavo posteljnih odej (kovtrov), zaposloval bi do 50 delavcev. Ugodili so mu in odkazafli na bivši Metničevi njivi poi-eg tovarne čopičev 700 metrov širok pas od ceste do železnice. Če bi v nekaj letih hotel zaml-jo spet prodati, jo mora vrniti občini za isto ceno.
ZBOROVANJE
zaupnikov Narodnega sveta koroških Sicvencev
bo v soboto, dne 6. februarja 1965, ob 9. uri dopoldne v prosvetni dvorani Mohorjevega doma v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Koroški Slovenci in deželnozborske volitve (referat, posvetovanje, sklep); govori: dr. Valentin Inzko.
2.	Organizatorna vprašanja v zvezi z izvedbo deželnozborskih volitev; govori: dr. Reginald Vospernik.
3.	Slučajnosti.
Narodni svet koroških Slovencev
Štefija, Marijana, Korepovo, Gojarja m se v hvaležnosti spominjali njih očetov im mater, ki so ravno s takim navdušenjem stali nekdaj na odru pred nam-i. Hvaležni smo tudi novim, ki prihajajo zraven -in ne manjkajo pri nobeni igri.
Hvala Kimooi! Hvala godcem, ki so dali ritem!
No, in sedaj še eno redko, veselo novico. V teku zadnjega meseca sita v dr. Sienčni-kovi družini promovirala kar dva. Sin Mi-lan-živimoz-dravnik, po dvakratni praksi v Švici, im hčerka Rožica, ki pride na slovensko gimnazijo. Čestitamo obema doktorjema! Bog jih živi srečna -im zdrava med nami!
Sim Svitko je prihitel za to družinsko slavje iz daljnega Aachena. Tudi on bo v kratkem k svojemu inženirju prid T-biil še doktorja. Tudi njemu želimo popoln uspeh.
PLIBERK (Iz občinske hiše)
Gradnja .stanovanj in ustvaritev stalnih delovnih mest v občini so posebna skrb nove občinske uprave. Za uresničitev tega je najprej potrebna zemlja, da moreš kaj nanjo postaviti. Zato j e občina kupi la najprej Rafferjevo zemilpšče za 160.000 šilingov in zdaj še Metničeve njive, med novo cesto in podjunsko železnico-. Kvadratni meter je stal 27.— šilingov; skupno tore-j
764.000	šilingov. Obljubljeno je, da bo k tej vsoti prispevala tudi dežela, da bo mogla občina to zemljo ceneje prodajati kot jo je kupila. Hiačali bodo z izkupičkom stavbna zemljišča in industrijsko zemljo in deloma -s posojilom, ki -je bilo za asfaltiranje cest najeto in se še ni porabilo.
Na ,prostoru nekdanjega Maiden-gkladi-'šča bodo barake podrli in postavili 3 nad-Strcpno hišo z 9 -stanovanji. Vanjo pridejo predvsem barakarji in dalje še prosilci iz bivše občine Libuče. To pa zato, ker je občina -podprta -gradnjo te stanovanjske hiše z -izkupičkom bivše libuške občinske hiše. Prosilci naj se prijavijo. Najemnina bo od 200.— do 400.— šilingov mesečno po velikosti stanovanja.
Sklenil -so tudi obnoviti mastno kopališče. Arhitekt Bucher iz Celovca bi napravil načrte -in obnovo vodil. Zato zahteva 120 -tisoč šilingov. Občinski odbor mu je ponu-
dili samo 85.000 šilingov, nakar je to on tudi sprejel. Odplačevali mu bodo po stopnjah izvršitve.
Bivši uradni prostori v Burgerspitalu so sedaj izpraznjeni. Zanje prosi gradbeno podjetje Mortl in Co. Za 700.— šil. mesečno jiih dobi v najem, če se zaveže da prenese del sedeža firme v Pliberk in bo tu plačeval obrtni davek in pa davek od plač.
V novi Občinski hiši je spodaj velik prostor, ki ni prav izrabljen. Zanj prosi tvrdka -Mooser iz Saizburga, da bi v njem uredila delavnico za izdelovanje noš im smučarske Obleke. Zaposlovala bi 20 do 30 oseb. Ker se je za to delo 60 oseb priglasilo, je občinski odbor prošnji ugodili in dal v najem še del kletnih prostorov in eno garažo za 500.— šil. mesečno.
-Družba za gradnjo stanovanj »Neue Hei-mat" bi rada v Pliberku zgradila dve stanovanjski hiši s Skupno 24 stanovanji. Stanovalci naj bi vnaprej plačali po velikosti stanovanj od 12 do 19.000 šil. Kvadratni meter stanovanja pa bi potem -stal 6 43 šil. na mesec. Prošnji so ugodili s tem, da Občina da družbi brezplačno stavbno zem-ijjiiišče na razpolago in še drugače stanovalcem pomaga. Z gradnjo bodo začeli leta 1966. Enake ugodnosti dobi družba Kamt-neriand, ki bi zgradila tudi še dve stanovanjski hiši po 9 stanovanj. Tam je treba nekalj več vnaprej plačati, a j-e -potem na-
Hubertu Fabianu Kuiltererju so dali podporo za tiskanje doktorskega dela »Hišn« imena v Podjuni" v znesku 2000.— šil. V Malniču -bodo na kolodvoru namestili lepak s sliko Pliberka in mostu preko Drave pri Podjunski železnici na Bregah. Upamo, da nam ta reklama ,privabi novih obiskoval cev.
Izšla je 7. številka Dijaškega glasa, ki s» ga izdali učenci Državne gimnazije za Slovence v Celovcu.
Več o tem bomo pisali v naslednji šte vilki našega lista.
2IHPOUE
Ljudsko gibanje v minulem letu pri nas.
Rojanih je bilo 14 otrok 'in sicer osem dečkov in 6 deklic. Zakrament sv. birme j-e prejelo 10 otrok: 7 dečkov im 3 deklice. Potok je -bilo 21: tri domače in 18 tujih. Umrlo je 10 oseb: šest mož, izmed katerih je bil eden star 88 let, najmlajšd pa je imel 38 let; 4 ženske; ena je bila 76 let, druga p* 68 let stara.
Svetih obhajil je prejelo 5420 ljudi, spre-videnih je bilo šest. Bolniških obhajil je bilo 18.
Da bi bili vsi otroci pridni in uspevali t milosti božji. Zakoncem pa naj bi Bog dal veliko medsebojne ljubezni in im zvestobe, rajnim pa večno veselje v nebesih.
BELI TEDNI
IN ZIMSKA RAZPRODAJA
od 25. januarja do 15. februarja 1965
Posebno ugodno dobite:
Moške srake izflanele. dolgi rol avi .... od S 59»-— Prevleke ze Odeje (Kote;. 130x190. večbarvne od S 79.-
Prevleke za vzglavnike	S ‘19.90
T&cUtJnHMtH'
mm OAS HAUS OCR GUTEN OUAUTAT ■“
KLAGENFURT
tea.OM.-CONftAD-rLATZ t • TiL. 7M-41
Iz Okrajne kmetijske zbornice

Reja telet
Tomo po enem letu je načeln/k velitkov-ške zborn ce Glantschnig zopet sklical redno sejo. Tri na leto so sicer po zakonu predvidene, a nikoli ni časa, da bi to obveznost uresničili.
Pri čiitaniju zapisnika lansike seje so od-bornjki obravnavali projekt avtoceste Trbiž—Dunaj. Prišla bo pni Tinjah v naš okraj, šla preko St. Ruperta za Velikovcem, po vovbrškem polju na Greb nj. Od tod preko Erenegga h Klepemiku in po grabnu proti Gruči. Tam bo skoz 460 metrov7 dolg predor prispela v Labotsko dolino. Kmetijstvu bo napravila ta cesta ogromno škodo, ker bo toliko rodovitne zemlje porabila. Prvotni načrt je predvideval cesto južno od Drave po Dobravi, a sedaj ni mogoče, ker je Drava zelo široka in bi dva mostova bila predraga. Na treh krajih so predvideni dovozi na avtocesto: V Tinjah z odcepom na Ktapinjisiko jezero, v Velikovcu in .pa južno od Grebinja. Od tam je predviden odcep nekakega repa avtoceste v Plibeik k novi obmejni cesti. Zgradili bi pri Lipitzbachu podoben most kot za .podjunsko železnico im bi brez klanca prišli čez Dravo. Dcmnevaijo., da bodo načrt .uresničili, v 10 letih, če kaj vmes ne pride.
Načelnik je poročal, da je Koroška na predzadnjem mestu v porabi gnojil med avstrijskimi deželami, čeravno ima največ absolventov ‘kmetijskih šol. To pa ni zaostalost ampak leži vzrok v sestavi zemlje. Ce več ‘gnojimo nam žito poleže in donos ni večji, ampak manjši, če poleže trava na travniku je kvaliteta sena Slabša. Zato misli, da smo že dosegli rentabilno količimo uporabe gnojtfl. Zato se v bodoče stanovsko zastopstvo me bo več zavzemalo toliko za povečanje produkcije, ampak bolj za pravilno prodajo in dobre cene. Ker, kaj pomaga kmetu, če veliko proizvede in zato samo toliko dolbi kot prej za malo. Ne ostane mu nič drugega kot zgarano telo. S kupljenim žitom dozdaj še nihče ni mogel donosno svinj pitati, ker je cena 12.50 do 13.— šnlimigcv prenizka. Trenutno je na Koroškem 70.000 .svinj preveč in bi bil potreben espont, ker jih ‘tudi država me more odkupiti. Lani smo izvozili 17.000 goveje živine. Nato so uvoz ukanilH, ker so se bali pomanjkanja na domačem trgu. Izvažali bi pa še lahko meso. To pa je manj donosno kot živa žival.
Zaradi mleka so SMenM v žbomicd, da se podraži za 20 grošev pri litru in še za kvaliteto nadaljnjih 10 grošev. To je krivično, ker je mleko že tudi dozdaj kvalitetno. Kmetje .so namolzli lani nekaj manj mleka, ker pač ne utegnejo. Priporočajo tudi več mlade živali pitati in manj molzti. Povečanje svinj er eje pa je tvegano.
Socialno zavarovanje je za kmeta nujno. Stvar pa je zelo zapletena, ker zdravniki vedno več zahtevajo. Ne bodo mogli več pobirati stotakov od kmeta do kmeta ampak se zadovoljiti z enotnimi tarifama. H kmečkemu .bolniškemu zavarovanju bo država kolt socialni partner (nekak mojster ali podjetnik) prispevala 50 odstotkov.
Marsikje bo treba način .gospodarjenja spremeniti. Če se kmetje združijo v „Pre-usmeritveno skupnost” (Umstelhings-gemeimschaft) jim država s 50-odstotnim kritjem stroškov pomaga. Lažja bo preusmeritev v dolini kot v hribih. V dolini bi se namesto krompirja lahko sadila koruza. To lahko spravljamo s stroji, dočim to pri krompirju zaradi kamenja, kd je krompirjeve velikosti, ni mogoče. Koruza da enako množino redilnih snovi kot krompir na hektar. 5000 kilogramov zrnja na hektar je pač še enkrat toliko kot pri drugem žitu. Vlažno koruzo se lahko zdrobi in potlači v silose. Je izvrstna krma za prašiče. Še boljše pa je sušenje. Zato bodo v Velikovcu, Dobrii vesi in morda tudi v Pliberku zgradili sušilnice za vlažno žito. Gra-die jih bodo deželne zadruge z državno podporo 30 odst. Stroški sušenja bodo znašali okoli 4 groše pri kilogramu. Stroj za pobiranje in mlatenje koruze na njivi stane
84.000	šilingov in do zdaj še ni bil podprt. Če ga bodo v bodoče kupovali v skupnosti, ga bo država podipria.
Brez živine v našem kraju srednji in mati kmet ne morata biti. Zato bodo še nadalje gradili gnojnične jame in silose za zeleno krmo. Podpor zato do zdaj še ni obljubljenih, a jih bodo nujno zahtevali.
Vse delo zbornice bo osredotočeno v letu 1965 na M težišča:
1.	skupna uporaba kmetijskih strojev;
2.	sodobna gradnja kmetijskih .poslopij;
3.	načrtno gospodarjenje v gozdu.
Na žimsfcih krajevnih zborovanjih so govorili predvsem o teh treh stvareh. Ugotovili so, da za skupne stroje nikjer v 22 občinah ni bilo razumevanja. Bo še v bodoče vsak kmet vse stroje .sam hotel imeti, čeravno postane' s tem sodoben suženj stroja. Včasih so kmetje desetino pridelkov oddajali grofu, sedaj pa dajejo devet desetin pridelkov Strajni industriji za posamezne stroje. Idealna bi bila banka strojev Za načrtno gradnjo sodobnih gospodarskih poslopij se je priglasilo 6 interesentov. Tu bi si lahko prihranili veliko stroškov in pa v bodočnosti veliko časa in znoja.
Za načrtno gospodarjenje v gozdu se je prijavilo nekaj skupin. Pride zbornični gozdar in ®i gozd ogleda in potem napravi gozdni gospodarski načrt. To stane 300.— šil. na hektar gozda. Vendar večino nosi država in je treba kmetu plačati samo 50.— šilingov na hektar.
Umetna gnojila so se žal za 8.— šil. pri vreči podražila, kar nas kmete težko prizadene. To povišanje nam požre vso podporo, ki jo dobivamo za pogonska sredstva traktorjev. Skušali bodo iz sredstev zelenega plana dobiti izenačenje.
Uradni prostori Okrajne kmetijske zbornice se mhrfaijo v poirfpipju mlekarske zadruge Velikovec. Ta bi prostore sama rabila, Ker se vedno povečuje. V poletnih mesecih doseže že včasih 50.000 litrov mleka dnevno. Zbornica bo skušala kupiti drugo primerno hišo blizu sedanjih prostorov. Na-prodaj i.e Magnetcva hiša, a bi jo bilo treba preurediti. To bi stalo s kupnino vred 900 tusoič šilingov. Za ta denar pa bi se lahko tudi kaj pametnega zgradilo. Zato so se odborniki odločili za novo gradnjo. Finansirala jo bo Deželna kmetijska zborn.ca Celovec, ki pa v letošnjem proračunu še nima predvidenih 'sredstev.
V bodoče bodo plačali odbornikom za sejo 50.— šil. in avtobusno vožnjo.
Seje sta se udeležila oba Slovenska odbornika Kumer Mirko in Domej Ignacij.
Stotovau*
Kit AG E NFURT.ALTE R PIATZ
Damske nogavice, brez šiiva; modne barve, Perlon in raztegljive
S 12.80	980	780
Damske kombineže, s čipkami obrob-
ijene, vse velikosti S 4688 34."
Damske spalne srajce, flanelaste, vse velikosti . . S 62«“ 54.“
Damske pižame u svilenega barhanta ....	02."
Moške flanelaste športne srajce, lepa kvaliteta .	.	-	60." 54.”
Moške poplinaste
srajce ...............79.” 69.”
Škotski karo, volnen ali Terylen, za obleke in krila
S 88.-, 58." 49.”
Ulago za damske plašče, čista volna, lepe kvalitete
s i28.-, 109.“ 92."
Hriboviti tereni zahodne Evrope niso nič kaj primerni za živinorejo v zimskih mese-cnh. V Angliji so na prostem do nedavna lahko prebile zimske mesece v hribih samo najbolj odporne pasme ovac.
V	zadnjih letih ,so napravili več poskusov s teleti, da bi dokazali, da ovce niso edine žival’.!, ki prenesejo na prostem nizke zimske temperature. V prvem poskusu so red lil teleta, ki so bila rojena spomladi. Ta teleta so dva meseca po rojstvu ostala v hlevski reji, pozneje pa so prešla v pašo, kjer so jih krmilS tudi z žitaricami do tretjega meseca starosti. Po tretjem mesecu pa so se hranila samo s travo.
V	drugem poskusu so teleta, ki so se rodila poleti, pustili kar na prostem. Tem mladm živalim so morali nadomestiti materino mleko. Pomagalo jim je avtomatsko napajalo — stroj, ki greje vodo in meša v njo potrebno količino mleka v prahu. Teleta so sesala to mleko iz umetnih vimen stroja. Pri enem stroju se je lahko hranilo do osem telet. Za dodatek so teleta dobivala mešanico žitaric, ki je vsebovala malo beljakovin. Ker so imela teleta hrano stalno na razpolago, je bilo to pitanje nekoliko dražje kot navadno, vendar so se pri tem zmanjšal! izdatki za delovno silo.
Ta reja telet omogoča, da so hlevi poleti prazni, s tam pa je seveda preprečeno razvijanje klic raznih bolezni.
Na koncu paše so te dve skupini telet pcmešafii med seboj. Eno skupino telet so privezali v hleve, kjer so jih hranili s si-lažo in krmili, druga polovica pa je ostala na prostem in prejemala enako hrano.
Reja telet, ki so ostala pozimi na prostem, je bila cenejša, spomladi na paša pa so hitreje priraščala. Poleti so zopet ti dve skupini na paši med seboj pomešali in niso opazili nobene razlike med teleti prve in druge skupine.
S tem so dokazali rejcem, da lahko dosežejo deber uspeh pri reji telet tudi na prostem.
„Nacionalna ali „podržavljenac industrija?
Kot smo že pred Novim letom poročali, je prišlo, na zadnji lanskoletni seji tako imenovanega odbora petnajisfh za upravo podržavljene industrije do resnega spora med zastopniki OeVP n SPOe, in sicer zaradi tega, iker so socialisti nadeli tem pod-jetieim ime ..nacionalna (= narodna) industrija", medtem ko OeVP zahteva, da naj se imenujejo ..podržavljena". Ta zahteva oz. to mnenje OeVP je povsem upravičeno, kajti pod ‘imenom ..nacionalni (narodni)" razumemo v tem ‘Slučaju nekaj, kar je last vsega naroda, kot to velja n. pr. tudi za označbe: Narodna banka, narodni dohodek itd. Zato bi to pomenilo v gornjem slučaju zlorabo tega imena in nekako diskriminacijo zasebne ‘industrije.
Na naslednji seji imenovanega odbora
petnajstih so pred dnevi ponovno o tem razipiraviVaiii, a ni prišlo do sporazuma. Nadalje je zvezni kancler dr. Klaus v rmenu OeVP predlagal socialistom, naj bi na primer obe družbi za promet z nafto oz. bencinom „OeROP“ -in „Martha“ združili. 51 odstotkov delnic te nove družbe naj bi odkupila Avstrijska naftna uprava (OeMV), 49 pa podržavljene veilebanke. Te zadnje delnice naj bi dali po treh letih v prosto prodajo in sicer le avstrijskim državljanom — prvenstveno uslužbencem teh podjetij. Socialistični zastopniki so to namero označili kolt reprivatizacijio, ki je ne morejo odobriti. Tudi osrednji obratni svet teh podjetij je seveda istega mnenja in je zagrozil s stavko v slučaju, če bi prišlo do reprivatizacije.
Kot poročamo na drugem mestu, je vprašanje podržavljene naftne industrije le prišlo do sporazuma.
DUNAJSKI MEDNARODNI SPOMLADANSKI SEJEM
Dunajski mednarodni spomladanski sejem bo letos od 14. do 21. marca. Zadnji prijavni role je bil 1. december lanskega leta. Kakor poroča ravnateljstvo mednarodnega sejma, je ves razstavni prostor zaseden z domačimi in tujimi razstavljalcl. Na tem Dunajskem mednarodnem spomladanskem sejmu zavzema posebno mesto pohištvo, kakor tudi razstava koles z vsemi potrebnimi pritiklinami.
line ktmm AuswaUt ms uitseeem geefiett 4k§d&t:
PdlUSIS “ PfilZSfiSf&li elegante Form, mit Lamuskin-
tutter, verschiedene Farben........lTJ©.“
Damen - ZibeSinmantel. športi u. zemose Formen 380.“ Herrea - WMiermantel( gute ouamaten . . . 398.-Herren-Fianellbemden, karieri undgest eft	45.-
HerreniSOfiOVer, mit V-Ausschmtt, mit Passepvile	98.-
Kiiab@Šl " SpOfifJUSfOtfSfi gemustert, m. V*Ausschnitt 49.“
Damen - Tragerschiirzen aus Baumwoii.Buntdruck 13.-
FlanelleinlUCher, karieri oder einfarbig, 130X220 cm 38."
• ( >
rt
■
I JUALITAT
UN zu
KLEINSTEM
■ ~ : >•; ;
PR El S

umihuth
rT' —	_ ^ J?.	-
DEKUŠKI KOTIČEK:
Dekle - brez dostojanstva .
Diilo je poročno slavje in mnogo je bilo povabljenih. Vse je bilo dobre volje, le nekaj je navzoče motilo. Nevestino obnašanje; saj je bito tudi ženinu nerodno. Skozi ves večer se mu je naslanjala na rame, ga božala in podobnemu dobrikanju ni bito konca. Mnogo opazk je padlo tisti večer na račun neveste in ženin je bil deležen mnogega tihega pomilovanja ...
Dekle mora obraniti svoje dostojanstvo, če hoče, da bo spoštovana in ljubljena. Prevelika sproščenost in ..prepoceni daja-nje“ more biti pogubno rušenje vzvišene in drage slike, ki jo fant nosi v svojem srcu. Ljubezen je vendar zaklad, ki ga človek ne sme nositi na krožniku. Zaklade skrivamo! Čim bolj zato dekle sproščeno kaže svojo naklonjenost in svojo ljubezen na zunaj, tem bolj izgublja na vrednosti. Lepa in plemenita ljubezen ni vsiljiva ...
Vsiljivost je moškim zoprna. Dogodek naj to potrdi. V vlaku se je zgodilo, v kupeju sta sedela skupaj mlad mož in žena z otrokom. Kar pretirano sladka je bila mlada žena do moža, kar je bilo možu prav nerodno. Vstal je in raje dolgo pot stal na hodniku, kot da bi prenašal vsiljivost žene. Ona ga je vabila, da naj zopet prisede, a ni hotel. Ko je otrok zaspal, ga je žena odložila in šla na hodnik. Na njeno vprašanje, zakaj raje stoji, ji je povedal, da mu je zoprno njeno obnašanje; ves pogovor je slišala gospa, ki je sedela pri vratih kupeja.
Podobne stvari se dogajajo mnogokrat pri dekletih v razmerju do fantov. Povsod jih lovijo, se jim nastavljajo, vedno so za njimi. Neko dekle je imelo resno razmerje s fantom. Saj sta bila oba dobra in vendar se je „razdrlo“: polomilo ga je namreč dekle. Vedno je fanta iskala, pred pisarno ga je hodila čakat, na telefon ga je pogosto klicala itd. Fant se je tega naveličal in je znanje prekinil.
O tem slučaju so kolegi v pisarni večkrat razpravljali in razna mnenja so bila izrečena. Nekako skupno pa je bito mnenje, da je vsiljivo dekle fantu zoprno. Neresni izrabljajo 'tako žensko vsiljivost za zabavo, za hrbtom takih deklet pa brijejo norce iz njih.
Dekliško srce mora biti za fanta trdnjava, ki si jo mora izvojevati sam. Potem jo bo cenil in spoštoval, če mu bo pa dekle kar padlo v naročje, ne bo srečen ne on ne dekle. Dekle, ki se vsiljuje, koplje grob svoji in fantovi sreči.
Zato ni čuda, da je toliko nesrečnih zakonov, ker dekleta s svojo vsiljivostjo kopljejo grob 'svojemu dostojanstvu in svoji sreči.
Ne izgubi prekmalu poguma, če delu uspeh ne sledi!
Saj tudi žlahtno vse sadje nam najbolj kasno dozori.
ZA ML X
IN P PO
MLADINO
Afro - azijski študentje na Dunaju
2e desetletja študirajo afro-azijski študentje na evropskih univerzah. V času med obema vojnama je bil zlasti Pariz in Lan-: don kraj, kjer se je izobraževala mladina iz kolonij Afrike in Azije. Toda te univerze študentom iz poganskih krajev nikakor niso mogle prikazati ..krščanske" Evrope v krščanski luči dn so se le-ti vračali v svoje domovine največkrat globoko razočarani nad krščanstvom vobče.
V zadnjem desetletju pa postajajo avstrijske un'verze žeto priljubljene in pr.vlačne za študente iz dežel, ki so si pred kratkim pridobile samostojnost im se hočejo tudi kulturno osamosvojiti. Poilitično-kulturna pozioiija Avstrije pač v največji mer: odgovarja tem težnjam afro-azijskih narodov. K sreči se je tudi Avstrija pravočasno zavedla svojega poslanstva in te študente prijazno in gostoljubno sprejela. Tega se je zlasti zavedel dunajski nadškof in kardinal dr. Konig, ter že pred leti naredili načrt, kako modro pritegniti to uka im kulture žejno mladino.
Na Dunaju obstaja že pet let Afro-azijski Institut. Ustanovljen je bil na pobudo in z denarno podporo dunajske nadškofije, ki je v ta namen žrtvovala kar 15 milijonov šilingov, nadaljnja dva milijona pa je dalo učno ministrstvo. V tem institutu so redna predavanja in prireditve za dijake iz afro-
azijskih dežel. Dve tretjini vseh na Dunaju študirajočih akademikov iz teh dežel —■ v številu 400 do 500 — se udeležuje teh predavanj ali vobče uporablja institutske prostore oz. pripomočke za študij.
Zanimivost instituta je, da je dana možnost vsem verskim skupinam za njihovo versko udejstvovanje v zavodu. Tako imajo mohamedanci svojo molilnico v zavodu in prav tako tudi druge nekrščanske skupine. Tukaj je na razpolago tudi večje število enosobnih stanovanj, kar je velika pomoč za akademike; sicer pa institut močno podpira akademike z gmotnimi podporami.
V decembru lanskega leta pa je Kardinal dr. Konig blagoslovil mogočen akademski dom za študente iz afro-azijskih držav, v 'katerem je prostora vsaj za 100 študentov. Tako je dana možnost, da ta mladina liz daljnih dežel doživi na sebi b:agodat krščanske kulture in krščanske ljubezni, katero oznanjajo v daljnih deželah Kristu-isovi misijonarji in jo krščanski spreobrnjenci v ondotnih deželah doživljajo v vsej pristni prvokrščanski gorečnosti. Tako more mladina, ki pride iz teh domov potrditi, da poleg Bogu odtujene ..krščanske" Evrope še obstoji druga resnično krščanska kultura zapadnega človeka, ki ima srce tudi za brate v Bogu iz dežel, ki še le komaj vstopajo v kulturno življenje.
Sč filmske (J a sneta
AKCIJA ZA „DOBER FILM“ PRI NAS
V petek, 22. januarja, so se zbrali v celovškem Glasbenem domu zastopniki deželne vlade, škofije in najožji sodelavci akcije za „Dobeir film" na Koroškem, ki že od leta 1962 uspešno deluje v prizadevanju, da hi našel dober fiilm večjo zaslombo v ljudstvu. Referenti so podali letno poročilo, iz česar je razvidno, da je bilo tudu v lanskem letu mnogo dobrega doseženo na tem polju. Posebno pozornost je akciia polagala na filmsko vzgojo v šolah in je bilo šlo v ta namen nad 40 filmov skozi naše šole. Žal še posamezna kino-podjetja nimajo dovolj razumevanja za veliko poslanstvo dobrega filma, ker jim gre predvsem za zaslužek, a je vendar 20 filmskih podjetij dalo na razpolago svoje dvorane za akcijo ..Dobrega filma": Tudi se trudi vodstvo akcije, da bi po vseh farah ustanovili krajevne odbore za dober film. Poročilo tudi pove, da je bito ljudem pokazanih v okviru dobrega filma v nad 1200 filmskih pred-
stavah mnogo pozitivnega, kar je vsekakor že prav lep uspeh. V višjih šolah je bito predvajanih 13 filmov in izpeljank več študijskih dni v boljše poznavanje filmskih problemov. Ponovno pa je bila izražena želja, da bi finančno še bolj olajšali dobre filme in med njimi najboljše popolnoma oprostli davčnih dajatev.
„DR. ŽIVAGO" V FILMU
Mnogo zanimanja je zbudilo pred leti Nobelovo nagrajenje ruskega pisatelja Pasternaka za roman „Dr. Živago". Kot so napovedali, so že začeli s film stom snema-mjem tega romana im sicer v Madridu. Znani filmski producent Carlo Ponti vodi to delo z režiserjem Davidom Leama za ameriško Filmsko podjetje Metro-GOldwym-Mayr. Predvidenih je več milijonov dolarjev za kritje stroškov izdelave filma. Glavno vlogo Jurija Živaga igra egiptovski igralec Omar Sharif, njegov osemletni sim Ta-rek pa igra vlogo Živaga, ko je bil še otrok.
Ok&Vu
Uakc&k
Pripovedka o Dravi
Bilo je v tistih časih, ko maši pradedje rži im pšenice še niso poznali. Tedaj je živel ob Dravi na Koroškem zelo bogat ribič. Vse 'svoje premoženje si je pridobil s tem, da je pridno lovil ribe v Dravi. Poln hvaležnosti je nekega dne vprašal Dravo: „Mamica Dravica, s čim naj ti povrnem, ker sli mi pomagala do blagostanja?"
Drava je nato odgovorila: „Pojdi daleč po svetu. Tam v daljnem kraju najdeš ljudi, kd 'imajo bel im ržen kruh; od vsega mi po en hlebec kupi im mi ga primesi!"
Ribič se je odpravil na pot im prišel v begate iin lepe kraje. Ljudje so tam jedli, česar on dotlej ni poznal: lep kruhek. Kupil je dva hleba, kakor mu je bila Drava velela — naročila. Ko se je vrnil, je vrgel hleb pšeničnega dn hleb rženega kruha v Dravo. — Nato je Drava začela naraščati im ije ipciplavila vas levi im desni breg. Ko pa je veda odtekla, je pričela zemlja poganjati lepo rž dm rumeno pšenico.
Tako so ljudje dobili seme im povsod so začeli sejati rž in pšenico.
UGANKA
škarje nosim, grem nazaj, samec, v dnu morja živim.
Sivorjav sem od nekdaj; če me skuhaš, pa zardim.
(jjnj pjsjoiai)
Tudi bodo nekatere scene snemali! v Moskvi, n. pr. Rdeči trg dn Kremelj. Film bi naj bili 'končan do letošnjega avgusta. Vsekakor bo tudi ta film nekaj posebnega im obetajo si, da 'bodo ob njem dobro zasilužiiU ...
DOBRI FILMI NE POZNAJO KRIZE
Tudi pri nas so lansko leto predvajali z velilkfm uspehom Bergmanov film „Das Schweigen“ (Molk). Čeprav tudi v Nemčiji tožijo zaradi filmske krize, je upravitelj ..Atlais-filmslkpga podjetja" sporočil, da je bil ta film eden najbolj uspešnih v vsej povojni dobi im ga je mogoče zaradi uspeha primerjati z velefifmom, kot je Ben Hur. Samo v Nemčiji je v lanskem letu prinesel ta film v blagajno nad 10 milijonov mark. S tem izredno dobrim finančnim uspehom bo firma „Afclas“ mogla močno povečati ®vcj dalckroig in se uvrstiti med najmočnejše 'svetovne 'izposojevalnice filmov.
KRIMINALNI ROMAN Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
19. NADALJEVANJE
SKRIVNOST
[IS A X ROHMER
ib. Fit - tkmfaia
Klic Šive
Vlak je imel zamudo in ko je zavil najin taksi z vvaterlooške postaje ter pričel voziti navzgor proti mostu, so se oglasili iz stoterih stolpov zvonovi, ki so namenjali polnoč; vse pa je prekašal nizek glas velikega zvona cerkve sv. Pavla.
Pogledal sem skozi okence voza tja čez reko, kjer se dvigajo visoko nad nasipom, tem krajem mnogih tragedij, luči enega največjih londonskih hotelov7. Ozr! sem se proti onim stoterim zvezdnatim lučkam, ki so prihajale dz neštetih sob.
Mislil sem si, kako je vsako svetlikajoče se okno pripovedovalo, da prebiva začasno za njim kak potnik. Nad spodnjim nadstropjem, polnim brbljajoče množice, so bile vrste drugih samotnih poedimcev, katerih vsakdo je bil svojemu sosedu v posebni celici košček skrivnosti; vsakteri pa je bil od pravega družabništva tako oddaljen, ko da njegova (jelica ni bila narejena med opekami Londona, marveč med skalami Hiin-dustama.
V eni 'izmed tistih sobic je morda tačas spal Graham Guthrie, ne zavedajoč se, da ga zbudi klic Šive, da ga pokliče smrt.
Ko sva se približala Strandu, je Smith plačal im odslovil taksi.
»Lahko je mogoče, da je kateri doktorjev ogleduh v veži," je dejal premišljeno, „pa bi nama vse pokvaril, če bi naju videl, da greva v Guthriejeve sobe. Prav gotovo ima poslopje zadaj vhod .iz kuhinje."
„Res je," sem odvrnil urno. »Videl sem, da so tam razkladali tovorne vozove. Toda ali utegneva?"
»Da. Pojdi ti naprej!"
Šla sva po Strandu, pohitela proti zahodu, nato tez ozko dvorišče im njegovih stoipinicah, nakar sva se obrnila. Potem sva šla vzporedno s Strandom na nasipni strani okoli ozadja velikega hotela ter prišla do dvojmih vrat, ki so bila odprta. Obloč-nica je razsvetljevala notranjost in mnogo moških je bito pri delu med sodi, zaboji im zavoji, ki so bili tam naloženi. Vstopila sva.
»Halo!" je zavpil nad nama mož, ki je imel belo vrhnjo obleko, »kam pa hočeta iti?"
Smith ga je prijel za leht.
»Rad bi prišel v hotel, ne da bi bil opažen v veži," je rekel. »Prosim, ali mi hočete pokazati pot?"
»Tukaj..." je pričel moški zijajoč v Smitha.
»Ne gubite časa!" je zarohnel prijatelj z glasom oblasti, ki ga je znal tako dobro uporabiti. »Gre za življenje in smrt. Vodite, pravim!"-
»Policija, sir?" je vprašal mož vljudno.
„Da,“ je odvrnil Smith. „Brž!“
Brez odlašanja je šel zdaj najin vodnik ma pot, naju vodil mimo umivalnic, kuhinj, pralnic im strojarne, potem pa dalje skozi skrivnostne hodnike, o katerih gostje zgoraj ničesar ne vedo, ki pa z vsem svojim ustrojem pripomorejo k razkošju te palače. V drugem nadstropju smo na stopnišču srečali nekega moža, kateremu naju je vodnik predstavil.
»Veseli me, sir, da vas dobim. Tu sta diva gospoda s policije."
Mož naju je pogledal z dvomljivim smehljajem. »Kdo sta?" je vprašal. »Menda nista iz Scotland Varda?" Smith je potegnil dz žepa posetnico in jo ponudil govorniku. »Ako ste vi hotelski detektiv," mu je pri tem rekel, »vodite naju nemudoma k Mr. Grahamu Guthrieju!" Moški je takoj .spremenil .svoje ponašanje, ko je prečita! posetnico.
»Oprostite mi, sir," je ponižno dejal, »toda seveda nisem mogel vedeti, s kom govorim. Mi vsi imamo navodila, da vam nudimo vsako možno pomoč."
»Ali je Mr. Guthrie v svoji sobi?"
»Že nekaj časa je, sir. Vi hočete neopaženo k njemu? Pojdite tod! V dvigalo lahko gremo v tretjem nadstropju."
Tako smo nadaljevali z našim novim vod-
nikom. V dvigalu je vprašal Smith: »AH ste nocoj opazili tu okrog kaj sumljivega?"
„Sam!“ se je oglasil vznemirljiv odgovor »Saj prav zato ste me našli na tem mestu Moje navadno mesto je spodaj v veži. Toda okrog enajstih, ko so ljudje jeli priha jati iz gledališča, sem nekako ime! vtis, da je nekdo ali nekaj smuknilo mimo mene skozi množico — nekaj, kar ni imelo v ho telu nič opraviti."
Izstopili smo iz dvigala.
»Ne razumem vas docela," je dejali Smith »Ako menite, da ste opazili, da je nekaj vstopilo, ste si vendar morah ustvariti bolj ali manj jasen vtis o tem."
»Saj vprav to je na stvari smešno," je odvrnili mož nejevoljno. »Tega nisem! Toda ko sem stal na vrhu stopnic, bi bi! .prisegal, da se je nekaj plazilo zadaj za družbo dveh dam in dveh gospodov."
»Kak pes, na primer?"
»Meni se mi zdelo, da bi bili pes, sir. Kar koli je bilo, ko je družba šla mimo, ni bilo videti ničesar. Vedeti pa morate, da kar !ko'!i je bito, ni prišlo noter skozi prednja vrata. Poizvedoval sem povsod, toda brez uspeha." Nenadoma je prenehal. »Št. 189 — vrata Mr. Guthrieja, sir."
Smith je potrkal.
»Halo!" ise je oglasil zamolkel glas, »kaj želite?"
»Odprite vrata! Ne odlašajte, je zelo važ no!"
Obrnil .se 'je k hotelskemu detektivu.
(Dalije prihodnjič)
P oo | oo ^ oo CX) f\! cc O B - R - /\ 00 N 00 J 00 E
Napisali bi rad, kar sem doživel v Sibirija. Seveda vsega ni mogoče popisati. Zato povem zaenkrat le nekaj zanimivosti. Precej dolgo sem bival v kraju, ki se imenuje Bistri Istok.
Kako in kaj so sibirski učitelji v dobi carjev učili, spoštovane bralce na splošno gotovo ne zanima, zato tega ne bom popisoval.
Omenim naj le, da je v učilnica visela, kakor se spodobi, podoba carja in carice, po stenah pa so bile svetopisemske slike ter zemljevida evropske in azijske Rusije. V kotu je visela večja slika Kristusova in še ena manjša Marijina. Pred Kristusovo podobo je gorela lučka.
Ob 10. uri je bil odmor in tedaj sano šli vsi v pisarno „zakurit“ (kadit cigarete) in žvečit seme sončnih rož.
Kar pni šoli nisem opazil stranišča, me je zanimalo, kako bo med odmorom. Zelo anositavno, čisto po sibirsko: učenci in učenke so opravila vse potrebno po snegu okrog in Okrog šole kar v „švarm!!;niju“. Pozimi pri 25 stopinjah pod ničlo je vse to že kako šlo. Kakšen zrak pa je bil tam okrog bi-stroiistoške šole poleti, ko je v Sibiriji do 40 stopinj C vročine, ne vem, ker me tedaj že ni bilo več med Bistroistočamii.
Prvi dan novembra 1914. Zjutraj ob 8. uri sedim v kuhinja trgovca Pahotina in zajtrkujem. Kar izvrstna „košta“! Kruh napolnjen s sekljanim mesom, trdo kuhana jajca, nato pa še pražen riž, ki ga polivamo s toplim maslom. Zraven pijemo čaj z mlekom. Rusi sploh ljubijo tečen in obilen zajtrk, a lahko večerjo, iin imajo po mojem prav. Doma 'je samo gospa z najmlajšaim sinom in dekla, drugi so odšli v cerkev, razen gospodarja, ki tehta sol.
Bolj od vseh je to jutro zgovorna Pahoti-nova služkinja. Korajžna je, kar preveč korajžna in vesela in zabavna. Služila je že v raznih mestih in pri raznih družinah. Doma je v neki vasi tam okrog Altajskih gora, dobrih sto kilometrov od Bistrega Istoka. Pravi, da ni v njenem rojstnem kraju nobenega mraza. Voda ne zamrzne in tudi pozimi prestaneš v letnih čevljih in brez rokavic. Je pismena in rada čita. Tudi iz ruske zgodovine marsikaj ve. Razlaga mi med drugim, da je bila vsa zemlja od Al-itajiskih gora, pa tja do Čeljabinska okrog Urala, nekoč kitajska last. Ve tudi, da v SilbimiijS dožive ljudje visoko starost. Mnogo je devetdesetletnikov in precej tud; starč-
Ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfrted iptatSier
Klagenfurt, Paulitsehgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
B-ski:
ikmlm v SiBkiji
kov in stark z desetim križem. Leta 1913., ob praznovanju stoletnice zmage nad Napoleonom, je živelo še sedem starčkov, ki so se bojevali v rusko-franccski vojni.
Prvega novembra 1914. leta proti večeru sem bil nekaj časa v hiši, kjer se je vršila svatba. Ženina in neveste sicer nisem videl in res ne vem, kje sta tičala. V prvi sobi je bilo precej bistroistoških fantov, ki so sedeči ob steni po klopeh. Med nje sam se pomešali tudi jaz in nekaj mojih ujetniških tovarišev. Dekleta so plesala „kolo‘' in še precej dobro triglaano prepevala neko pri-godnico. Med drugim sem razumel voščilo nevesti, „da bi bila dobra „gospodinja". Nato so dekleta prinesla fantom — ruskim namreč — v lončeni posodi vode in jih vr-storna poljubijala. Vse to, počenši od kola, pa tja do vode in do ,,sladkega konca", so živahne mladenke seveda večkrat ponovile. Opazil sem tudi, da je dal ta ali on: počaščeni fant temu ali onemu dekletu kako — kopejko.
Pa glej, kmalu se pokaže nevestina mati iin nas ljubeznivo vabi k odhodu, rekoč: ,,Dajte nam svobode, piti hočemo čaj". In odšli smo vsi nepovabljenoi kakor politi (kužki...
Dne 2. novembra 1914 so prišli v gasilni dam nekateri vaški izobraženci, med njimi ruski čaatnk, ki smo mu bili ujetniki podrejeni, še en ruski častnik, ki je prišel ne vem po kaj iz Bijska, krajevni lekarnar in poštar. BUH so vsi skupaj precej dobre volje im želeli so, da jim zapojemo. Najprej so šli na oder Srbi in so čustveno odpeli svoje narodne otožnice. Nato smo nastopili Slovenci, ki se nas je zbralo precejšen zbor. Nekdo je imel celo pesmarico Mohorjeve družbe. Med drugimi slovenskimi umetnimi skladbami smo zapeli tudi ..Slovenec sem" in „,Jadransko morje". Slovenske pesmi, ki so se ta večer gotovo prvič v svetovni zgodovini pele v bistrofistoški dvorani pred izobraženim občinstvom, so Rusom zelo ugajale in drug za drugim so nam podajali reko z iskrenim ..Spaslvo, bratci" — „Hvaila, bratje".
Tisti večer je v bistrcfistoškem gasilnem domu ruski častnik iz Bijska zelo pripo-
izredno znižane cene!
Edinstvena priložnost nakupa pri ZIMSKI INVENTURNI RAZPROŠJ Ali!
Prepričajte se sami!
£» Maucec
Klagenfurt, Piatz 35
roičail, naj bi se čimveč slovanskih ujetnikov za stailno naselilo v Sibirijii. Rekel je, da bo v Bijsku sprejemal priglase. Vsak bi dobil brezplačno velik kos zemlje in 300 rubljev v denarju. Družine bi prišle v Rusijo na državne stroške. Ne vem, če se je tedaj ali pozneje javil za stalno bivanje v Rusijli kdo iz naših vrst. Pa tudi izmed Srbov je menda samo Božo Dimitrijevič nekaj govorili o priglasitvi in se je pohvalil ruskemu častniku, da je v tem pogledu že storili prvi korak, ko si je izbral nevesto v Barmaullu. Vendar menim, da prijatelj Božo vse skupaj ni vzel zares in sicer prepričan, da je tudi okrog njegovega Pančeva mnogo rodovitne zemlje in ne malo ljubkih srbskih deklet.
Dne 3. novembra 1914 sem šel ob 10. uri dopoldne zopet proti blstroistoški šoli. Rad bi bil navzoč pri pouku ruskega ježka. Na pcitii me sreča nadučitelj in mi pove, da danes ni pouka, ker je ..carjev dan". Povabi me v svoje stanovanje.
Preprosta kmečka hiša. Skromna soba, borna postelja, miza, stol, mali kovček, par starih slik in nekaj knjig. Na mizi leži zavitek mahorke, to je pšenu podoben tobak, ki ga običajno kadi — ruski kmet. Napraviva iz papirja dva „škmieeljčka“, nasuje-va mahorke in začneva kaditi. Nadučitelj mi pokaže lepo spominsko kolajno, ki jo je dobil takseprosto vsak učitelj ob 300-letniei vladanja carske rodbine Romanovo v. Nemalo uslugo mi je pa nanravil s tem, da mi je daroval 20 pol belega oapirja, ki sem ga uporabil za zapisovanje mojih spominov.
Mnogo krajev sem videl v Rusiji in Sibiriji in neredko sem bil gost te in one družine. Zato lahko rečem: Ne morem si misliti ruske obiteljii brez kopalnega prostora, ali kakor oni pravijo brez ,,banje". Seveda je obseg kopalnice, kakor tudi njena oprema pri različnih hišah različna in se običajno ravna po premoženjskih razmerah. Za ruskega ujetništva sem se kopal v banjah, ki so bile razkošno opremljene, videl sem pa tudi preproste kmetske kopalnice. Najbolj revni so imel v bližini svoje koče,
I’uch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-mopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Jolian lomšek
TIH OJ A, P. Dobrla ves — Ebemdorf
Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji!
če drugega ne, za silo zbito barakico v velikosti malega prašičjega hleva. V sredi na zeimljaLh tleh so zakurili ogenj in v kotlu isagrelli vodo. V drugem kotlu, neredko pa kar v izdolbenem koritu, je bila mrzla voda, tretja posoda pa je bila namenjena mešanju obeh. V tej preprosti kopalnici ni bito samo neznansko vroče, ampak te je dušil tudi d'im db onemoglosti. In oblivali ismo svoja trupla po mili voiljii s topto, mrzlo aii sirednjeimrzlo vodo in se nato še ipošteino lastnoročno pretepali po golih te-ilasfh z brezovo ali kako drugo primerno veijo, da smo bili nazadnje ne samo rdeči kot rak, ampak takorekoč prekuhani ali vsaj preparjeoi od nog do glave. Ceh curki potu so nam oblivali telo še celo uro po tem čiščenju. Za kopanjem je takoj sledil v topli sobi čaj.
Rusi se običajno ne kopajo posamič, temveč po več skupaj. Mama in hčerke skupaj, ata in sinovi pa zopet zase, seveda če družina ni prevelika. Nam se vidi tako Skupno kopanje odvratno, kar tudi je, saj nima preozkih zvez z nravnostjo in kulturo kulturnih narodov. Rusom pa se zdi omenjani nač‘n kepanja popolnoma \ redu. Tudi pravoslavni pop s svojo družino se ne očedi drugače kakor njegovi verniki. Kepanje v banji je zelo važen tedenski poseli sibirske družine, če živiš le nekaj dni v s'bIrSkoruSkem domu, boš v znaK gostoljubja in prijateljstva čisto gotovo povabljen tudi v domačo kopalnico. In zamera bo, če se vabilu ne odzoveš.
V Bfotirem Iistoku je minilo malo dni, da bi ne bil gost blage družine trgovca Pa-hOtiina. Zato ni bito prav nič čudnega, da so povabili neko soboto tudi mene v „ba-njo“. Ni mi treba omeniti, da je imel trgovec Pahotin dokaj lepo urejeno kopalnico. Po načelu, da imajo dame prednost, je šla v „banjo“ najprej gospa Pahotinova is hčerkami Zofijo, Ano, Vero, Nino in Avgusta. Ko so bile ženske ..očiščene", je prišel na vrsto moški spol, to so bili gospod Pahotin s sinovi in moja malenkost.
Bil sam prvič v življenju v taki kopal-nioi. Zeto sem se potil. Ko sem se vrnil v sclbo, sem bil kar slab. Močno mi je utripalo srce. Spil sem kar tri čaše čaja z limono in ni mi samo odleglo, temveč sem se počutili lahkega in svežega, kakor že dolgo ne.
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne j I stroje, gospodinjske po- m trebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Pautitschgasse (Prosenhof)
Beste Oualltat zu niedrigsten Preisen
Himifisišg® tesefeote ® Grunte
Besichiigen Sie unsere Sebaufemster und urleilen Sše seibsl, daher
V I t. L A € H
A M SAMOHIG-ECK
DOBROPIS
99.102
Brezplačno presenečenje za vse, ki hočejo dobro in poceni kupiti!
'V nekaj dneh lahko dobite brezplačno in brezobvezro" lajvcčji avstrijski blagovni katalog z okoli 8030 pound-*
I oami, če nam po dopisnici pošljete VaŠ naslov. Nalepite B, , j ca „dobropis na dopisnico, katero čimprej pošljete na I naslov:
Intcrnationalcs Grossversandliats

Rci nas m iitoašU&vn
LOGA VES ob VRBSKEM JEZERU (Pogreb Ane Waffen)
V nedeljo, dne 17. januarja, smo spremili k zadnjemu počitku na naše pokopališče Ano Waffen, pd. staro Nemčinjo. Bila je vdova po Lorencu Waffenu bivšem železničarju. Rajna je bila zelo mirnega značaja, ter ni nikogar razžalila ali o njem kaj slabega govorila. Obračala je vse le na dobro ter je bila radi tega priljubljena. Ni imela svojih otrok, a je kot mačeha dobro vzgojila fanta in deklico iz prvega zakona. Ravno tako je skrbela za svojega živčno bolnega brata, ki prihaja vedno na njen grob •jokat.
Kot zelo verna žena je redno prihajala v cerkev k božji službi in prejemala sv. zakramente, kar je domači g. župnik na grobu pohvalno omenil. Ker je imela dar za glasbo, je bila tudi ljubiteljica petja. Naprosila je že pred časom našega pevovodja, da ji naj zapojejo ob slovesu doma pesem-„Gozdič je že zelen“, na grobu pa pesem „Nad zveizdami“. Pevci so ji obe pesmi tud’ zares lepo zapeli im tako ustregli njeni zadnji želji.
Naša Nanej ni bila obdarovana z zemeljskimi dobrinami — bila je hči revnega delavca — as svojim značajem je pa bila in maj bi še bila marsikomu za vzgled.
Draga Nanej! Počivaj po svojem 72-let-mem potevamju po tej zemlji mimo v Bogu, tvojim sorodnikom, s katerimi si v miru živela, posebno pa tvoji prijateljici Treziji, ki se ob tvoji izgubi ne more potolažiti, maše iskreno ložalje!
SELE
(Sreča v nesreči. — Odšel je)
Radio je sicer že dvakrat poročal o sreči v nesreči, ki je zadela našega upok nemega nadzornika Nikolaja Maurerja v ponedeljek, 18. januarja. Pa naj. o tem piše tudi „Naš Tednik". Po smrti svoje žene Katarine biva 81-letni mož sam v svoji mali vili. Tisti popoldan je stopil iz hiše proti drvarnici po diva. Kar zagrmi s strehe in se vsuje o-gromno snega navzdol. V zadnjem hipu skoči nadgozdar k drvarnici in vsa snežena masa ga pokrije in pritisne k steni. K sreči pa je segel sneg le do ramen in je glava še gledala iz njega, da je mogel klicati na pomoč. G. šolski ravnatelj Jaklič in mizarski mojster Kelih sta ga z lopato rešila iz neprijetnega objema nepoškodovanega.
Visoki sneg je tudi otežkočil zdravniku in duhovniku obisk bolnega Matije Olipa pri Čevhih in težaven je bil v soboto, 23. januarja, njelgov prevoz ob pogrebu. Kljub temu pa ga je na zadnji poti spremila dolga vrsta, posebno moških. Rajni bi čez mesec dni dopolnil 62 let in se je že pripravljal za pdkolj. Saj bi ga res zaslužil, ko je od 18. leta dalje rabil sekiro in žago kot gozdni delavec. Pred Božičem je prejel z dvema tovarišema od humperške uprave zlato kolajno za dolgoletno zvesto delo.
Bog mu daj namesto tukajšnje denarne rente tam v večnosti tem lepše plačilo.
GUT UND PREISVVERT - SOVKIESO IM WSV BEI 0 ^
m
3 P A AR
Perlonstriimpfe, mabfilas . . .	19.50
Damen-Strumpfhosen
..................29.80
9.80 7.90
9.80
19.80
Herrem-Socketts 14.80, 12.80	.	.
Damen-Slip, Malko .
Damem-Makohoserl, miit Bel im .	.	.
Pantaletts,
„Helanoa“ .	.	.
Unterkleider,
Perlon mit Spiifee 49.—, 39.— .
Morgenrocke, Perlon, gemustent
Herren-SIip-Hosen
Herren-Unterhosen, kurz, dreiviertel-lang und Jang 39.—, 29.—, 19.80
Rollkragen-Pulli Trainingshosen, gute Qualli)tat
24.90
139.—
9.80
12.90
49.—
59.—
LlBER 1 o o o Damen-und Herren- PULLO-VER und WESTEN be-kannter Markenfirmen! 89.— 98.— 129.— 149.— 198.—
Herren-Hemden,
Markemvare PcipeCinie Plandl .	.
AUS UNSERER D A M E N ABTEILU N G:
STOFFMANTEL 190.— 390.— 590.— 790.— 990.— PELZE
Argentalammsfiick-Paletol 930.- Persianersfiick.Manfel Goflandlamm-Paletot	990.-	natur, grau	4990,-
Ozeloflamm-Palelof	12jO.-	Otter-Paletot	11.900.-
Gotlandlamm-Mantel	1990.-	Nerskappen
Porsianerklauen-ManfoJ 2790.-	zu Sonderprelsen I
KLEIDER, tief reduziert 98.— 139.— 198.— BLUSEN und ROČKE zu niedrigsten Preisen!
SKIPULLOVER mit Norwegermuster und einfarbig
fur Damen und Herren	298.— 188."
AUS UNSERER HERRENABTEILUMG:
WINTERMANTEL
390.— 590.— 790.— 890.— S P O R T S A K K O
190.— 290.— 390.—
A N Z O G E
490.— 590.— 790.— 990.— K E I L H O S E N
la „Helainca“, sichwarz .... 298.—
HAUS DER MODE
Stkarschon
klageVfurt c*/W OS C P

ab S
Besichtigen Sie unverbindlich unsere Ausstellungsraume!
r—
I
Sie. mohnm sehonet
e . . mit Mobeln von
MOBELHAUS SCHLEMMER
Klagerfurt, S.-Mai-StraRe 13, Tei. 71-3-37
EJ Fachmannische Beratung »S Bcijiietne Teilzahlungen [g Kostcnlo.se Zusteliung mit eigenem Mobclauto
Razširitev maloobmejnega prometa
Pred štirimi leti in pol so se prvič sestali avstrijska dn jugoslovanski predstavniki in razpravljali o maloobmejnem prometu med obema državama.
Takratni zaključki, ki so se do sedaj uporabljali, so pokazali dobre rezultate. Zaradi tega so se nedavno zopet sestali člani stalne jugoslovansko-avstrijske komisije in sklenili povečati maloobmejni promet.
Z dosedanjim sporazumom so dosegli okoli tri milijone prehodov med obema državama. Ljiud/je so se pobliže spoznali, kar je v duhu miroljubnega sožitja med narodi. Na petem zasedanju mešanih komisij pred mesecem v Gradcu so sporazum razširili, nekatera načela, ki so jph sprejeli leta 1960, pa dopolnili.
Komisija je na zasedanju ugotovila, da se je število prehodov povečalo in da je bilo sodelovanje med jugoslovanskimi in avstrijskimi lokalnimi oblastmi zelo plodno fin koristno. Sklenili so, da bi vključili še nekatere občine in naselja na obeh straneh meje v tako imenovani obmejni pas.
Sklenili so poenostaviti tudi obmejne for-
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDLEJEK, 1. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Za našo vas. 10 minut za športnike. 18.00 Za naše male po-'SJlušailce. — TOREK, 2. 2.: 14.15 Poročila, objave. Dr. Metod Turnšek: Ljudski koledar. — SREDA, 3. 2.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 4. 2.: 14.15 Poročila, objave. Prof. Marijan Rus: Od Uglajenosti zunanjih družabnih Oblik k notranji uglajenosti mladega človeka. (2.) Poje: Manja Mlejnik. — PETEK, 5. 2.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. Odrsko ogledalo. Sestavlja Erik Prunč. Arnold Galllhuber: Mala davčna abeceda. (8.) — SOBOTA, 6. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. 18.25 Za prijeten konec tedna ... Glasbena oddaja. — NEDELJA, 7. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo to voščimo.
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagenfurt - Celovec
Wienergasse 10 (Promenad a cona)
Mali oglasi
Za mnoge pridne pletilje, ki pri nas kupujejo volno, vesela novica: „Irish Tweed” — volna namesto 30.80 le 16,— šil.; „Exquisite”, dvobarvna, namesto 36,— le 19.80 šil. Pohitite z nakupom pri: WOLL- u. STRICKBAR, Klagenfurt-Celo-vec (nasproti kapucinske cerkve).
Premožen fant, 41/170, bi rad spoznal zaradi ženitve katoliško dekle ali ženo do 30 let staro, ki bi nudila priženitev na gospodarstvo. Ponudbo poslati na upravo lista „Naš tednik - Kronika" pod označbo „Srečna družina”.
PREVAJALEC. — Kdor želi prevod dokumentov vseh vrst, člankov, literarnih in znanstvenih tekstov v nemščino in obratno, naj mi piše na naslov: Prof., Valentin Feichter, akad. gepr. Ober-setzer. St. Johan in Pongau, Postfach 21.
Naš pletilni aparat seveda lahko kupite tudi na obroke. Za Passap-Automatic je n. pr. naplačilo 850,— šil., ostanek plačljiv v največ 12 mesečnih obrokih. — VVOLL- u. STRICKBAR, Klagenfurt - Celovec (nasproti kapucinske cerkve).
matooisiti. Namesto štirih dokumentov, ki so ijiih sedaj potrebovali, hi sedaj dobili obmejno izkaznico. Uporabniki te izkaznice pa bi imeili pravico do šestih potovanj mesečno na sosedno območje, čas, ki ga bodo lahko preživeli na avstrijski strani bo od 1. novembra do 31. marca od 7. do 18. ure zvečer, v ostalih mesecih pa od 4. ure zjutraj do 21. ure zvečer.
Tisti državljani, ki prebivajo v obmejni coni,, bodo lahko prinesli s seboj iz Avstrije blago v vrednosti 3600 dinarjev ali za 125 šilingov. V teij vsoti niso upoštevani alkohol, tobak, tobačni izdelki in sol. Znesek, ki ga smejo jugoslovanski državljani prenesti v Avstrijo, se bo povečal mesečno od 3500 na 5000 dinarjev. Določene so bile tudi količine hrane, ki jih lahko vsak prenese.
Obmejne propustnice bodo izdajali za tri leta in jih bo moč dobiti v 20 dneh. V primeru bolezni se bo čas bivanja podaljšal, vendar bo treba o tam takoj obvestiti pristojne organe druge države.
LUCERNA V PREHRANI SVINJ
Francoski živinorejski časopis priporoča rejcem svinj, maj jih čimveč krmijo z lucerno. Zelena lucerna povečava mlečnost svinj in vpliva na hitrejši razvoj pujskov. Svinjam dajejo lucerno potem, ko nekoliko ovene, zakaj popolnoma sveža povzroči prebavne motnje. Lucerna je odlična tudi za pašo, vendar šele od drugega leta, ker bi ji svinje sicer izruvale korenine.
Vse Joka Izdelke in epreme tudi za tujske sobe
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndort te!. 04236-281
It

H A N Z E J KOVAČIČ
VILLACH — BELJAK
Gerbergasse (nasproti kina Apollo)
Posebna akcija spalnih kavčev
Kavči s la pohištvenim blagom im s peresnimi vložki; preklopljivo naslonjalo in prostor za parilo
le 860.- iil. Sobni stolčki
O s la pohištvenim blagom
•	to oblazinjeni z luknjičastim
•	materialom
le 165.- šil.
•	Lastna dostava na dom!
O Dobava kredita!
%
lias tednik ICtonilca
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80.- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20,- šfr., za Anglijo 2.- f. štcrl., za C. S. A. in ostale države 6.- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radije, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.