Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7 —, za tnozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno - čekovnern zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Redaaclja in u^riava: Celje, Strossrnayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 12. Celje, pondeljek 10. fefaruarja 1930. Leto XII. Novo mladinsko kazensko sodstvo v Jugoslaviji. (Predavanje drž. tožilca dr. Albina Juharta na celjskem. Ljudskem vse- učilišču 27. januarja.) Z aktom Nj. Ve). kralja od tf. ja- nuarja 1929. leta je bilo v naši drža- vi inavgurirano plodonosno zakono- dajno delo. V kratkem razdobju dveh mesecev smo dobili tri važne zakone, ki korenito izpreminjajo vse dose- danje kazensko pravo po vsej državi in zlasti v Slovcniji. To so: kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo, zakonik o sodnem kazenskem posto- panju za kraljevino Jugoslavijo in zakon o izvrševanju kazni na svobo- di za kraljevino Jugoslavijo. Ti zakoni značijo temeljito refor- rno vsega dosedajnega kazenskega prava. Dva momenta sta bila niero- dajna pri sestavljanju teh zakonov: 1. novo kazensko pravo naj odgovar- ja potrebam življenja, ki so se po- kazale v praksi in 2. novo kazensko pravo se naj naslanja na postulate moderne kaz. pravne vede. Novi kazenski zakoni nam prina- šajo vse pol no doslej za naše razme- re nepoznanih novot. Sem spadajo zlasti: očuvalne odredbe, delna od- govornost storilcev, pogojna obsod- ba, omilitev kazni po svobodni oce- ni, oprostitev storilca v posebno lah- kih primerih, pogojni odpust kazni in druge pravne institucije, o kojih pa v okviru tega predavanja ne mo- re biti obširnejšega razpravljanja. V splošnem se glede vseh ravnokar na- Štetih zakonov mora izreči nasled- nja kritika: Zakoni so dobri in mo- derni. Vseskozi zasledujejo tenden- co, da imej borba zopcr zločinstve- nost in zločinca predvsem tudi vz- gojni namen. Kakšen učinek in uspeh bodo pokazali ti zakoni v praksi, pa je sodba za sedaj Se ne- mogoča. Toda eno je gotovo: Za do- sego postayljenega cilja ne zadostu- jejo notranje vrline in zunanja do- vršenost tega ali onega zakona. Tre- ba je od samega začetka pronikniti v duh zakonov, v temeljna načela novega prava, ki stopa na mesto sta- rega. K tej nalogi so v prvem redu pozvani oni, ki so poklicani, da iz- vršujejo odnosno da sodelujejo pri kazenskem pravosodju. To so: sod- niki, drž. tožilci, odvetniki, kaz. za- govorniki, ravnatelji kaznilnic, vod- je vzgajališe in poboljševalnic. Kjer pa zakon predvideva sodelovanje širše družbe, jc treba, da se z načeli riovih zakonov seznanijo tudi SirSe plasti naroda. S ciljem, da vsaj deloma pripomo- rem k temu spoznavanju novih za- konov, sem prevzel nalogo, da v okviru tega predavanja razbistrim osnovne ideje modernega mladinske- ga kazenskega sodstva, ideje, ki so prevzete tudi v riaše jugoslovenske kazenske zakone. Družba odnosno država se je do zadnjega časa z malimi izjemami borila zoper zloCinstvenost in zločin- ce Je z enim sredstvom: kaznijo. Kaz- ni so različne in se odmerjajo po te- žini zločinov in po tehtnosti krivde. To so v glavnem: smrtna kazen, od- vzetje svobode in odvzetje imovino in časti. Da se more s kaznijo reagi- rati zoper zločinca, je potrebno, da je ugotovljena njegova krivda. Brez krivde ni kazni. Krivdno dejanje pa zopet predpostavlja, da je storilec dojanja sposoben za krivdno pona- Sanje, ali kakor se izražajo kazen- ski strokovnjaki, da je prištevit ali i vračunljiv. Nobenemu razsodnemu J tloveku ne pade v glavo, da bi za- hteval kazen za dejanja norcev, blaz- nežev in slaboumnih ljudi. Vračun- ljivi in za krivdo sposobnt so le tisti, ' ki so ob Casu dejanja bili normalni I in duSevno zdravi, tako da so mogli pojmovati naravo in pomen svojega čina in da so bili sposobni, da so svo- jemu pojmovanju primerno ravnali. V razvijanju pojma krivde in vra- čunljivosti naidemo tudi na vpraša- nje, v koliko so sposobne za krivdo mladoletne osebe vsled svoje mla- dosti, to je otroci in mladoletni. To je vpra.sa.nje, ki nas bo danes pred- vsem zanimalor V zvezi s tern razmo- trivanjem pa bomo prišli do spozna- nja, da se mora borba zoper zloCin- stvenost mladostnikov posluževati povsem drugih sredstev, kakor borba zoper zloCinstvenost odraslih. Že vnaprej povdarjam, da je zlo- Cinstvenost mladine le posledica po- manjkljive odnosno krive in zane- marjene vzgoje. Dosledno temu spo- znanju se mora jo pri takih mladost- nikih uporabljati le vzgojna sred- stva in še le v drugem redu sredstva kazni. Temu modernemu naziranju krimirialne vede se je v polnem ob- segu pridruzil tudi jugoslovenski kazenski zakon. V smislu izsledkov novejše kazen- sko-{>ravne vede ne more biti govo- ra o krivdi in vsled tega o kazenski odgovornosti pri storilcu, ki vsled svoje mladosti še ni duševno zrel. Duševno zrel je tisti mladostni sto- rilec, ki je mogel ob času storitve de- janja pojmovati naravo in pomen svojega čina in temu pojmovanju tyiyimerno ravnati. Za duševno zrelost s^ zahteva dvoje: a) pravilno pojmo- vanje naravc in pomena storjenega dejanja (intelektualna stran); b) spo- sobnost ravnati po tern pojmovanju (voluntaristična stran — zrelost ka- raktra). Zlasti slednjega primanj- kuje mladostnikom. Pravilno poj- movanjo imajo navadno že otroci j pred 10. letom. Oni dobro vedo, da I ne smejo krasti, prevarati, poneve- riti, ubiti in telesno poškodovati, ker so jih tega naučili starši in vzgoji- I telji. Vendar pa se no more jo pozvati na kazensko odgovornost, ker nima- jo še odpornosti zoper skušnjave in nagone in nravstvene zrelosti, da bi se uprli zlu. Ta odpornost in nrav- ^tvena zrelost se pridobi šele z vzgo- jo in 7. življensko izkušnjo ter jo sre- camo Šele pri odraslem človeku v i polnem obsegu. j Kazenski zakoni sami določajo na podlagi izkušnje starostne dobe, v katerih nastopi navadno duševna zrelost. Da spoznamo vrline novega zakona v tern pogledu, poglejmo, kaj določa stari avstrijski zakon glede duševne zrelosti mladostnikov. Po tern zakonu so se smatrali: 1. Otroci do 10. leta za duševno po- polnoma nezrele. Njih se ni moglo preganjati pred sodišči. Ako so sto- rili dejanje, ki je prepovedano v ka- zenskem zakonu, so se pripuščali do- mačeniu strahovanju. To je doba ab- solutne kazcnske nedoraslosti. 2. Otroci od začetega 11. do dovr- šenega \\. leta so se kaznovali pred sodiščem, ako so storili hudodelstvo. Samo se jim to ni vštelo kot hudo- delstvo, marveč samo kot prestopek maloletnih. Kazen je bila: samoten zapor od enega dneva do 0 mescev. To je doba relativne kazenske nedo- raslosti. 3. Mladostniki od dovršenega 14. leta dalje so se smatrali kot popol- noma duševno zreli in za vsa kazni- va dejanja popolnoma odgovorni. Predpisana je bila zanje edino še ta pravna dobrota, da se mladostniki v starosti od 14. do 20. leta niso smeli obsoditi na smrtno kazen, ali na do- smrtno težko ječo, marveč inaksi- malno do 20 let težke ječe. I. Osnovna pogreška tega zakona je bila ta, da je fiksiral starost, s katero se začne kazenska odgovor- nost odnosno duševna zrelost. Spre- gledal je neovržno činjenico, da niso vsi ljudje enako razviti v enaki sta- rosti, kakor niso enaki niti prsti na roki. Ako zakonodajalec točno fiksi- ra dan, kedaj je otrok duäevno zrel, počenja krivico, ker ne jemlje v ozir otrokove individualnosti. Zgodilo se je, da je dunajsko so- dišče dvakrat skušalo korigirati kri- vico zakona. Opravka je imelo s 16- letnim storilcem, ki je bil duševno in telesno tako zaostal, da so izrekli zdravniki mnenje, da je cluševni ni- vo, odnosno zrelost enaka duševni zrelosti 12-letnega otroka. Sodišče ga je vsled tega oprostilo. Sodišče je po- stopalo pravično, toda nezakonito. Kajti kršilo je zakon, ki se je posta- vil na stališče, da so vsi otroci po dovršenem 14. letu duševno zreli in ni predvideval možnosti gornjega primera. II. Druga osnovna pogreška stare- ga zakona je bila ta, da je reagira! zoper zloCinstvenost. mladine takoj s kaznijo. Kriminalna kazen, to je kazen, dosojena od sodišča za kaz- nivo dejanje, je oster meß, ki globo- ko reže v obsojenčevo telo. Stari za- kon je sicer določal, da se izvrši ka- zen nad mladostniki posebej, v po- scbnih čuvališčih. Toda to po sod- nih zaporih vsled poinanjkanja pro- storov večinoma ni bilo mogoče. In tako se je dogajalo, da so prišle mla- dostne osebe v dotiko s starimi, pre- vejanimi in zakrknjenimi zloCinci. Navzeli so se njihovega duha in mi- selnosti in ko so prišli iz zaporov, se je pokazalo, da kazen na nje ni de- lovala poboljševalno, marveč kvar- no. Saj so bili v sodnih zaporih tako- rekoč v visoki šoli za zloCinstvenost Država bi bila storila i njim i druž- bi večjo uslugo, ako bi bila spregle- dala njihov čiA in ne bi bila doloCi- la kazni, ki je ni izvršila na način, ki bi ustrezal svrhi. Država je z iz- vršitvijo kazni dala mladostniku samo priložnost, da se je izpopolnil v zločinca. Na drugi strani so postali ti mla- fast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 41 »Skrbi so prišle na naju, velike skrbi, draga gospa Kondelikova«, je spregovorila gospa Muknšnablova in se je neprenehoma držala na smeh. »Cela stvar že gre h koncu — in res, vesela bi bila, da bi se že vse kon- Calo. Seveda, gospa Kondelikova, to je pravzaprav vesela skrb, omožiti hčer, kjer imajo vsega zadosti, kjer je blagostanje, kakor na primer pri vas. Toda pri nas, kjer moram vsak k raj car dcsetkrat na dlani obrniti, predno ga dam iz rok! In zato sem se namenila k vam. Ne vzemite mi tega za zlo, da sem šla naravnost k vam, in svetujte mi, draga gospa Kondelikova: ali naj pripravimo svatbo doma, ali naj jo imamo v ka- ki restavraciji, kakor je bila na pri- mer gospoda Vejvare in gospodične hčerke, v Meščanski besedi?« Gospa Kondelikova je nabirala rob predpasnika v gube. »Res ne vem, gospa Muknšnablo- va, kako naj vam svetujem. To je vse odvisno od tega, kako imate do- ma napravljeno, v vsakem oziru pa je v restavraciji udobnejše . . . »Zelo udobno«, je potrdil mojster Kondelik, »to lahko rečem. Nobene- ga letanja ni, nobenega obleganja, nobene sekature. Vse se izroCi re- stavraterju, pride se, sne se, popije, kar je pripravil, plača se — in se gre domov.« Gospa Muknšnablova je pomigala z glavo. Nasvet Kondelikovih jo je gotovo zadovoljil. In prijela se je po- slednjih mojstrovih besed. »Res, plača se, in stvar je ureje- na. Ali smem vprašati, gospa Kon- j delikova: koliko pa stane to za ose- j bo? Koliko ste na primer plačali vi. Vseobče. Ako ni to tajno?« In z napetostjo je pričakovala od- govora. »Kaka tajnost«, je odgovorila go- spa Kondelikova smehljaje. »Tri gol- dinarjc smo plačali za kuvčr — za osebo, kaj ne, stari?« »Tri gol dinar je. Seveda brez pija- če«, je pristavil hitro. »To je stalo zopet lepe denarce — pivo, vino, li- • kerji . . .« ' »To je posebej?« je vprašala gospa Muknšnablova zategnjeno. i »Kako pa, posebej, posebej!« se je zosmejal mojster. »To bi se restavra- t.er ukanil! Včasih spije samo en člo- vek za tri goldinraje — posebno ako se načne žampanjec.« Gospa Muknšnablova se je zamis- lila. »Pri nas bi seveda bilo to brez šampanjca«, je menila. »Gospod PajtlSmid ima najrajši pivo — in me ženske tudi ne naredimo mnogo fikodo na vinu. Ako človek pije celo svoje življenje vodo, pa zadostuje nekoliko steklenic avstrijskega po- polnoma.« Gospa Muknšnablova je spregovo- rila te besede tako odkrito in brez ! vsake hlinjenosti, da je obličje gospe i Kondclikove spreletel izraz soßutja. | V tern trenutku ji ni bila gospa MuknŠnablova tako zoprna. Dobro je opazila, da prevladuje na nasme- hu bodosie tašče gospoda Pajtlšmida izraz skrbnega računanja. »Tri goldinarje za osebo«, je po- riavljala gospa Muknšnablova bolj sania zase. »In k temu še goldinar za pijačo — to so štirje . . .« »Dovolite, gospa Muknšnablova«, je pripomnila sedaj domača gospo- dinja, »to se da napraviti še ceneje. ! I.abo dobite kuver tudi za dva gol- dinarja, za pol drug goldinar. Mi | smo seveda vzeli za tri, da bi bilo pošteno. Koliko pa je bilo tudi jedil, katerih nismo snedli!« »Moj Bog, za dva!« je zaklicala go- spa Muknšnablova. »To bi popolno- ma zadostovalo. Za Boga, za dva gol- dinarja se da tudi skuhati za enega človeka. — Ne vzemite mi za zlo, go- spa Kondelikova: koliko pa vas je bilo približno?« Gospa Kondelikova je začela na ti- ho računati, toda takoj ni mogla na- šteti. »No, mislim, da nas je bilo okoli dvajset«, je odgovorila. »Dosti goto- vo ni manjkalo. Sorodniki, znanci, tovariši družice — toda to je bilo sa- mo, kar je moralo biti. Šele pri mizi se vidi, da marsikdo manjka. To se vedno zgodi . . .« »Dvajset«, je" ponovila gospa Muknänablova, »to znaša za celo omizje šestdeset, in pijaCa k temu — dragi moji, stotak je proč.« »Stotak?« je rekel gospod Konde- lik, »nanj se še ozrl nisem!« Sedaj je torej vedela gospa Mukn- šnablova skoro vse, in gospa Konde- likova je upala, da je zaslišavanja konec. Gospa pa se ni premaknila. »Nas seveda ne bo dvajset«, je rekla s povdarkom, kakor bi bilo Kondelikovim kaj na tem. »Komaj Stran 2. »Nova Doba« 10. II. 1930. Stev. 12. dostniki vsled sodne kazni sodno oporečni. Zamislimo si vso krivič- nost takšne določbe. Otrok, ki je bil po dovršenem 10. letu kaznovan ra- di prestopka maloletnih, je postal sodno oporefen za vse svoje živije- nje. Izpozabil se Je morda vsled otročje nepremišljenosti in lahkomi- selnosti, bi) je morda zapeljan po za- krkiijenih zločincih, bil je skratka orodje zločincev in ostal je na njem za vse življenje pečat sodne oporeč- nosti. Njegov kazenski list je prišel v kazenski register in ta kazen se inu je navajala v vsakem nravstvenem spričevalu. Bila mu je skratka v na- potjc vse življenje in morda je bila baš ta kazen vzrok, da je propadal vedno globlje in postal zakrknjen zl očinec. Lc težko se je zgodilo, da so bili dani pogoji za izbris kazni. (Dalje prih.) DOMAČE Will 1 d Svečana otvoritev novega mostu pri Gornji Radgoni. Včeraj dopoldne je bil z velikimi slovesnostmi otvor- jen novi 85.5 metrov dolgi železobe- tonski most čez Muro ined Gornjo Radgono in avstrijsko Hadgono. Otvoritvi mostu, med katero sta kro- žili nad Muro in obrežjem dve av- strijski letali, so räzen velike množi- ce našega in avstrijskega obmejne- ga prebivalstva prisostvovali kot za- stopniki jugoslovenske vlade dravski ban inž. D. Sernec, podban dr. Pirk- majer in banski svetnik dr. Seneko- vič, šef gradbenega oddelka banske uprave inž. Krajec, okrožni inšpek- tor d]'. Sebaubaeh ter mariborski po- možni škof dr. Tomažie in predstav- niki lokalnih oblasti, köt zastopniki avstrijske vlade pa zvezni kancelar dr. Schober, prometni in trgovinski minister dr. Hainisch in podkance- lar ing. Schuramy, štajerski deželni glavar dr. Rintelen, sekovski knezo- Skof i\r. Pawlikowski, avstrijski po- slanik v Beogradu, šef štajerskega gradbenega urada inž. Eichkitz, inž. Krebitz in Trummer in drugi. Po po- zdravnih govorih dr. Rintelena in podbana dr. Pirktnajerja je orisal inž. Eichkitz zgodovino novega mo- stu in povdaril zasluge inženjerjev Krajca, Skaberneta/ Trummerja in Krebitza. Nato je knezoškof dr. Paw- likowski po svojem in govoru po- možnega škofa dr. TomažiCa blägo- slovil novi most. Po blagoslovitvi so govorili minister dr. Hainisch, inž. Krajec, ban inž. Sernec in zvezni kancelar dr. Schober. Ban inž. Ser- nec je izročil inž. Eichkitzu red Sv. Save III. stopnje, avstrijski kancelar dr. Schober pa inž. Krajeu častni znak z zvezdo za zasluge za avstrij- sko republiko. Otvoritev novega mo- stu je bila obenem lepa manifesta- cija prijateljstva med Jugoslavijo in Avstrijo, ki so ga podčrtavali tudi govorniki iz obeli držav. Po otvorit- vi se je vršila v Gornji Radgoni za- kuska, nato pa v Radgoni v Cast go- stom banket, s katerega sta poslala zvezni kancelar dr. Schober in ban inž. Sernec pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Alcksandru in predsed- niku avstrijske republike dr. Mikla- su. Otvoritev mostu je prenašal du- najski radio. Prenos se je tudi pri nas dobro eul. d Sprememba pri banski npravi v Ljubljani. Nj. Vel. kralj je imenoval dravskega banskega svetnika dr. Le- ona Stareta za načelnika upravnega oddelka dravske banovine in načel- nika upravnega oddelka iste uprave dr. Josipa Ferjaneiča za banskega inspektorja kr. banske uprave dnv- ske banovine. * d Za novo telefonsko zvezo Ljub- ljana— Beograd. Pri ljubljanski pošt- ni upravi se je vrSila pred dnevi kon- forenca o izboljšanju poštno-brzo- javne službe, na kateri je bilo skle- njeno, da se zahteva še ena direkt- na telefonska zveza med Ljubljano in Beogradom. d Kougres vinogradnikov se bo vr- šil v najkrajšem času v Beogradu. Na kongresu se bo predvsem sklepa- lo o ukrepih za izboljšanjc položaja naših vinogradnikov v zvezi z usta- novitvijo vinske borze in pospeševa- njem izvoza naŠih vin v inozemstvo. d Znižanje avtohusnega tarifa. Mi- nistrstvo za javna dela je znižalo voznino na vseh avtobusih v držav- ni režiji v Bosni in Hercegovini na 0.75 Din za kilometer. d Privilegirana agrarna bank a v Beograilu je dovolila na seji 5. t. m. 508 zadružnih, 62 dolgoročnih hipo- tekarnih in 7 meniCnih posojll. d Huda nesreča avtobusa. V sobo- to zvečer se je pripetila na nevarncm klancu med Škofljico in Šmarjem na Dolenjskem velika nesreča. Ob pol 8. zvečer se je na cesti prekucnil Peč- nikarjev avtobus, ki je bil poln pot- nikov in v velikem loku strmoglavil na travnik poi' cesto. Avtobus se je razbil, težko ranjeni pa so bili Fran- ce Malovrh iz Razdrtega pri Kranju, njegova mati Marjana in posestnica Marija Zrnčeva iz Stranske vasi, ki so jih odpeljali takoj v ljubljansko bolnico. Skoro vsi ostali potniki so dobili lažje poškodbe. Od 19 potnikov sta ostala nepoškodovana le dva. šo- fer pravi, da je poCila pnevmatika, vsled Cesar je izgubil oblast nad vo- lanom. d Vlom v kočevski poštni urad. V noei od sobote na nedeljo je vdrl ne- znan storilec skozi klet v poätni urad v Kočevju, vlomil v poštno blagajno in odnesel okrog 20.000 Din. Na me- stu vloma so našli kramp in roka- vico. Kočcvako orožništvo in ljub- ljanska. policija sta takoj uvedla ob- sirno preiskavo. d Oddaja mestnega avtobusnega podjetja v Mariborn? Nekateri listi so te dni objavili vest, da se pogaja mai-iborska občina s privatnimi in- teresenti gledc prevzema mestnega avtobusncga podjetja. Na merodaj- nem mestu pu sedaj izjavljajo, da se ne vrše nobena taka pogajanja, ker bi bilo treba to vpi-ašanje prej tcine- Ijito proučiti. (1 Poraba vode v Mariboru. Kon- sum pitne vode v Mariboru je zna- šal lani 1,322.477 kubičnih metrov. Na vsakcga Mariborčana pride na leto poyprccno 350 kubičnih metrov pitne vode. (1 Sinova ubila oceta. Pred dnevi sta se sinova posestnika K. v Stop- nem pri Makoiah v vinjenosti sprla z očetom. Med prepirom sta razjar- jena napadla očeta in mu prizade- jida «edem globokih ran. Težko ra- njencga očeta so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je podlegel poškodbam. Podivjana sinova so zaprli. d Hudi kadilci. Lani se je skadilo v dravski banovini tobačnih izdel- kov v vrednosti 201.7 milijona di- nurjev. Na enega prebivalca odpade v Sloveniji letno povprečno 194 Din, v vseh drugih banovinah pa manj. V Sloveniji se torej relativno največ izda za tobačne izdelke. V Ljubljani so n. pr. potrošili lani za tobak 35, v Mariboru pa 27.3 milijona dinar- jev. il Danajska vremenska napoved za forek 11. üebruarja: Jasno vreme, osier jutranji mraz v ,nižinah, na hri- bih naraščanje toplote. c Za zboljšanje telefonskih razmer v Celju. Zbornica za TO1 je opozo- rila direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani. na velike težkoče, ki jih povzroča sedanjc stanje telefonskih naprav v Celju poslovnemu svetu. Celje kot prometno zelo važen kraj in sedež mnogobrojnih industrij po- trebuje stalno dobrih zvez za med- narodni promet. Pri sedanjem stanju pa se pritožujejo stranke radi mno- gih neprilik in ovir. Tako na pr. mo- rajo v seziji stranke cele ure čakati na telefonsko zvezo z Rogaško Sla- tino. Zveza z Jesenicami preko Ljub- Ijane je zelo neprikladna; mnogo- krai je proga zasedena, ko pa je zve- za vzpostavljena, se pogovori komaj si išijo. Tudi za krajevni promet je že clavno potrebna uvedba telefonskih kablov namesto streSnih vodov v I mestu in zgradba telefonske avto- matske centrale za 500 naroCnikov. Sedanja centrala je iztrošena in je v urah intenzivnega prometa poslova- nje na dosedanjih zastarelih in ne- '/adostnih aparatih prava muka za poštno osobje, pa tudi za interesente. Zbornica je prosila v svoji vlogi poštno direkcijo, da /. ozirom na ve- liko gospodarsko važnost in vedno intenzivnejši telefonski promet rae- sta in okolice posveti zboljšanju te- lefonskih razmer v Celju in odstra- nitvi nedostatkov posebno pažnjo. c Svetosavska zabava, ki se je vr- šila v soboto 8. t. m. zveČer v dvora- nab Celjskega donia, je odlieno uspe- la. V okusno dekoriranih dvoianah se je razvilo živahno vrvenje in pri- srčna zabava, ki je trajala pozno v noč. Prireditev so posetili naši na- rodni krogi v lepem številu. Prijetno so se odražale zlasti dame z lepimi narodnimi nošami. Finančni efekt prireditve je gotovo ugoden. Čisti do- biček se bo porabil za zgradbo ccr- sve sv. Save v Celju, ki jo gradi tu- kajšnja agilna srbska pravoslavnä cerkvena občina. c Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo v soboto 8. t. m. v Celju ob udeležbi 105 učiteljic in učiteljev. Razpravljalo se je o novcin osnovno- Solskem zakonu, o razmerah v sta- novski organizaciji, o njenem polo- žaju, nalogah in delu ter o kinetij- ftkem in gospodinjskem nadaljevai- nem žolstvu. Predaval je učitelj in urednik »Popotnika« gosp. Vranc iz Studencev pri Mariboru »O teoriji in praksi delovne sole«. Dokazoval je potrebo snovne koncentracije v soli in prikazal način njene uspele iz- vedbe v lastni praksi. c Ljndsko vseučilišče. Drevi ob os- mih predava v predavalnici na tr- govski Soli univ. prof. g. dr. V. Vouk iz Zagreba o »Yellowstonu, zemlji gejzirjev in ugaslih vulkanov«. Pre- davanje bodo spremljale lepe skiop- tične slike. c Smrlna kosa. \' soboto 8. t. m. je umrla v Celju ga. FrančiSka Sz6- kely, vd. Krušičeva, roj Vockenhub- rova, v 84. letu starosti, v javni bol- nici pa je umrl 7. t. m. 23-letni po- sestnikov sin Miha.el Lokošek iz Št. Ruperta nad Laškim, 8. t. m. 48-letna dninarica Katarina Visočnikova z Ljubnega in v pondeljek 10. t. m. (54- letni ctninar Jožef Leskovšek iz Škofje vasi pri Celju. N. p. v rn.! c Iz celjske bolnice. Lesnega trgov- ca g. Ivana Veršnika v Novi Štifti pri Gornjem gradu je pri pregledo- vanju njegove žage zadel hlod v des- no nogo in mu jo zlomil pod kole- nom. — 35-letnemu delavcu Ferdi- nandu Kranjcu je pri delu na žagi g. Iva Čatra v Sp. Hudinji pri Celju hlod zlomil levo nogo pod kolenom. — 11-letna Štefka Dobnikova, hči lesnega manipulanta pri g. Sodinu, je pad la 8. t. m. na Miklavškem hri- bu z drevesa in si zlomila desno pod- laket. — Vsi ponesrečenci se zclravi- jo v celjski bolnici. < VeHka maškerada celjskega Olepševalnega društva bo letos v vsakem oziru nekaj izrednega. Vrši- la se bo kot oMeajno na pustni to- rek (4. marca) zvečer v veliki in ma- li dvorani Celjskega doma. Društve- deset. Vi ste druga rodbina, mi ni- mamo toliko znancev. Seveda, bilo bi jih že, ako bi hotel c'lovek vse po- vabiti, toda kam z njimi? Kdo pa bo vse plačal! In mislim si navsezad- nje, gospa Kondelikova, stvar tako- Je: da bi vendar le kuhala doma. Bo- mo že kako napravili in slednjič: čemu pa naj bo taka svatba? Celo leto živimo takorekoč ob malern, go- spod Pajtlšmid ravno tako. Glavno je, da bo imel zakonski par v bodoč- nosti kaj jesti.« Gospa Kondelikova je posluSala, smehljala se, pokiraala z glavo, toda bala se je govoriti, da ne bi s kako opazko razdražila gospo Muknšnab- lovo in bi ta zopet ne začela povpra- "Sevati, premišljevati in razlagati. Klicala je vse svetnike na pomoč, da bi se obiskovalka že poslovila; Gas poteka, in kaj se bo zgodilo v kuhi- nji z obedorn? Kaj pa je hjej do tega, za KriSCevo voljo, na kak način pri- pravlja svatbo gospa Muknšnablo- va? Mojster Kondelik je dobro razumel taktični molk svoje žene, hotel ji je pomagati, začel je zopet zapenjati zirnsko suknjo, s Cemer je hotel po- kazati, da smatra zasliševanje za konCano. Gospa MuknSnablova pa se ni brigala niti za molk gospe Kon- delikove, ni^i za zapenjanje mojstra Kondelika. In če se je brigala, je go- tovo mislila sama pri sebi: saj se boä zopet odpel. Zakaj gospa Muknšnab- lova še ni bila gotova. Segla je v tor- bico, vzela iz nje čipkast robec, za- mahnila z njim — na kar se je raz- ; sii-il po sobi oster pižmov duh — do- • taknila se je z robeem nosu in je po- gledala gospo Kondelikovo. ! In sedaj ni več ležal na obličju go- j spe Muknšnablovc prejšnji nasmeh, ki se je zdel tako prisiljen. Razpršil se je, zginil, morda ga je spodil ostri duh, katerega je bil poln njen robec, in namesto njega se je razprostiral po gubastem obličju gospe Mukn- žnablove izraz resne skrbi. Prijela se je parkrat za nos, vzdihnila, gledala sedaj gospoda Kondelika, sedaj zopet njegovo ženo in je začela z zamolk- lim glasom, kakor bi se bala, da ne bi tu v kakem kotu poslušal kak vohun. »Gosna^ Kondelikova — dragi go- ! spod. Matere in starsi sploh si mo- i rajo poinagö.ti, kjer gre za bodočnost in sreCo otrok. Kar sem mogla, sem napravila, samo da bi gospodična hCerka lahko žla brez ovire z gospo- dom Vejvaro k oltarju in da bi bila z njim sreCna. V©m, da nikoli tega ne pozabite. Toda kar nisem priča- kovala: sedaj sem sama v takem ža- lostnem pcložaju. In tu me je vleklo moje materino sree k vam. Na vašo besedo da mnogo ljudi, vas si lahko vzame vsak za vzgled. Vem, kako je name učinkovalo, ko je prišel takrat I gospod k meni zaradi gospoda Vej- varc. kako on razutne vsako stvar. i In mis Hm tudi, da ne bi ostalo brez učinka niti pri gospodu Pajtlšmidu, j ako bi mu hotel gospod malo govo- riti na sree . . .« Gospa Kondelikova jo je gledala ; vsa osupla. Sedaj je pozabila na ku- | hinjo in na obed. Nepričakovani obi'at gospe Muknšnablove je vzbudil v njej neizrečeno začudenje in rado- , vednost. In vprašala je naglo: i »Kaj ni z gospodom Pajtlšmidom vse v redu?« »O, vse bi bilo z njim v redu, dra- ! ga gospa Kondelikova«, je odvrnila hitro gospa MuknSnablova. »Lotinka mu je naklonjena in ga hoče, jaz ni- mam proti njemu prav iničesar in mu dam Lotinko brez pomislcka, kar je Bog združil, Clovek ne razdružuj — vse iniPDio priprfwljeno in treba se je samo priglasiti za oklice — v sta- novanju. naj bo on gospodar, sama pa pojdem v ono malo sobico, gospod jo pozna, v ono sobico, kjer je gospod Vejvara preživcl troje krasnih let svoje mladosti, nikdar ne pozabiva z Lotinko na to in imava od gospoda tukajle večen spomin, kako lepo nam jo je poslikal — taka plemenitost se težko najd'e in to je tudi glavni vzrok, da imam do vas toliko zaupa- nja — skratka, me dve obe, jaz in hči, sva zadovoljni z vsem — in ne mor- da, da bi bil nama gospod PajtlŠmid premajhen gospod, čeprav ne dado tarn v cesarski zastavnici, kjer on uraduje, nobenemu preveč place — toda naj bo, si mislim, veCno ne bo dobival male poreije, enkrat mora priti avanž — kakor pravim, vse bi bilo v redu — a tu mi naenkrat go- spod PajllSmid pove: jaz se ne born oženil! Dragi gospod -- gospa Kon- delikova, s tem ne morem jaz kot mati soglašati. Ali morem sedaj pun- ci zapovedati, naj si pridobi sree ka- kega drugega? Glavna stvar pa je: kje naj kakega drugega vzamem!« Vse plefefiine jonice, kostum!-', ž^moene. otroSke oblet^ it.i. kuo'ttf nmct-Ufi" '/, y.natrvm ponustom ssmo pri C'lje, C^nkai 'pva ¦.¦>s;1a 4. SolidflÖ döma(!e dein. Naročila po meri se to'no i^vršujejo. Štev. 12. »Nova Doba« 10. II. 1930. Stran 3. VSE CENJ. INSERENTE opozarjamo, da sprejema uprava »Nove Dobe« Inserate ob dneh, ko list izhaja (t. j. ob pondcljkih in pet- kib), za doticno številko izključno le do ' -12. dopoldne. ne darne prevzamejo v svojo oskrbo kavnrno, slaščičarno in cvctlicarno; vsa druga postrežba se prepusti iz- kušenim rokam hotelirja g. Majcena. Za najboljSo zabavo bo tudi preskrb- Ijeno kakor Se nikoli doslej. V bajno okrašeni veliki dvorani se bodo su- kale krasrie maske (priglašena je m. dr. žo skupina Celjskih grofov z gro- ficami in prelepo Vcroniko Deseniš- ko). V mali dvorani bo istočasno no- voinstalirani radio prinašal najza- nimivejše dogodke, ki se bodo na ta pustni večer vršili po širnem svetu. Za prozanimivo konkurenco mask jo odbor že marljivo na delu, da pro- skrbi v ta namen 5 krasnih in dra- -goccnih, pa tudi praktičnih daril. Da bo reduta tern pestrejša, dobe go- spodje pri blagajni lepe papirnate čepice. Najslavnejši fotograf bo pa snimal v bengalični luči blede mag- nezije najlepše momcnte tega bo- žanstvene&a večera . . . Ni torej prav nič čudno, da se že danes skoro v vsaki družbi doma in drugocl raz- pravlja ponajveč lc o tej priljubljeni zabavi, s katero se zaključi veseli prodpustni Cas. c Državca krajevna zaščlta dece in mladine v Celju ima v četrtek 20. t m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodncga doma svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so poroCila društvenih funkcijonarjcv, volitev novega odbora in raznotcrosti. Vab- Ijeni so vsi, ki se zanimajo za lm- irmnitarno delovanjo tega društva. <• Yellow and blue reduta — prva maškerada leto.šnjega predpusta v Narodnem domu v soboto 22. t. m. obeta mnogo zabavc in razvedrila, kakršneg-a ne doživljamo pogosto v Celju. Prieditev je v rokah Aeroklu- ba »Naša Krila« v Celju, .ki nam jarnei, da v pričakovanju ne bomo razočarani. 108 c Mestni fizik sprejenia stranke ob Liradnib dnevih od 10. do 11. do- poldno v sobi St. 14. v poslopju mest- noga načelništva v Celju. ( Pomladanska nogometna sezona v Celju se nrične v nedeljo 23. t. m. Za Celje je doslej določen naslednji razpored prvenstvenih tekem: 23. fe- bruarja SK Celje : SK Olimp, 9. marca Atletik SK : SK Olimp in lfi. marca SK Celje : Atletik SK. c Iz policijskc kronike. P o z o r pred sleparji! Čctniško udruže- nje »Petar Mrkonjič« je bilo z od- redbo ministrstva notranjih del raz- puščeno. Kljub temu pa nekateri biv- ši člani tega udruženja še vedno po- tujejo po državi in nabirajo prispcv- ke za udruženje. Občinstvo in denar- ni zavodi se opozarjajo, da ne nase- dajo tern nabiralcem in jih izroče prvi orožniški postaji ali pa policiji. — Poškodba tuje lastnine. Mestna občina je (lala postaviti na hodniku za pešce pred okoliško os- novno šolo na Dolgem polju 4 kole, da prepreči kolesarjem vozarjenje po peSpoti. Pred dnevi pa je nekdo iz- drl en kol in ga vrgcl v Koprivnico. — BrezsrCna mati. 44-1 etna K. O. v Razlagovi ulici jc naznanjena zaradi mucenja svojega 10-letnega sina Stanka. 8. t. m. je spodila fanta iz stanovanja, kcr je razlil mleko. Fant je nato iz strahu pred mater jo prenočil v pasji utici na dvorišču. Deček pravi, da ga rnati Cesto hudo pretepa in da ima na glavi že polno oteklin. Revež je%moral že večkrat zunaj prenočevati. — I z g u b a : zla- ta broša z 2 smaragdoma in 2 bise- roma. — Najdbe: uhan s 3 kam- ni; rujava listnica z 270 Din; črna roCna torbica z železniško legiüma- <*ijo na ime Katarine Srnodejeve in drugimi predmeli. c Dijaški kulrinji v Gelju je daro- vred sedminii leti. Zbor se je v zad- njih letih silno izpopolnil in spada danes med najboljše pevske zbore v Srednji Evropi. Odlikuje se po iz- bornem, svežem glasovnem materi- jalu, je popolnoma izcnačcn, izred- no disripliniran in gibčen ter poje z dovršeno dinamiko in vzorno vo- kal izficijo. Zborovodja g. ravn. Polič obv.laduje zbor z mojstrsko roko, z vsakim gibom, vsaki pesmi se pozna njegova osebna notn in orjginalna koncepeija. Spored je bil dobro sestavljen; za- stppani so bili v pesrnih vsi trije de- li naSega naroda. Prvi del programa je bil strogo mnetniški, zuključne točke pa so bile koncesija publiki, ki pa ni motila. Gallusovo »Laus et perennis gloria« in »Ave Maria« je zapcl zbor sveže in z mehkobo. Lajov- čcva trpka »Bolest kovač«, nežni »Lan«, krepki »Sveti Jurij« in pri- srčna »Napitnica« so bile sprejete z burnim odobravanjem. G. ravn. Po- lič je prejel po tej točki krasen lo- vorjev venec celj. Glasbene Matice. Moderna, v narodnem duhu pisana Gotovčeva satira »Jadovanka za tele- tom« in komplicirana, nežna Štolcor- jeva »Molitva dobrim. očima« spada- ta med najboljše toc'ke sporeda. Do- vršene so bile tudi Adamičeve: liu- inoreska »Komarjeva ženitev« ter »Lepa Jana« in »Mladi junak«, obe z jugoslovenskimi motivi. »Mladega junaka« je .moral zbor ponoviti. Po odrnoru je sledila Ipavčcva jedra »llirija oživljena«, nato pa Mo- kranjčev osmi rukovet srpskih na- rodnib ]>esmi. Dr. Schwabovo nežno in melodijozno »Zdravo Marijo«, ki je izzvala silno navdušenje in po- novne ovacije avtorju, je moral zbor ponoviti. S krepko karaktcrizacijo je zbor odpel Hatzejevo cigansko pesem »Cergo moja Čergice«. Učin- kovite so bile tudi Andelova »Igra kolo« ter Hubadove harmonizaeije »Gor Cez izaro . . .«, »Miška« in »Škr- janček«. Miško je zbor ponovil ter dodal še Mokranjčev prvi rukovet in »Bratci veseli vsi«. Aplavzi so se stopnjovali od točke do to?,ke in pre- tresali obširno dvorano. Občinstvo sc kar ni moglo ločiti od odliCnih go- stov, ki so pripravili toliko redkepa umetniškega užitka in znova opra- vičili veliki sloves Ijubljanske Glas- bene Matice med naSim narodom in tudi onstran meja. — rp — Inserenti, poslužujte se „NOVE DOBE"! Sokolstvo x II. redna seja uprave Celjske žu- pe Sokola kraljevinc Jugoslavije bo v sredo 12. t. m. ob 20. v župni sobi v 1. nadstropju Narodnega doma. Na dnevnem redu je 1. zapisnik zadnje seje; 2. nadaljevanje inienovanj dru- štvenih viprav; 3. eventualna dopol- nitev župne uprave po enem namest- niku; 4. dolocitev. župnega poreza in 5. slučajnosti. — Starešinstvo Celj- ske župe SK.I. x Načelništvo Celjske župe Sokola kraljevine Jugoslavije sklicuje v ne- deljo 1(3. t. in. ob osmih zjutraj v zbo- rovalnico Celjskega Sokola v mest- ni osnovni šoli ustanovno s e j o d r uštvenih n ačelnikov in n a č e 1 n i c. Na dnevnem redu jc 1. konstituiranje prednjačkega zbora; 2. poroCila društvenih naCclnikov in UMC'elnic oz. njih narnestnikov o de- lovanju društev v tehničnem oziru, zlasti o številčnem stanju telovade- Cega članstva; 3. poročila o pripra- vab za vsesokolski zlet v Beogradu; 4. prireditve v letu 1930. in 5. sluCaj- nosti. K točki 4. prosimo, da izrazi- jo društva svoje želje že v tej seji, da se letošnje prireditve posameznih društev ne bodo nakopiCile na isti dan. To je prva seja nove uprave, ki je tedaj tern večje važnosti za ves razvoj naše organizacije. Pričaku- jenio polnoštevilno udeležbo. — Ž\ip- no načelništvo. x Družnbni večer Sokola K. J. v Ce?ju, ki se je vršil v nedeljo 9. t. m. v Celjskem domu, je potekel — kakor je bilo pričakovati — v cžjem krogu sokolske družine nadvse prisrčno in v najboljšem razpoloženju. Za to raz- ]>oloženje gre v odlični moi'i zasluga Jazz-bandu »Odeon« iz Ljubljane, ki je noumorno igral in s svojimi melo- dijami vabil ])lesalce v kolo. Sokol je s tem družabnim večerom zaklju- čil svoje vsakoletne plesne vaje, ki /jih vodi že sedem let g. Cerne iz Ljubljane. Za njegov trud se mu je v iinonu društva zahvalil starešina br. dr. Milko Ilrašovoc, plesalci pa so nm v spomin poklonili z zlatom oko- vaiio usnjeno mapo. x SokoJski ßlasnik, organ Saveza SKJ, izide 15. februarja. Izhajal bo dvakrat meseno. Ker po novem letu ni izšla nobena številka, bodo pri- hodnje številke izšle 22. in 28. febru- arja ter 8. 15. in 31. marca. Nato bo glasilo izhajalo zopet l'odno. Župno starešinstvo vabi bratska društva, da pridobivajo naroCnike in sodelu- jejo pri listn s prispovanjem član- kov in dopisov. x Prcgledna tekma za mednarod- no tekmo v Lnksemburgu se vrsi v nedeljo 23. februarja ob 10. dopol- dne v Ljubljani. Tekma obsoga va- je na orodju in lahkoatletske pano- ge za Luksemburg. Prijave je posla- ti župncmu načelništvu do 17. febru- arja. Kino Mestni kixio Celje. Pondeljek 10. februarja: »Poročnik Nj. Visokosti«. "Vclefilm iz ruskih aristokratskih krogov v 7 dejanjih. V glavnih ulo- gah S v e t i s I a v Pctrovi c , Ag- nes Estern azy, Georg Alexander, Mary Kid in Aleksander Murski. — Torek 11., sreda 12. in ßetrtck 13. fe- bruarja: »Adieu Mascotie!« Izvrstna komedija iz življenja pariških umet- nikov v G dejanjih. V glavnih ulogah Lilian Harvey, Igo Sym in Julius Falkenstein. Naravni posnetki iz Pa- riza in froncoskih obmorskih kra- jGV. Ufa-film. Gospodarstvo g Zakon o i?rabi vosiuih gil. 'V krat- kem so bo vrsi 1 a v Beogradu konfe- renca o izrabi vodnih sil v Jugosla- \iji. Gradbeno ministrstvo že pri- pravlja zadevni zakonski načrt. g Cena srebra je zopet padla in dosegla najnižjo točko, odkar srebro nofira. V Perziji, Indiji in Kitajski, ki imajo srebrno valuto, je padec con srebra povzročil težko gospodar- sko krizo. 20 - odsftotne kronske bone kakor tudi priznanieeipo ČI. 10. zakona o vojni škodi, kupuje pod najsolidnej- šimi pogoji po dnevnem tečaiu, ki se sedaj suče okrog 60 %• Bsnkovno in komanditno drustvo Ar Rein in d*»ug Zagreb Trg Kralia Tor.islava 17. telefon 37—03. 17. mären t. 1. izgube ti boni vsako vrednost g Hazstava dekorativne umeinosti v Liögu. ^T Liegu (lielgija) se vrši letos velika razstava dekorativne umetnosti, na katero se opozarjajo zlasti izdelovalci čipk. Svečana otvo- ritev razstave bo 3. maja. Ministr- stvo trgovine in industrijc želi, da se rnu naznanijo tvrdke, ki bi hotele posiati na razstavo svoje izdelke. Sporocijo naj to z navedbo količine in vrste vzorcev do 8. t. m. Zbornici za TOI v Ljubljani. Vse stroške mo- rajo nositi tvrdke same. Zid med vami in mea Doleznimi dihalnih or- 'ianov naj bodo vedno .pastilje .jVÄLDA" |La-te so pravi talis- nan, s katerim se Iah- koobvarujetezhhučin- kov mraza, megle in mokrote, kakor tudi opasmh bacilov in dru- g\h kužmh kali, ki jih raxnasa prah, one vas cuvajo prehlada, grlo- bola, vnetja krhlja, bronhijalnih kalarjev, hripe itd. ali pa vam |3omagaio, da jih brž üpravite. Zahtevajtel edno i2virne pastiljej Valda". Na prodaj sa mo v škatljicah z na- pisom „VALDA, v vsah lakernah in dregerijah. Knjunica. Ljudskega vseučilišča v Celju. Ljudsko vseučiliSče v Celju si je nabavilo v teku zadnjih let lepo šte- vilo znanstvenih del iz raznih panpg znanosti. Zlasti je zastopana zgodovi- na, zemljepis in narodno gospodar- stvo. Knjižnica je v deški meščanski Soli. Člani si lahko izposojajo knjige o priliki predavanj, odnosno ol> sre- dah ob pol 11. dopoldne v pritličju deške meščanske sole. Tzmed važ- nejših del, ki jih ima knjižnica, na- vajamo: Slatarski: Geschichte (]ov Btilga- ron I Staneff: Geschichte dei1 Bulgaren II. Lilek: Ustava Švice. Belie: Srbi i Bugari u Balkanskom savezu. Pvadonič: Prošlost Stare Srbije. Prelog Mil.: Pregled povesti Južnih Slavena I.—II. Šišic: Pregled povesti hrvatskog na- roda I. Spengler: Der Untergang des Abend- landes I.—III. Dr. Pavlova M.: Jugoslovcnski odbor. Heinz: Ein Blick in die Welt Ein- steins. Wendel H.: Der Kampf der Südsla- ven um Freiheit und Einheit. Wendel IT.: Aus der Welt der Süd- slawen. Seton Watson: Sarajevo. Palacky: Dejiny češk. naroda. Ford H.: Der internationale Juda Ford IT.: Mein Leben und Werk. Ford H.: Das große Heute, das größere Morgen. Glasnik geograf. druStvn u l?eo?rra- du 1925—1929. Schlesinger: Land uinl Louir in Sowjetrußland. Stran 4. •Nova Doba« 10. II. 1930. Stev. 12. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne nanrave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča de!a in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-31 Krek: Socijalizem. Seheifauer: Das geistige Amerika von heute. Lüddecke: Das amerikanische Wirt- schaftstempo als Bedrohung Eu- ropas. Feiler Art.: Amerika Europa. Cvijič J.: Karst. Pitamic: Država. Von Tayscn: Das jugoslawische Pro- blem. Lončarevič: Jugoslawiens Ent- stehung. Tipovi. dinarskih ostrva. Glacijacija Jakupice. Sodnikova: Zgodovinski razvoj es- tetskih prohlemov. Jaksch: Geschichte Kärntens 1.—II. Burckhardt: Weltgeschichtliche Be- trachtungen. Ludwig Emil: Juli 14. Prelog: Povijest Bosne I.—II. Vošnjak B.: Ustava in uprava ilir- skih dežel. Vošnjak B.: U borbi za ujedinjenu narodnu državu. Geografski vestnik 1925—1929. Casopis za zgodovino in narodopisje, Maribor. Nedeljkovič: O psihiekorn tipu Juž- nosrbijanaca. Lilek: Historische Berechtigung des tschechoslowakischen Staates. Lilek: Napredno, pravno, moral no naziranje srednjeveških Srbov. O srbski in hrvatski zadrugi. Filipovic: Privreda naselja u Visokoj nahiji. Karlin A.: Einsame Weltreise. Lozovina: Machiavelli. s Zaklad carja Radovana. V Srac- derevu obstoja se vedno ustno spo- ročilo, ki gre od rodu do rodu, da je namreč nekje v Sinederevu zakopan zaklad car ja Radovana. Nič čudnega ni torej, da je vladalo zato med Sme- derevčani tc dni silno zanimanje in radovednost, ko so v nekem vinogra- du v okolici v resnici našli zaklad. V vinogradu so namreč zadeli pri oko- pavanju na dva lonca, ki sta bila polna srebrnega denarja. Teža naj- denega denarja znaša nad 40 kg. Ob- enem so našli tudi majhen kip, ki predstavlja najbrže boga Bakha. s Zubkov se zopet ženi. Znani ru- ski pustolovec Aleksander Zubkov, ki se je pred tremi leti poročil s se- daj že pokojno sestro nemškega ce- sarja Viljema, princeso Viktorijo Luizo ter je zbudil s svojimi kasnej- šimi škandali pozornost vsega sveta, se namerava sedaj zopet poročiti. Za svojo novo izvoljenko si je izbral ne- ko barsko damo v Koelnu. Dediči po kojne princese Viktorije so izplačali Zubkovu za izročitev njegove kores- pondence s pokojno sestro nemške- ga ceäarja kot odpravnino 15.000 zla- tih mark. Poravraajte naročnino! Emile Zoia je iiekoc zbolel v ne- kem provinenem gnezdu in je mo- ral poklicati zdravnika. Bolezen ni bJla nevarna, toda Zola je postal sil- no nestrpen, ker se mu je zdelo, da njegovo okrevanje prepočasi napre- duje. Zdravnik ga je potolažil z be- sedami: »Bodite brez skrbi; tudi jaz sem imel nekoč enako bolezen in scm vendar zopet popolnoma zdrav.« * * Stalin, vladar sovjetske Rusije. je pvišel nepoznan v kino. Pri slikah o tedenskem pregledu se je pokazala tudi njegova slika. Vse se dvigne, sa- nio on obsedi. Tu pristopi k njemu rdeČi gardist: »Vstanite!« Stalin je sedel dalje. — »Cujte, dvignite se ta- koj raz sedež!« — Stalin so niti ne zmeni za poziv. — Nato rdeči gardist: »Poglejte, dragi tovariš, saj mislimo mi vsi ravno tako kakor vi, toda vstati pa vendar moramo!« Sobicat bia 0llrcay meblovana, s posebnirn vhodom s stopniSča, s hrano, se poceni odda solidnemu go- spodu s 1. marcem. Glasovir na raz- pclago. Naslov v upravi. 2 2 drž. trgovske Sole išče primerno za- poslitev. Naslov v upravi lista. Odda se v najem krasna, solnčna meblovana soba event, z upoiabo kopalnice, v novi hi5i Ljudske posojilnice. Istotam se odda dobro kosilo ozir. v bližini. Na- siov pri hišnici. Lepa, solnčna meblovana soba se odda s 15 t. m. boljšemu gospodu. Naslov v upravi lista, i-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- v iastni pa!aci Narodiri dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000000 — Lastna glavnica in rezerva nad Din 13,000.000 — Spvejema hr^aviilne vloge na knjižiee in tekoči iračun p^ofi ugodnemu j obff*esfovanju in točnemu izpiačilu. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici: Maribor^ Šoštanj Samo na veSmo! ¦/ABfiA Samo na veftilto! KAWV praženo in surovo, od najcenejše in naifinejSe vrste po najTiižj:h konkurenčn*h cen&Si iniidi CELJEf IZXZILTaJA PETRA C. 252 veletrgovina kolonljalnega In špecerljskega blaga Lastna j>a?ažL»iir»r»a jka/ve IVElin. za dlišjat^r«B Novost! > . .. Seozacija! zak. Ziiščit. reflektor za žaruice Vam d»re 300% «vctlobe xastonj. 25 sveän« rarmicei odd;ija z malim reflekrorjem »Solnčni sijaj« svetlobo IOO sveč t. j. 75a/c p ihr«»kiii n»l«kut torej ogromno zmanjšanje Vasih stroSkov. Nujno potrtbcn v so war nah, del»vniio»h, uradihy tr^Orinah, skaauižč h, kletf h, stanovanjih itd. Dobavlja edim zastopnik : EdO l>lanliO, Celje. . Zastopniki za različne kraje se sprejmejo, Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna mat*, sfara mat», sestra in teta, gospa | Frančiška Szekely \(]. Krušič, roj. Vockenhulr€3är» v soboto 8. t m. ob pol 2. un pop., previdena s tolažili sv. vere v 84. letu starosti preminula. Po^reb bo v pondeliek 10. t. m. ob 3. uri pop. iz hiSe žalosti (Kral|a Petra c. 4) na okol. pokopališče. MOE>RXJŽNICE: B^ežice, Celje, C'nomf Ij, Gorica, Kranj, Logateo, üflari- bor, M'tucvic, No«i Sad, Novo me*>tov Prevalit, Ptujv -----Rakek, Sarajevo, Sla>venjyr*deca Split, Trst.------ I Bt'xoi»vni naslov i Banka Ljubljana Telefon st. 265, 4S3,5ü2,503in504 priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Urejuje Rado Pečnik. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobc« in Zvezno tiskarno Milan četlna. — Oba v Celju.