Obrtni Vestnik
stroV/"'*"*
ligo in napredek slovenskega obrtništva.
L^ubl
licej
silo Jež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" v v. ji2«ic žnollajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih druitev.
4 ana*
v*
četrtletno	12 »
posamezna številka	2 »
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Ponatis dovoljen le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Cene inseratom:
Pri 1X objavi'/, str. 1000 K »	»	»	%	»	500	»
»	»	»	%•	»	260	»
»	»	»	’/«	»	140	»
»	»	»	Vi«	»	75	»
Pri 12kratni objavi 5%, pri 24kratni obj. 10% popusta.
IV. letnik.
V Ljubljani, 1. septembra 1921
Štev. 17.
Industriji, obrtu in trgovini Slovenije! .
Misel, sprožena po vaših stanovskih organizacijah, se bliža svojemu uresničenju: 3. do 12. sept. 1921 se bo' vršil prvi veliki kemenj v Ljubljani. — Ni treba poudarjati velikega pomena te prireditve za vso našo industrijo, trgovino in obrt. Z veseljem ste svoj čas pozdravili namero prireditve in s tem pokazali, da se polno zavedate velike njene važnosti in velike koristi, ki jo morejo donašati veliki semnji našemu gospodarstvu. Poziv k razstavitvi vzorcev je našel v Vaših vrstah mnogobrojen odziv. Besedam je sledil krepak čin! — Sedaj pa je tudi na onih, ki jim letos še ni bila prilika razstaviti na velikem semnju, da s svojim posetom posvedočijo, da gre tu za vzajemne koristi celokupne naše industrije, obrta in trgovine. Stanovska dolžnost vsakega industrijalca, obrtnika in trgovca je, posetiti prvi naš veliki semenj! Izpolnitev te dolžnosti mu donese tudi praktične koristi. Saj je industrijalcu, obrtniku in trgovcu tudi v našem delu države treba pregleda in vpogleda, kaj more nabaviti doma v Sloveniji, pa tudi v drugih delih naše države. Prilika mu bo obenem spoznati, kje smo že na zadovoljivi stopnji, pa tudi kje trebi zastaviti moči za izboljšanje obstoječega in za stvarjenje novega. Prilika pa mu bo tudi priti v osebni stik s stanovskimi tovariši iz cele države, navezati nove stike in utrditi stare vezi. — .Jako priporočlivo je, da obrtne zadruge in trgovski gremiji prirede skupne posete semnja. Naj bi sejmski dnevi družili v Ljubljani vse naše indu-strijalstvo, obrtništvo in trgovstvo! Naj bo prvi veliki semenj v Ljubljani početek novemu velikemu razmahu celokupne naše industrije, obrta in trgovine! —
V	^Ljubljani, dne 24. avgpsta 1921.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Uspešno delo poslancev glede osebnih davkov.
Po zakonu o osebnih davkih je bilo določeno, da so davkoplačevalci, katere zadeva pridobnina in dohodnina, sodelovali pri odmerjenju in prirejanju teli
dveh davkov. Sestavljati je bilo posebne komisije, katerih polovico članov so izbrali davčni obvezanci sanji. Davčne komisije, tako pridobninske komisije kakor komisija za dohodnino, so bili jako važni organi za davkoplačevalce. Nad dve leti smo pri nas v Sloveniji pogrešali delo teh komisij, katere je ukinila Narodna vlada za Slovenijo pričetkom leta 1919. Gotovo je, da bi bilo mnogo nevoije in pritožb odpadlo v krogu davčnih obvezancev, da so obstojale in poslovale te komisije, v katerih sodelujejo odposlanci prizadetih strank. Naše trgovske in obrtne organizacije in korporacije so spričo mnogih pritožb, katere so prihajale iz vrst trgovcev, obrtnikov in jn-dustrijcev glede na postopanje davčnih oblastev še preteklo zimo nastopile smotreno po shodih in v spomenicah z zahtevo, da se zopet vzpostavijo davčne komisije za pridobnino in osebno dohodnino. Priznati se mora, da so se poslanci takoj zavzeli z vso odločnostjo za to upravičeno zahtevo davkoplačevalcev. Potegovali so se za te komisije, katere so posebne važnosti za trgovce, obrtnike, industrijce, sploh za vse one osebe, katere ne žive od stalnih prejemkov, z vso vnemo tako dolgo in tako dosledno, da je finančno ministrstvo, upoštevajoč predloge naše finančne delegacije v Ljubljani, ustreglo tej zahtevi.
V	začasnem zakonu o dvanajstinah je določeno, da se aktivirajo zopet pridobninske in dohodninske komisije.. Sestava teh komisij se izvrši tekom leta 1921 tako, da prirede dohodnino za 1. 1921 in odpravijo zaostanke prejšnjih let ter da naposled odmerijo občno pridobnino za leti 1922 in 1923. Za kupčijske in obrtne^davkoplačevalce prinaša začasni zakon o dva-najstinkah posebno važno določilo glede občne pristojbine, torej davka, ki ga plačujemo od trgovanja in obrtovanja. Za bodočnost počenši z I. 1922 se določi za občo pridobnino glavna kontingentna svota, t. j. postavi se svota, katero bo vsem davkoplačevalcem skupaj plačati pri nas na občni pristojbini. Tako se bo občna pridobnina zopet odmerjala v smislu določil zakona o osebnih davkih. Za obrtne in trgovske davkoplačevalce pomenja ta novost pridobitev velike praktične vrednosti. Navzgor se postavi meja za obdačitev. Porazdelitev na posamezne okraje izvrši deželna pridobninska komisija v Ljubljani, katera prevzame posle nekdanje kontingentne komisije. Kontingentna komisija je imela v Avstriji sedež
na Dunaju in je poslovala za celo Avstrijo. Nova komisija bo poslovala za Slovenijo. Odmera pridobnine pa se bo vršila 'po pridobninskih komisijah v političnih okrajih za davkoplačevalce III. in IV. razreda. Za davkoplačevalce 1. in II. razreda bosta dve komisiji, ena v Ljubljani za bivšo Kranjsko, druga v Mariboru za bivšo Štajersko in Koroško. Važno novo določilo za naša gospodarska podjetja je sledeče: Davek na poslovni promet, dejansko plačan v poslednjem letu, se smatra za režijsko postavko in se ga torej ne sme prištevati k čistemu dohodku podjetja.
* Predmetni predlog je za Slovenijo stavila v utemeljeni spomenici naša trgovska in obrtniška zbornica v Sloveniji. Glede invalidskega davka je položaj precej isti in bo na mestu tudi glede tega davka izdati enako določilo. Glede dohodnine je določeno, da pričenja pri letnih dohodkih 10.000. Meja je s tem postavljena znatno više, vendar za sedanjo slabo vrednost denarja po naši sodbi še ne. dosti visoko. Vedno še zadeva široke kroge, ki kakor manuelni delavci in mali uslužbenci ne spadajo pod ta davek. Predlogi so bili za višjo. Glede plačarine^ prinaša 'zakon o dvanajstinah tudi nova določila, ki pomenjajo odločno izboljšanje lanskega položaja glede zasebnih uslužbencev. Cilj pa bi moral biti glede tega davka, ki, je ie v Sloveniji in v Dalmaciji, da se sploh odpravi ali pa prične obdačba pri 120.000 K, ki sedaj komaj odgovarjajo vrednosti stare plače 6400 K. Po starem zakonu je plačarina pričenjala pri plači letno, 6400 kron.
Zloraba stanovanjske naredbe napram obrtnikom.
Priobčili smo že obilo pritožb proti temu, da so nekateri hišni gospodarji pretirano Izrabili ugodnosti, katere jim nudi kraljevska uredba od 21. maja, 1921. Zlasti med malimi obrtniki je nastopilo znatno razburjenje, ker ne morejo brez bistvenega povišanja cen svojih izdelkov prenesti novih najemščin.
Stanarinski problem je eden najdelikatnejših problemov povojne dobe. Blagor mu, kdor ž njim nima posla. Tistega pa, ki ga je nesrečna usoda obsodila, da mora odločevati glede stanovanj in stanarin, bolj obžalujemo, kakor onega rimskega učitelja, ki se je bridko potožil:	Kogar	bogovi sovražijo, te-
ga so napravili za učiteljac.
Kakor v vseli najtežjih socijalnih vprašanjih, kjer je krivica ravno to, kar je za drugega pravica, tako smo stalno priporočali tudi glede vprašanja stanarin, da naj bi vlada našla ono srednjo linijo, ki bi na eni strani omogočila hišnim gospodarjem, da živijo, da popravljajo svoje hiše in bi vendarle še ko-ga zvabila, da se odloči , za zidanje, na drugi strani pa uvaževala tudi bedo najemnika s fiksnimi prejemki in težki položaj obrtnika in trgovca.
V	tej situaciji se nam vendarle zdi, da je uredba od 21. maja 1921 kolikor toliko zadela srednjo pot. Ni namreč pravična obdolžitev, da so n. pr. obrtniki na milost in nemilost izročeni, gospodarjem.
Res je, da naredba ne označuje, za koliko se največ sme najemščina obrtnih prostorov povišati. Tako maksimalno mero, ki bi s tem sama od sebe postala minimalna mera, je z ozirom na veliko množino momentov, ki jih je treba pri obeh strankah upoštevati,
naravnost nemogoče najti. Zato veli člen 9. naredbe: Pri drugih najemih, kjer predmet ne spada v kategorijo najemov za stanovanje, se pušča lastniku prostost, da se pogodi za najemnino. Če se lastnik z najemnikom ne more pogoditi za višino najemnine v " mejah te uredbe, je pristojno stanovanjsko oblastvo.
Ke se določa najemnina v takih primerih, je treba upoštevati ekonomski položaj in življenski način najemnika in lastnika zgradbe, napredovanje obrta in podjetja, ali opravljajo obrt slabše situirani, nadalje krajevne razmere, kvaliteto zgradbe, interes prebivalcev dotične občine, ki morajo biti zadosti zaščiteni v razmerju proti tujcem. Nadalje mora oblastvo pri odrejanju najemnin upoštevati ali in koliko je bila najemna imovina oškodovana med vojno ali po njej in najemniku vzeta možnost, da bi jo bil užival v celoti, ali da je imel zaradi tega kakršnokoli škodo.
Če je lastnik podjetja, ki je hkrati lastnik zgradbe, v kateri je podjetje, to podjetje prodal, preden stopi v veljavo ta uredba, ob pogoju, da ostane kupec v zgradbi, v kateri je podjetje, kot najemnik za izvestno najemnino, te le-ta ne snae zvišati po tem členu, nego ostane v veljavi po prvotni pogodbi.«
V	smislu citirane naredbe in člena 7. pravilnika pokrajinske uprave od dne 26. julija 1921 določi torej najemnino pristojno stanovanjsko oblastvo, ako j^ lastnik in najemnik ne bi mogla sama pogoditi za višino najemščine.
Zvpet enkrat vidimo, kako prenagljena je kritika od strani sicer'precej preudarnih poročevalcev, ki pa se ne potrudijo, da bi šli vprašanju na dno. Iz cit. člena 9. je razvidno, katere okolnosti more stanovanjsko oblastvo uvažeVati, kadar je poklicaio, da reši stanarinski spor. Kdor pazljivo prečita zlasti drugi odstavek člena 9., razvidi, da je v posebnih razmerah stanovanskemu oblastvu mogoče, da povišek omeji tudi pod štiri ali trikratni predvojni znesek najemščine.
Kričanje, ki je tudi sicer jako površno in krivično, ker popolnoma pozablja, da ima stanovanjsko vprašanje dve plati, bode na mestu šele, ako bodo razsodbe stanovanjskega oblastva krivične. Vemo, da bosta navadno z razsodbo zadovoljni obe stranki, vendar pričakujemo, da v večini slučajev zadene pravično sredino. Temu treba samo še dodati, da o sporih ne bodo odločali državni uradniki, ampak avtonomne komisije.
Konferenca inšpektorjev dela.
Popolnoma neopaženo se je vršila od 17. do 21. t. m. v Slavonskem Brodu letna konferenca inšpektorjev dela. Ta ustanova, znana v bivši Avstro-Ogrski pod imenom obrtno nadzorništvo, sedaj preurejena pod imenom inšpekcija dela (inšpekcija rada), se je v kratki dobi enega leta razvila v močno organizacijo, ki ima v vseh delih' države svoja sedišča. V Srbiji obstoje 4, v Bosni 4, v Dalmaciji 2, v Vojvodini 2, v Sloveniji 3 in v Hrvatski in Slavoniji 1 inšpekcija dela. Razun v slednji, se je v vseh drugih pokrajinah žo ugotovilo približno zadostno število teh nadzomi-škili oblasti; žalibog v Hrva/ski in Slavoniji inšpekcije dela še ne poslujejo v predvidenem obsegu — zamišljenih je v tej pokrajini pet inšpekcij dela — ker primanjkuje tehnično izvežbanega osobja.
Na omenjenem kongresu so bili zbrani vsi in-spektorij dela vse države, razun dveh iz Slavonije, ki sta bila zaradi bolezni odsotna. Na dnevnem redu konference sta bili dve točki: pravilnik za varnost delavstva v vseh obrtnih in industrijalnih panogah in novi delavni red, veljaven za vse pokrajine države. Prvi predmet je najvažnejšega pomena tako za celotno delavstvo, kakor tudi za našo industrijo. S tem pravilnikom se je ustvarila enotna podlaga vseh varnostnih predpisov, ki so bili do danes v vsaki pokrajini različni, zaščitilo se je delavstvo po vseh podjetjih in po vseh pokrajinah po enotnem sistemu, kar bo izdatno olajšalo socialni položaj delavstva, ki nosi svojo delavno silo v nove kraje, a na drugi strani se bodo industrijalna in obrtna podjetja postavila na solidnejšo delovno podlago. Seveda je tudi za vso državo enotni delovni red velike važnosti, ker se ž njim v mnogih krajih odpravijo kaotične razmere delavnih pogojev.
Kongresa se je udeležil tudi minister socialne politike, g. dr. Kukovec, ki se je pri tej priložnosti podrobno informiral o socialnem položaju delavstva v vsi državi. G. minister je ugotovil soglasnost na-ziranj vseh inšpektorjev dela, prav posebno v pogledu neugodnega položaja industrijalnega delavstva in socialnopolitičnih zahtev vsega delavstva.
Na kongresu se je ugotovilo, da je največje važnosti splošna zahteva, da se čimprej uredijo v vsi državi in v vseh podjetjih delavski zaupniki, in sicer v obliki, kakor že v Sloveniji in Bosni poslujejo.
Splošno je bilo mnenje, da je potreba nujna, da se odpravijo delavske knjižice in uvedejo za vso državo enkratne delavske legitimacije, da Se zakonskim potom uveljavijo stalni in urejeni delavski dopusti, regulirajo razmere glede praznikov in da posveti država vajeniškemu vprašanju z ustanovitvijo vajeniških domov in urejenega vajeniškega pouka najresnejšo pazljivost in hitro odpomoč.
Nimamo nič zoper to, da se zboljša obrtniškemu delavstvu položaj, kakor bi ,radi videli, da bi se zboljšal tudi položaj revnemu malemu obrtniku. In ravno ako bi se gornja mnenja uresničila, da bi n. pr. moral ubogi mali obrtnik plačevati delavcu praznike in — dopuste, ne vemo, kam bi prišel! Delati bi moral za svojp pomočnike ponoči, da bi jim mogel to plačati. Mali obrtnik bo odločno proti temu, kakor tudi proti delavskim zaupnikom, ki vedno tako zaupno mesto izrabljajo pristransko in neobjektivno na škodo obrtnika, četudi sami nimajo nič od tega. Tudi delavske knjižice so potreben dokument za vsakega delavca in obrtnika. Kako se naj prepriča obrtnik ob sprejemu novega pomočnika o njegovi zmožnosti in preteklosti. Pa tudi pomočniku samemu ne kaže, da bi bil za odstranitev delavskih knjižic, ako ima v knjižici zabelježeno od različnih tvrdk, da je bil zmožen in poraben. To bi prišlo le slabejšim močem prav! Vsak objektiven človek bo naše stališče zagovarjal!
Z Ljubljanskega velikega semnja.
0 prostorih »Ljubljanskega velikega semnja« bo založil urad Ljubljanskega velikega semnja umetniško izdelane fotografične razglednice, ki se bodo prodajale za dobo semnja.
»Ljubljanski veliki semenj se otvori nepreklicno v soboto dne 3. septembra 1921 ob 10. uri dopoldne. Treba je vsled tega, da je vse blago, ki ga'nameravajo posamezne firme razstaviti, najkasneje do dne 29. avgusta t. 1. na sejmskem prostoru. Vsaka tvrdka pa mora svoje prostore najkasneje do dne 31. avgusta t. 1. popolnoma opremiti.
Ministrstvo saobracaja je predsedništvu ^Ljubljanskega velikega semnja« dovolilo, da smejo železniške direkcije v Beogradu, Magrebu .Sarajevu in Subotici opremiti kolodvore in železniške vozove z reklamnimi tablicami za Ljubljanski veliki semenj .
Oficijelni katalog »Ljubljan. velikega semnja« se te dni urejuje. Sejmski urad je razposlal posameznim razstavljalcem okrožnico, naj nemudoma javijo točno besedilo podjetja in vrsto izdelkov, katero razpečavajo. Sejmski katalog se izda v 20.000 izvodih in bo obsegal poleg zelo popolnega seznama razstav-ljalcev tudi vse kar je treba posetniku semnja vedeti, "ifclnseratni del kataloga je že v tisku.
Prodajo sejmskih legitimacij in znakov za poset »Ljubljanskega velikega semnja«, ki upravičujejo do polovične vožnje po vseh železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in do brezplačnega vstopa v vse sejmske prostore za cel čas trajanja semnja, so prevzele med drugimi podružnice Jadranske banke v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku, Kotoru, Metkoviču in Šibeniku, dalje podružnice Ljubljanske kreditne banke v Sarajevu in Splitu ter špedicijska tvrdka »Balkan«, delniška družba za mednarodne transporte v Beogradu, Zagrebu, Mariboru in Rakeku. Za Črnomelj in okolico razprodaja sejmske znake Mestna hranilnica V Črnomlju. V Metliki razprodaja znake g. Leopold Grabrijan in Anton Rajmer. Za Ptuj in okolico je prevzela razprodajo legitimacij in znakov Pletarska šola v Strnišču pri Ptuju, v Cerknici pa gremij trgovcev. Legitimacija z znakom stane 100 kron.	/
»Ljubljanski veliki semenj« bo nudil popolen pregled vsega tega, kar poljedeljstvo proizvaja in potrebuje. Ker tvori poljedeljsko prebivalstvo poglaviten sloj naše države, je bilo prirediteljem semnja na tem ležeče, da se ravno kmetijski oddelek čim najbolj izpopolni. Letošnja suša je sicer povzročila, da kmetovalec-razstavljalec ne more razstaviti vsega tega, kar bi drugače mogel in želel. Ne glede na to pa bo posetniku-kmetovalcu dana prilika, videti in kupiti na 'Ljubljanskem velikem semnju vse, kar rabi. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, mlatilnice, čistilnice za žito, stroji za sejanje in za košnjo, vsakovrstne črpalnice, posnemalniki za mleko, garniture za mline, različno poljedeljsko orodje kakor motike, lopate in drugo. V obratu bo\tudi dvojica motornih plugov. Med kmetijskimi proizvodi bodo zavzemala odlično mesto naša dobra vina, zastopana pa bode tudi mlevska industrija, med, vosek, čebelarske priprave in vsi drugi naši deželni pridelki.
Za »Ljubljanski veliki semenj« vlada širom naše kraljevine veliko zanimanje. Čujemo, da se v Beogradu pripravlja za posetnike Ljubljanskega velikega semnja iz Srbije in Makedonije poseben vlak. Svojo udeležbo je med drugim prijavila tudi državna trgovska šola v Subotici, ki poseti Ljubljanski veliki semenj« z vsemi svojimi gojenci.
Razstavišče »Ljubljanskega velikega , semnja« dobiva vsak dan bolj popolno sliko. Stavbena dela so
izvršena in so razstavljale! že pričeli z adaptacijo in opremo dodeljenih jim prostorov. Na sejmišču se že montirajo razni stroji, ki bodo tekom semnja v obratu. Urad Ljubljanskega velikega semnja se je preselil začetkom tega tedna na sejmišče in bo mogel razstavljajočim strankam iti v vsakem pogledu na roko.
Otvoritev poštnega in telefonskega urada na sejmišču z nazivom Ljubljana-Veliki semenj . Za čas trajanja Ljubljanskega velikega semnja od 3. do 12. septembra i921 se otvori v sejmskih prostorih in sicer v prvem paviljonu od vhoda na desno začasni poštni in telefonski urad z nazivom Ljubljana — veliki semenj . Poštni urad se bo bavil s prodajo poštnih vrednotnic, s prejemanjem navadnih in priporočenih pisemskih pošiljk in s-sprejemanjem brzojavk. Telefonski urad bo priključen na telefonsko centralo Ljubljana 1 in bo posloval kot javna telefonska govorilnica ter kot posredovalec za morebitne postranške telefonske postaje, ki bi jih želeli posamezni razstavljal« v svojih razstavnih prostorih. Pisemskih nabiralnikov pa bo na sejmskem prostoru skupaj pet. — Eden bo pri poštnem uradu, ostali štirje pa se pritrdijo v' primerni razdalji eden od drugega na različnih paviljonih. Novi poštni urad dobi poseben krajeven in dneven pečat z besedilom Ljubljana — veliki semenj (Ljubljana — Veliki sajam), ki bo veljal le za čas semnja. V poštnem uradu bodo zaposleni 4 uradniki in 2 služabniški moči. Posloval bo urad neprenehoma od 9 .ure do 18. ure zvečer.
Vstopnina za »Ljubljanski veliki semenj«. Vstopnina za enkratni vstop v vse razstavne prostore Ljubljanskega velikega semnja bp znašala 5 Din. Do trajnega prostega vstopa pa upravičuje le legiti-timacija s sejmskim znakom, ne pa tudi vstopnica za sejmskim znakom so dobiti za 25 Din. pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih kraljevine in pa neposredno pri Uradu ljubljanskega velikega semnja. Za polovično vožnjo po železnicah upravičuje le legitimacij as sejmskim znakom, ne pa tudi vstopnica za enkratni vstop. Da pri blagajnah na sejmišču ne bo gneče, se bo pradaja vstopnic za enkratni vstop po ceni 5 dinarjev poverila tudi nekaterim trafikam v mestu, kakor tudi Tourist Office-ju v Ljubljani, I)u-V najska cesta, ki oddaja tudi sejmske legitimacije z znakom.
Letno gledališče, »Park hotel Tivoli«. Da se po-setnikom velesejma kolikor mogoče preskrbi tudi razvedrilo, se je koncertnemu oddelku Aloma Com-pany posrečilo angažirati prvovrstne umetnike, kateri bodo nastopali vsak večer v letnem gledališču. Vspored bo v prvi vrsti umetniškega značaja, za kar nam jamči angažirano osobje. Vrt bo urejen po vzorcu velikomestnih letnih gledališč. Otvoritvena predstava dne 1. septembra 1921. Natančnejši program bo razviden na lepakih.
Interesente semnja opozarjamo, da je prevzela tukajšnja zavarovalna družba Croatia ' vodstvo zavarovanja ljubljanskega velikega semnja ter se tvrdke, ki bodo razstavljale blago opozarjajo na to, da sprejemajo ljubljanske zavarovalne družbe tudi zavarovanje transporta blaga. Blagohotne prijave naj se pošljejo direktno zavarovalnici Croatii , Stari trg 11.
Ljubljanski veliki vzorčni semenj od 3. do 12. septembra 1921. Motorni plugi na sejmišču. Poročali smo že, da bo na semnju zastopana v najboljši izbiri in v veliki meri industrija poljedelskih strojev. —
Vsakdo se zaveda odločilnega pomena poljedelstva za našo državo. Od stopnje, ha kateri stoji kultura poljedelskih pridelkov od ekstenzivnega in , intenzivnega obdelovanja polja je odvisno blagostanje pretežnega dela našega naroda. Industrija poljedeljskih strojev postavi na sejmišče koristne in zanimave stroje, od katerih bodo mnogi v pogonu. Tako se pojavita že na prvefn semnju dva motorna pluga, ki bosta na prostem orala zemljo in kazala interesentom, kako prihraniti na trudu, času in denarju pri važnem poljedelskem delu. Motorna pluga sta nemško-avstrijskega in češkoslovaškega izvora in bosta brezdvomno ena največjih atrakcij našega semnja.
Dostop na sejmišče. Ker se dovršujejo z vso naglico zadnja dela na paviljonih je urad Ljubljanskega vzorčnega semnja prepovedal publiki dostop na sejmišče. Razstavitelji in drugi interesenti, ki bi posečali sejmišče, naj se zglase v uradu Ljubljanskega vzorčnega semnja , da dobe dovoljenje za vstop.
Telovadno orodje na semnju. Kolikor je doslej znano, bo razstavljeno na semnju telovadno orodje domačega, nemško-avstrijskega in češkoslovaškega izvora. Domače telovadno orodje najmodernejših vrst razstavi tukajšnja' tvrdka Bašin in drug. Tako bo mogoče v tem in v mnogih drugih produktih presoditi konkurenčno zmožnost naše mlade industrije z nemško avstrijsko in češkoslovaško.
Fotografiranje na sejmišču. Vsako fotografiranje na sejmišču je brez odobrenja IJrada Ljubljanskega \elikega semnja prepovedano. . Kdor bi želel slike paviljonov, posameznih razstavnih lokalov, posameznih predmetov ali celega sejmišča, se naj obrne na sejmski urad.
Poziv razstaviteljem »Ljubljanskega velikega vzorčnega semnja«. Ker bo v petek dne 2. septembra celo sejmišče komisijonelno pregledano in vsa pripravljalna dela za razstavo zaključena, se cen j epi razstavitelji trgovci, obrtniki in industrij« naprošajo, da začno takoj z opremo svojih lokalov in razstavo svojih predmetov, da ne bo nepotrebnih zamud in ne-prilik. Prošnja in poziv velja v isti meri p. t. ljubljanskim tvrdkam, ki naj ne čakajo reda radi zadnjega dne in naj čim preje začno z opremo in pripravami.
Kajenje v paviljonih. Opozarjajo se vsi posetniki sejmišča, tako razstavitelji, njihovi uslužbenci in delavci. kakor vsa ostala publika, da je v posameznih paviljonih najstrožje zabranjeno kajenje. Ker |e ta prepoved eminentne važnosti za varnost sejmišča in neupoštevanje te prepovedi zvezano z občutno kaznijo, se naprošajo vsi posetniki, da se te prepovedi striktno držijo.
Poslovni Čas na sejmišču. Sejmišče bo odprto od 8. ure do 18. ure. Do Tj20. uro bo moralo biti končano vse čiščenje in bodo tudi razstavitelji morali do takrat zapustiti paviljone. Vsi lokali bodo čez noč strogo zastraženi. Razstavitelji, ki razstavijo na prostem ali pred paviljoni, bodo mogli pustiti blago na svojih mestih.
Vstopnina na sejmišče. Urad Ljubljanskega velikega semnja ponovno opozarja cenjeno občinstvo, da bo stala vstopnica za enkraten poset sejmišča brez prekinjenja 5 dinarjev (20 K). Le permanentna vstopnica, ki stane 100 K in je zvezana za izvenljub-Ijanske posetnike z raznimi drugimi ugodnostmi, opravičuje k večkratnemu posetu sejmišča vse dneve Ljubljanskega sejma.
Zastražena sejmišča. V svrho varnosti sejmišča se bo nahajala v desnem paviljonu pri vhodu vse sejmske dneve policijska straža, sestoječa iz 1 nadzornika in 6 stražnikov. Kazven te straže bo poslovala na sejmišču pomnožena državna civilna straža. Poleg državnih stražnikov pa ima tudi sejmski urad lastne varnostne organe, ki se bodo nahajali noč in dan na sejmišču.
Reklama za veliki ljubljanski vzorčni semenj pri ljubljanskih tvrdkah še vedno ni taka, kakor jo važnost in velikost sejmske prireditve zahteva. Kadi tega prosimo, da vsi trgovci, obrtniki in industrijci nalepijo povsod na vseh vidnih, razpoložljivih mestih svojih lokalov male sejmske plakate, ki so jih od propagandnega odseka prejeli. Obenem jih opozarjamo, da opremijo svoje lokale in izložbe kar najbolj skrbno. Dokazati morajo, da se vsi gospodarski krogi Ljubljane v največji meri zanimajo za sejmsko prireditev. S tem bodo sami za sebe napravili najboljšo reklamo pri številnih srbskih in hrvatskih gostih in inozemskih posetnikih ljubljanskega semnja.
Dopisi.
Iz Celja. Zadnji Obrtni Vestnik je prinesel neki dopis iz Celja, kjer neki gospod Koštomaj tako-rekoč javnosti denunčira celjske male obrtnike češ: jaz imam pravico delati 10 ur, medtem ko drugi obrtniki delajo brez vsakega dovoljenja več kot 8 ur. Treha bi bilo gospodi! Koštomaju še samo dotične obrtnike po imenu navesti, da jih potem oblast lahko kaznuje. Seveda po mnenju gospoda Koštomaja se oblast še vse premalo briga za delovni čas. Mi pa vemo, da temu ni tako. Gosp. Koštomaj le ne ve, kako bi malim obrtnikom nagajal, zato jih denunčira — brez podlage! Pa mali obrtniki morajo tudi živeti, veste g. Koštomaj?!
Na izrednem občnem zboru »Obrtne zadruge na Vrhniki« dne 7. avgusta 1921 je bila sprejeta naslednja resolucija:
Obrtniki sodnega okraja Vrhnika včlanjeni v Obrtni zadrugi na Vrhniki« in zbrani na njenem izrednem občnem zboru dne 7. avgusta 1921 ugotavljamo, da nam je kr. davčna okrajna oblast v Ljubljani pred kratkim dostavila plačilne naloge v svrho plačila osebne dohodnine za leto 1920 in deloma tudi še za leto 1919 ter deloma v svrho plačila davka na vojne dobičke, da so ti davki po večini nepravilno, krivično in celo pristransko odmerjeni, in da obrtništvo nikakor ne more pristati na plačilo te osebne dohodnine in tega davka na vojne dobičke v tej izmeri.
Vsled tega:
1. z velikim zadoščenjem doznavamo, da bodo davčne komisije zopet vpeljane, zahtevamo pa, da se takoj razpišejo in izvedejo volitve v te komisije v razmerju: 4 prisedniki od davčne uprave, 8 prised-nikov pa izvoljenih od davčnih obvezancev. Davki naj se odmerjajo izključno le na podlagi mnenja teh komisij tudi za nazaj do osvobojenja izpod Avstrije, do izvolitve pa naj se ukine vsaka odmera in izterjava teh davkov, o katerih smo prepričani, da so nam krivično odmerjeni;
2. odločno protestiramo proti načinu odmerjanja teh davkov, kjer se ne upošteva ne obdavčenčevih
napovedi, ne vobče znanih dejstev in olajšujočih okolnosti;
3. neomajno zahtevamo, da se pri davčnih oblastih vporablja pravica in zakon in z enako mero odklanjamo navedeno obdavčenje ter kličemo merodajne faktorje na pomoč pri obrambnem boju;
4. končno odločno protestiramo proti temu, da namerava finančno ministrstvo naredbenim potom zboljšati valuto na ta način, da se odmerijo pribitki na sedanje davke, celo za eno leto nazaj, ker so že dosedanji davki tako visoki, da nam je eksistenca ogrožena. Še višji davki bi vpropastili neimovit mali obrtni stan ter ga spravili na beraško palico.
Razno.
Določitev volišč za volitev prisedniko-v in namestnikov in prisednikov v vzklicno sodišče v Ljubljani.
Vsled razglasa oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dnen 18. avgusta 1921, št. 3869-21 (Uradni list št. 101), volijo prisednike in namestnike v obrtno in prisednike v vzklicno sodišče volilci Vlil. sekcije, to so iz volilnega okraja Ljubljana s Spod. šiško na sledečih voliščih: A) Delavci oziroma delojemalci v nedeljo dne 11. septembra 1921 od 8. do 12. in 14. do 17. ure in sicer: iz I. skupine velikih obratov, ki imajo roza legitimacije v veliki dvorani mednega doma. Iz II. skupine malih obratov, ki imajo bele legitimacije, v mali dvorani mestnega doma. Iz III. skupine trgovskih obratov, ki imajo ru-deče legitimacije v posvetovalnici na magistratu. Iz
IV.	skupine za višji trgovska in višja netrgovska opravila nastavljenih oseb, ki imajo modre legitimacijo, v mestni posvetovalnici na magistratu. B) Podjetniki oziroma delodajalci v torek dne 13. septembra od 8. do 12. in 14. do 17. ure in sicer: iz I. skupine velikih obratov, ki imajo rumene legitimacije, v mali dvorani mestnega doma. Iz II. skupine malih obratov, ki imajo zelene legitimacije, v mali dvorani mestnega doma. iz 111 skupine trgovskih obratov, ki imajo svetlo-rudeče legitimacije, v mestni posvetovalnici na magistratu in iz IV. skupine netrgovskih obratov, ki imajo za višja trgovska ali netrgovska opravila nastavljene osebe z oranžnimi legitimacijami, j mestni posvetovalnici na magistratu. — Vsak volilec dobi jedno legitimacijo in po dve glasovnici. Drugo glasovnico naj vsak volilec shrani za slučaj ožjih volitev. — V volilnih imenikih vpisane volilne upravičence, ki bi 3 dni pred volitvijo ne dobili dostavljene volilne legitimacije in glasovnice,. poživljamo po S 9. ministrske naredbe z dne 23. aprila 1898 drž. zak. št. 56, da pridejo še pred volitvijo po legitimacije in glasovnice v mestno posvetovalnico na magistrat od 8. do 13. ure popoldne. — Seboj pa morajo prinesti radi izkaza identitete delavsko knjižico, izkaznico bolniške blagajne ali kako drugo jednako-vredno izkazilo,— Legitimacije, ki nimajo mestnega pečata, so neveljavne. — Za glavno volišče, kjer se ugotovi skupni- izid volitev, izvršenih v posameznih sekcijah, se je določilo mestno posvetovalnico na magistratu, kjer uraduje glavna volilna komisija/ od 8. do 13. ure.
V.	mednarodni sejem v Frankfurtu ob M. se bo v ršil v dneh od 25. septembra do 1. oktobra t. 1. Katalog je interesentom na vpogled pri trgovski in obrt-
niški zbornici v Ljubljani. Istotam so na razpolago priglasnice za kupce sejmskega blaga (št. 6.923).
III.	mednarodni vzorčni velesejem v Pragi se vrši letos od 1. do 8. septembra. Trgovska in obrtniška zbornica je prejela od urada tega sejma 100 slovenskih brošur in 100 malih lepakov, kateri so interesentom v zbornični pisarni na razpolago (št. 6.466).
Veliki sejem v Gradcu se vrši v dneh od 24. septembra do 2. oktobra t. 1. Trgovska in obrtniška zbornica ima kataloge za ta sejerti na razpolago in jih more interesentom v zbornični pisarni brezplačno prepustiti (št. 6.536).
Mednaroden vzorčen semenj na Dunaju se bo vršil v dneh od 11. do 17. septembra t. 1. »Wiener Offerten-Zeitung , glasilo za izkaz avstrijskega blaga prinaša v svoji 25. številki seznam vsega za časa sejma in sedaj na Dunaju v zalogah se nahajajočega blaga. Ta časopis je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani (št. 6.724).
Oddaja prekladanja in skladanja soli in ostalih monopolizovanih predmetov v Bosanskem Brodu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. septembra t. I. v pisarni upravnika državnih monopolov. — Količina, ki se ima prekladati in skladati znaša okoli 1000 vagonov in sicer 800 vagonov soli in 200 vagonov tobaka v enem letu. Te količine so namenjene raznim monopolskim postajam. Pravico, udeležiti se te licitacije imajo samo podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta oddaja zakupov bo veljavna za dobo enega leta od dneva ko bo pogodba podpisana. Interesenti, ki se hočejo udeležiti te licitacije, imajo položiti pri depozitni blagajni 50.000 dinarjev kavcije v gotovini ali z garancijskim pismom. Tozadevni pogoji so na vpogled pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani (6734).
Novo osnovana produktivna borza v Novem Sadu začne poslovati v torek, dne 30. avgusta 1921 ob
11.	uri dpooldne (6928).
Nabava amonijevega solitra in žvepla. Uprava smodnišnice v Kamniku je razpisala tajno licitacijo za nabavo 30.000 kg amonijevega salitra in 20.000 kg žvepla. Licitacija se vrši pri gori imenovani upravi dne 15. septembra t. I. ob 9. uri dopoldne. Na ponudbe, ki bi ne bile pravilno sestavljene in bi ponudniki prej ne položili predpisane kavcije, se ne bo oziralo. Garancijska pisma morajo biti registrirana in ne smejo biti omejena za določen čas. Pogoji za ta razpis so interesentom na vpogled v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani (6.889).
Nabava 90.00(1 kg železne pločevine. Direkcija državnih železnic v SarajeVu (uprava materijala) razpisuje potom javnega natečaja nabavo pločevine v debelosti 7 mm 20.000 kg, 1 mm 10.000 kg, IV2 mm
40.000 kg, 3 mm 5000 kg, 4 mm 5000 kg in 5 mm
10.000 kg, skupaj 90.000 kg. Ponudbe je pošiljati gori imenovani direkciji v zaprtih kuvertah (zavitkih) z označbo Ponuda na željezni lim (pločevino) na razpis br. 24.133« najkasneje do 12. septembra t. L, 12. ure dopoldne. Cene je nastaviti vštevši vse stroške do poljubne postaje v kraljevini.*Razpis,je interesentom pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled (6890).
Dobava ekonomskega materijala za tobačno tovarno v Sarajevu. Dne 15. septembra t. 1. se bo vršila v pisarni upravnika državnih monopola ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija za dobavo 10.750 risov
papirja različnih oblik in kakovosti, nadalje 850 zavitkov po 25 kg temnega kartona, 105,000.000 komadov in 650.000 metrov sponk iz pločevine, 2600 zavitkov gumiranega papirja po 250 m dolžine, 45.500 zvitkov papirja za smodke v dolžini po 1500 m in 17.500 zvitkov papirja za svalčice v dolžini po 1000 m v različnih širinah, 6000 kg lepa ter 20.000kg jeklenih žebljev. Pravilno opremljene ponudbe v zapečateni kuverti je pošiljati na kancelarijo uprave monopola v Beogradu. Interesentom so pogoji kakor tudi vzorci na vpogled pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani (6866).
Svilo za sita in papir za soboslikarske šablone ima Urad za pospeševanje obrti v zalogi, kar bo razdelil med interesente. Svila za sita je št. 7 in je 102 cm široka.
Cement za obrtnike. Urad za pospeševane obrti lahko preskrbi obrtnikom trboveljski cement. Stavbeniki, zidarji in izdelovatelji cementne opeke naj takoj prijavijo svoje potrebščine na naslov urada, Dunajska cesta št. 22.
Zadruga mizarjev Ljubljana, Sp. Šiška, Vič in Moste naznanja, da se vrši meseca oktobra t. 1. po-magalska preizkušnja v Ljubljani. Kraj in dan se naznani pismeno. Lastnoročne prošnje je poslati na zadrugo do 25. septembra t. I. Na kasnejše prijave se ne bode oziralo. — Načelstvo.
Novo tovarniško podjetje »Tribuna«. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 (trgovina Stari trg št. 28) edina te vrste v Jugoslaviji je pričela že s polnim obratom. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki za najnatančnejšo izdelavo. Ima posebne oddelke za emajliranje z ognjem, brusi Inico, pobakrenje in poniklanje. V obratu so zaposlene prvovrstne strokovno izvežbane moči. Sprejme se v polno popravilo dvokolesa, otroške vozičke, šivalne, kakor tudi vse v mehanično stroko spadajoče stroje. Podjetje ima v zalogi vsakovrstne strojne dele in pnevmatike. Lastne prve izdelke, razstavi podjetje v posebnem oddelku, paviljon E, št. 65 na ljubljanskem velesemnju, na kar občinstvo posebno oprizarja-\ mo. Izšel je že tudi novi cenik. Najtopleje pozdravljamo novo industrijsko podjetje, ki nas v tej stroki osa-mosvoja na našem narodno-gospodarskem polju.
Št. 381(69 ad 21.
RAZGLAS
o	določitvi dni in o razdelitvi volilnega okraja na krajevno fočene sekcije za volitev prisednikov in nn-piestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in za volitev obrtnih prisednikov vzklicnega sodišča.
Dodatno k tuuradnemu razglasu z dne 30. aprila 1921, št. 2783, o razpisu volitev za obrtno sodišče v Ljubljani, se odreja volitev za volilni razred delavcev, oziroma delojemalcev, na nedeljo, dne 11. sept. 1921 in za volilni razred podjetnikov, oziroma delodajalcev, na torek, dne 13. septembra 1921.
Vojilo se bo v več teritorijalno ločenih sekcijah, ki se na podstavi § 5., odstavka 2., ministrske na-redbe z dne 15. julija 1909., drž. zak. št. 112, določajo tako-le:
■j	I. s e k c i j a
obseza občine Devico Marijo v Polju, Dobrunje in Podgorico.
Volilni kraj je Devica Marija v Polju.
II. sekcija	di	I:	'
obseda občine Moste, Ježico in Črnuče.
Volilni kraj so Moste.
III. sekcija
obseza občine Brezovico, Dobrovo, Log, Kudnik in Vič.
Volilni kraj so Glince (občina Vič).
IV. s ek c i j a
obseza občino Šmartno, Št. Vid in Zgornjo šiško. Volilni kraj je Št. Vid.	j
V.	s e k c i j a	^
obseza občino Medvode.
Volilni kraj je Preska.
VI.	sekcija obseza občine Grosuplje, Lipljenje, Kačno, Slivnico, Št. Juri in Šmarje.
Volilni kraj je stranska vas (občina Grosuplje).
Vil. sekcija obseza občine Iško loko, Iško vas, Pijavo gorico, Studenec, Tomišelj, Vrbljenje in Želimlje.
Volilni kraj je Studenec.
1	VIII. sekcija obseza ozemlje mesta Ljubljane.	.	j >
Volilni kraj je Ljubljana.	J,
Skupni izid volitev, izvršenih v posameznih sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VIII. sekciji v Ljubljani.
Ura pričetka in zaključka volitev in volilni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča.
Vsako posamezno volitev vodi volilni komisar, določen po obrtnem oblastvu; ta komisar odloča o identiteti volilcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljnja puitožba.
Volitev se prične ob določenem času, ne glede na število došlih volilcev, in se zaključi ob določeni uri.
Voli se tako, da se osebno oddajajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov, odnosno delodajalcev, smejo voliti za ženske rijili zaJtonski možje ali pa posebno poblaščene tretje osebe.
Osebe, ki niso vpisane v volilnem imeniku, ne morejo voliti.
Volilci odajajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo.
Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov.
Če se ne doseže absolutna večina, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov.
V	ožjo volitev je privzeti dvakrat toliko članov, kolikor jih je še voliti.
Pri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila zaznameno-vana pri prvotni volitvi. ^
Zoper volilno postopane in zoper ugotovitev izida v zmilu § 12. ministrske naredbe z dne '23. aprila 1898., drž. zak. št. 5S, pritožba ni dopustna.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani.
dne 18. avgusta 1921.
Dr. Marn s. r:
Listnica uredništva. Zaradi preobilega gradiva1 smo morali odložiti konec članka >Novi finančni zakon« za prihodnjo številko.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«.
Odgovorni urednik Engelbert FranchettL
Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Velika izbira otročjih vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
po ceni
F. Batiel, Ljubljana
Stari trg St. 28.
•	\	,	X
*
Sprejmejo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Mehanična delavnica: Karlovška cesta št. 4.
„TRIBUNA“
(F. Batjel)
tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Ljubljana
Karlovška cesto 4. Zvonarskn ul. 1.
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu
vsem Mita zmožnim osebam in Mam.
18, 10-5
/v /v y\ y\ /v y\ y\ y\ y\
#	% tT \ w % ■*	■ ■	%	%	m* % m* % n* % n*
?
\
/
\
✓
Pravi malinovec
se vedno dobiva po najnižjih dnevnih cenah pri	30,	u-7
Potnik Srečko, Ljubljana, Metelkovo ulico, blizu Belgijske vojašnice.
Istotam se dobijo ekstraktivni izdelki za sodavičarje.
jr v
\
L
V\/VWS/\AAA/
Kongresni trg 4.
Telefon II. 508.	Poilno-Cek. urad
St. 12.051.	13,24-17
/ \
S/
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospeSuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, Izvršuje vse banane transakcije najkulantneje. Vloge na knjliice in na tekoii račun obrestuje s
4°|.
od dne vloge do dne dviga.
	M. KUŠTRIN	fp
LJUBLJANA ftSlt PODR. MARIBOR DUNAJSKA C. 20. — TELF. 470 JURČIČEVA ULICA 9.		
PRIPOROČA PNEVMATIKE ZA AUTO IN KOLESA, TER VSAKE VRSTE GUMIJEVIH PREDMETOV, ISOLIRANE ŽICE ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO IN ELEKTROTEHNIČNI MATERIJAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH ! » / < '• -1		! ! !
| I	:! , I ii l	I I