264. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. novembra. XXIII. leto, (890. 11 haj a vsak dan iveicr, izim&i nedelje iu praznike, ter velja po posti prejoman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M ierion mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa hm po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina zna&a. Za oz nani la plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VHe administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (X. seja, dne* 14. novembra leta 189 0.) (Konec.) Pesi. Povše poroča o prošnji J. Adamiča v Ponikvah za podporo v zadevi iztrebi je vanja požiralnikov v Ponikvah. Dovoli se primerna nagrada, katero naj odloči deželni odbor. Isti poslanec poroča o prošnji direktorija „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Krškem" v zadevi sestave enkete za izdajo slovenskih šolskih knjig, ter utemeljuje v na-daljnem govoru naslednji predlog: Visoki deželni zbor naj se izreče za to, da bi bila taka enketa strokovnjakov učiteljev za izdajo slovenskih knjig povsem prekoristna ter zato priporoča visokemu c. kr. naučnemu ministerstvu, da usliši prošnjo direktorija „Zaveže učiteljskih društev v Krškem. Deželni odbor naj ta sklep, oziroma priporočilni izrek deželnega zbora o tej prošnji naznani visokemu c. kr. naučnemu ministerstvu. Posl. Schaffer izraža nekatere pomisleke, a predlog se vsprejme z veliko večino. PobI. Hribar poroča o prošnji dež. knjigovodskega akcesista Zora, kateremu se dovoli letna nagrada 160 gld. za toliko časa, kolikor bode opravljal drla. ki se tičejo naklade na žganje. Isti poslanec priporoča prošnjo Iv. Tomana, sirote bivšega dež. oficijala, ter se brez ugovora povikša miloščina na 100 gld. za čas, dokler prosilec ostane kot učenec v mornarskem arsenalu v Pulji. Dalje poroča o prošnji kranjskega muzejskega društva za podporo ter utemeljuje v daljnem govoru predlog finančnega odseka, da so društvu glede na njegovo koristno delovanje, dovoli 400 gld. podpore. Predlog se vsprejme brez ugovora. Prošnja Marije Kreče ve, vdove dež. tajnika, za vzgojevalni donesek sinu Ivann se reši ugodno ter dovoli 50 gld. letne odgojnine. Posl. H ribar poroča potem o prošnji pisatelja Josipa Cimpermana za podporo. Prav toplo podpira prošnjo, ter navaja bedno telesno stanje, v katerem se nahaja duhoviti ta naš slovenski pesnik, katerega poročevalec imenuje Levstikovega naslednika na slovniškem polji. Le redkokdaj se nahaja taka duševna razvitost pri tako bolehnemu telesu. Priporoča torej predlog finančnega odseka: Pesnik/i Jos. Cimpermanu dovoli za se za dobo 3 let podpore 300 gld vsako leto. Predlog se vsprejme brez ugovora. Posl. dr. Vošnjak poroča o prošnji Vipavske kmetijske podružnice za odpis dolga na modri galici. Finančni odsek predlaga, naj se prošnja odkloni. Posl. Lavrenčič podpira prošnjo, poudarjajoč potrebo, o kateri se nahaja prebivalstvo Vipavske doline ter predlaga, naj se prošnja izroči deželnemu odboru, da jo pretrese ter odpiše kolikor mogoče dolga, ali pa podaljša obrok plačevanja. Posl. Pfeifer podpira Lavrenčičev predlog ter želi, da se raztegne na vse vinogradnike. Ko poročevalec dr. Vošnjak omeni, da nema nič proti predlogu Lavrenčičevemu, se le-ta vsprejme. Posl. Mu mik poroča o prošnji občine D. M v Polji za podporo in posojilo za razširjenje dvo-razredne šole. Ker je za letos prepozno, oziralo se bode prihodnje leto na to prošnjo. Posl. De tel a poroča o prošnji Metliške podružnice za podporo za nakup modre galice. Prošnja se izroči, ko jo je priporočil še posl. D rago š, deželnemu odboru Posl. Murnik poroča o prošnji županstva v Kaplji vasi za podporo za nakup gasilnega orodja. Prošnja izroči se deželnemu odboru. Posl. ViŠnikar poroča o prošnji društva „Pravnik" za podporo za izdajo slovenske pravne terminologijo. V daljnem dobro motiviranem govoru poudarja veliko važnost društva za slovensko prav-ništvo ter za razvoj domaČe pravoslovske literature, katera bode omogočila slovenskemu pravniškemu naraščaju zadostovati opravičenim zahtevam slovenskega naroda po slovenskem uradovanji. Finančni odsek predlaga, naj se dovoli društvu „Pravnik" v imenovano svrho podpora 500 gld. Posl. Schaffer ugovarja, češ, da namen dežele ni podpirati take stvari. Posl. dr. Papež odgovarja stvarno predgo-vorniku, ter poudarja, kako eminentno javen in važen za korist dežele je namen društva. Terminologija iz 1. 1853. je že zastarela, proti literarnemu razvoju zadnjih 30 let. Nastala je neka prosta neBistemizovana terminologija, ki je nejasna. Treba torej napraviti sistem, skrbeti za napravo nove terminologije. Ker bodo stroški znašali nad 3000 gld., toplo podpira predlog fin . odseka Predlog se potem vsprejme brez dalnjega ugovora. Prošnja županstva na Studenci za podporo za popravo občinske ceste izroči se dež. odboru. Posl. K lun poroča v imenu fin. odseka o napravi zavoda za vzgojo gluhonemcev in slepcev. Obširnemu poročilu, katero je izdal o tem vprašanji dež. odbor, povzamemo, da obravnave mej ces. vlado in dež. odborom trajajo že 15 let, zadevajoče dekana tlolzaprl a ustanovo. Koraki, katere je storil dež. odbor, izvršujoč deželnozborske sklepe, neso imeli nikdar zaželenega uspeha. Skupna vsota zakladov znašala je koucem 1889. leta 402.535 gld. 47'/2 kr., in bode znašala gl.de na to, da pred 1892. letom ni misliti na prieetek dejanjskega grajenja, okroglo vsoto 433.000 gld., in sicer za zgradbo zavoda za gluhonemce 340.700 gld. in za napravo zavoda za slepce 92.300 gld. Torej je za zgradbo prvega zavoda v skromni velikosti zadostno kapitala, nedostaje pa ga za zavod za Blepce. Število gluhonemih na Kranjskem je 458 (95 na 100.000 prebivalcev). Število slepih na Kranjskem znaša 359 (74 na 100.000 prebivalcev). Zavod za gluhonemce bil bi za 50 gojencev. Zu zgradbo bi se porabilo 100000 gld., ostala glavnica pa bi zadoščala za režijske troške. Ker pa znašajo za zavod za slepce razpoložljivi fondi samo 92.000 gld., se pri tej vsoti še dolgo ne bi moglo misliti na zgradbo zavoda m slepce, če tudi samo za 25 otrok. Nadejati pa se je, da se bodo našli še tudi novi človekoljubni daritelji, kakor so bili oni, katerih obilna darila so omogočila poprijeti se vprašanja o zgradbi zavoda za vzgojo gluhonemcev in slepcev z nado ugodne rešitve. Finančni odsek torej soglasno po predlogu dež. odbora nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Deželnemu odboru se naroča, glede* ustanovitve zavoda za gluhonemce iu slepce na Kranjskem izvršiti temeljite poizvedbe, v sporazumljenji s c. kr. deželno vlado sestaviti dotični program ter poročati LISTEK. Med knjigami in ljudmi. (OeSki spisal Svatopluk Čocb, preložil I. Skalar) II. (Dalje.) Ko je ona naposled na ovinku stezice obstala in z belim zvončkom završujoč svojo delo smehljaje se dejala, da bi bilo čaB oddahniti se in okrepiti za nadaljno pot, začudila sva se nemalo v duhu, da doslej nisva čutila gladu in utrujenosti. Na malem nosu, kjer se je odpiral mej vrzeljo dreveB presenetljivo daljau razgled, legli smo po starorimski šegi okrog ploščate, z mahom porasle skale, ki nam je bil za menzo, v mehki mah, in Julija izvlekla je iz lepe ročne torbice, katere doslej nisem opazil, več stvarij, nego bi si jih v duhu v lehki, nežni shrambi misliti mogel. Prikazal se je snežnobel prt, katerega je naša gospodinja okretno po Bamorastli mizi prostrla, in na njem razvrstili so se v zapeljivi, slikoviti skupini razni prigrizki in dve steklenici vina s tremi kristalnimi z zlatim trtnim perjem ovenčanimi kozarci. Preprosti obed čez leta ni izginil iz mojega spomina. Mrtva tihota poludnevna je vladala: niti listek se ni ganil nad našimi glavami, nepremično, z razprostrtima kriloma počival je metulj na žgočem kamenu, leno je dremala muha v venoči cvetlici, polni žar solnca je žgal pesek in redke materine dušice pred nami; mi pa smo počivali v prijetnem hladu, v senci visokih dreves in gledali skozi njihove veje v jasnoožurjeno okolico, ki se mi je od tu videla v popolnoma novem svitu v doslej nepričakovani krasoti. Med sivimi, raznolikimi skalami razprostirala se je daleč temnomodra, svetla gladina jezera in za belkastim robom njenega brega lesketali so se mej drevjem stolpi in kupole mesteca, za njim širila se je dolina, katero so oživljali mnogobrojne vasice in vile, dvigala se je više in više, brdo vzdigalo se je iž nje za brdom, gora za goro, pisane barve zlivale so se v modrosivo, bledejšo in bledejšo, dokler ni tam v izginjajoči daljavi dolga, grebenasta, belo-svitla proga ostro omenjevala obzorje — kraljevi pas švicarskega velegorja. Preprosti obed belili Brno z dovtipom in šalo, govorili arao v vremenu, o Julijini kitici, o gon-doljerji, o trepetajočem, mavričastem kačjem pastirji zibajočem se okrog nas s tako živostjo in po- slušali s tako pazljivostjo, kakor bi se bili vsega bremena, s katerim sta nauk in življenje naše glave otovorila, najedenkrat otresli, kakor bi se nam bil ves svet s svojim umom in šumom, s svojimi težavami in trpljenjem pogreznil za oni bliščeči se pas večnega suega. Karel je bil ves spremenjen; poslednja sled nejevolje je zginila ž njegovega obličja, oči so se jasno žarile, okrog usten poigraval mu je radosten, brezskrben nasmeh. Samo jedenkrat šviguila je Benca običajnega resnega svetskega naziranja njegovo čelo. Pil sem vino, dvignil čašo proti luči in vskliknil: „Na mojo vero, etiketa ne laže!" „Ne rotite Be!" izgovoril je Smčly trpko. „Sleparstvo je vse, kar dela zdanja doba. Etikete so ostale, nič druzega. Ostala je etiketa pobožnoBti, legitimitete, domoljubja, svobode, meščanske kreposti, pravice narodov, milosrdja in kakor se vse te etikete imenujejo, pod katerimi prodajajo politični in drugi kramarji našega stoletja svoje neukusne patvore. In v obraz se ti bojo smejali, ako verjameš, da so ta gesla več nego lažnive kramarske etikete.* (Daljo prih.) o tem v prihodnjem zasedanji in staviti nasvete. Dalje naj se obrne do knezoškofijskega ordinarijata za primerno podporo iz Mediatove ustanove Posl. K rs ni k predlaga konec seje, katera se vsprejme z ozirom na to, da ima odsek za dolenjske železnice koj potem posvetovanje. Dež. glavar sklene sejo ob "7S3. ter odloči prihodnjo sejo v torek 18. t. m. Na dnevnem redu so mej drugim poročila o zgradbi nove deželno-branske vojašnice, o preložitvi ceste čez „Wagens-berg* , o proračunu gledališkega zaklada, poročilo upravnega odseka glede učnih knjig za slov. ljudske in srednje šole itd. Politični razg I e< 1. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. novembra. Dvželni zbori. Doba deželnozborskega zasedanja približuje se koncu. Dne 2. decembra se bodo morali vsi deželni zbori zaključiti, ker dne 4. decembra začne državni zbor svoje zborovanje. Večina deželnih zborov je tudi že rešila najvažnejše posle. Štirje, predarlski, dalmatinski, goriški in istrski deželni zbor, so se že zaključili. S posebno marljivostjo so odlikuje deželni zbor moravski, kajti imel je že dvajset sej. V češkem deželnem zboru je pa do sedaj bilo glavno delo le v odsekih. Še le ta teden se začne živah-neje življenje v zbornici, ko se začne debata o pre-osnovi deželnega kulturnega soveta, pri kateri bodo samo Mladočuhi imeli nad 120 govorov. Dolenje-avstrijski deželni zbor bode pa imel tudi več večernih sej, da reši predlogo o zjeuinjenji predkrajev z Dunajem. f)gerski državni zbor. V ogerskem državnem zboru nadaljuje se podrobna budgetna debata. Pri budgetu poljedelskega ministerstvu so se slišale pritožbe, da se pri regu-lovanji rek preveč izdaja za osebne troške, premalo pa za stvarne, in da se dosti ne stori za zasajenje ameriških trt. Govorilo se je tudi proti umetnemu vinu iu zahtevalo, da se mora višje obdačiti. ViiHIfeJe «i&~žave. Srbska skaj>ščinat Srbski radikalni klub izvolil je predsednikom Marka Petroviča, podpredsednikoma pa Rista Popo-viča in Jovo Jovanovića. Klub je sklenil, da volijo Pasiča predsednikom skupščini, Vukoviea in Katica pa podpredsednikoma. Taknvski poslanec Zirič, ki je dosedaj bil pri liberalni stranki, stopil je v radikalni klub na zahtevo svojih volilcev. t/mor srbskega popa v Potlgorivi. »Svoboda* zavrača, kakor smo že omenili, sj bske uste, da bi bil bolgarski Škof koga najel, da ubije srbskega popa v Podgorici pri Ohridi. Bolgarski list zahteva zadoščenja, pa ne od nevednih srbskih urednikov, temveč od turških oblastev. Turki morajo začeti ostro preiskavo zaradi tega umora, da izve svet, kako hočejo srbski listi premotiti javno mnenje. S tem, da se dolži bolgarski škof, obdaljuje se hkratu turška vlada, ki ne sme trpeti, da se tako žali njen fuukcijonar. Srbski listi pa prinašajo podrobnosti, kako so najeti morilci umorili popa. Zatorej tudi mi željuo pričakujemo, da bi preiskava malo bolj pojasnila stvar, da bi vedeli, kdo trdi resnico. Stambulov Iti Kantbars. Proti dopisniku augleškega lista „Standarda" izjavil se je bolgarski ministerski predsednik o pismu generala Kaulbarsa bivšemu diplomatu TutiŠčevu. Starabulov trdi, da je vse, kar je Kaulbars pisal o pismu majoria Benderova, izmišljeno. On je videl Kaulbarsa le trikrat. Ko je v prvič prišel k njemu, zahteval je v imenu carja osvobojenje zarotnikov, svobodne volitve in pa, da se volitve odlože za tri mesece. Obljubil mu je Stambulov, da bode zagovarjal prvi dve trjatvi v miuisterskeru sovetu, poslednjo zahtevo njegovo mu je pa odrekel. Pri drugem pohodu je ponavljal Kaulbars zahteve svoje. Pri tretjem pogovoru bil je general jako razburjen. Rekel je, da mali narodi ne morejo biti sami, da zatorej Bolgari morajo ubogati Rusijo. Stambulov je pa ostal pri tem, da se precej voli knez in da bode volitev svobodna, ker le pod tem pogojem so pustili odpotovati knezu Aleksandru. Sedaj je general zahteval, da se volitve odlože samo za jeden mesec. Stambulov je sklicevaje se ua bolgarsko ustavo mu odgovoril, da se volitve morejo odložiti k večjemu za Štirinajst dni j, potem se pa hotel po sloviti, Kaulbars ga je pa prijel za roko iu zahteval, da mu da častno besedo, da ne bode delal za Battenberžana. Stambulov mu je to obljubil in pristavil, da to obljubo lahko sporoči carju. Kaulbars je bil zaradi tega jako vesel. Stambulov je dopisniku rekel, da po njegovem mnenji Rusija neče v Bolgariji imeti nobenega kneza, temveč le ruskega komisarja, zato pa ni imela nobenega kandidata. Da je general Kaulbars imel uspeh, bil bi on prvi ruski komisar. Nemiri, v Srednji Ameriki. Predsednik Hoi:duraške republike general Luis Bogran obleguje ustaškega vodjo Sancheza v Tegu- cigalpi. Upanje je, da vladne Čete napravijo kmalu red in se ustaja ne razširi Argentinske zadeve. V Argentiji zopet nekaj vre. Nova vlada je že zgubila vse zsupanje, ker se ne more odločiti, da bi /. vso strdgostjo postopala proti raznim goljufom. Preiskava bank je pokazala grozne sleparije. Imele «o zlata mnogo premalo, bankovcev pa cele kupe. Ravnatelji bo na milijone bankam dolžni, drugi uradniki so pa velike vsote izneverili. Nekateri člani nove vlade so že za strogo postopanje, drugi pa imajo pomislike, ker bi tudi več vladnih pristašev prišlo pod ključ Narod je zaradi tega nevoljen in bati se je nove ustaje. Dopisi. I/. /-.^r« i»a 14. novembra. [Izv. dop ] Naš zbor je torej otvorjen, imeli smo dve jako burni seji, proti vsacemu pričakovanju. Kakor Vam znano, imajo se skupni zakoni za Ogersko in HrvatRko proglasiti v hrvatskem zboru. To proglašanje vrši se sicer ob nebrižnosti zbora, dokler so se čitali naslovi dotičnih zakonov. Letos ni bilo tako. Imel se je proglasiti zakon o zaščitnih znamkah. Proti dvignil se je dr. Vrba nič, češ, rečeni ni in ne more biti skupen, ker sega v področje avtonomije hrvatske. In res ta zakon govori o pristojnosti sodišč, a pruvosodje ni skupen predmet, ampak avtonomen predmet Hrvatske. Večina je umela, da Vr-banič resnico govori, a ni hotela odgovoriti, niti ni znala, kaj bi odgovorila. V tej zadregi prišel jej je na pomoč zbora predsednik, ki je zabrauil, da se o predmetu razpravlja. In tako je zakon proglašen. No stvar ni končana, ker je že v prihodnji seji dr. Frank navel še drugih razlogov, da rečeni zakon ruši avtonomijo hrvatskega naroda in hrvatske vlade, ter interpeloval vlado, misli li ona, da je ta zakon obvezen za Hrvatsko. Znatiželjno se pričakuje, kaj bode na to interpelacijo vlada odgovorila. Druga živahna razprava bila je pri osnovi zakona o cepljeuji koz. Pri tej razpravi sta zopet poslanca dr. Frank in Vrbanič poudarjala, da ta zakou ne bode pomagal, ker se narodu jemljo ]>ogoji zdravlja in obstanka in ker nemarno organi-zovanega zdravništva. Da je vladi in večini bilo za zdravje — rekla sta ta dva poslanca — delali bi na to, da se v deželi pomnoži število zdravnikov, da se ustauovi medicinska fukulteta in zgradi deželna boluica. Da se to ne zgodi, krivi stu vlada in večina, posebno pa člani skupnega zbora v Budimpešti. Ta naval na Budimpeštanske zastopnike bil je tako energičen in uspešen, da gospodje neso mogli, da bi izpregovorili v svojo obrambo. Iu zares ustala je res dvojica izmej najboljših: Kršnjavi in Egersdorfer. Nu, kaj sta povedala? Prvi je rekel, da bi tudi zastopniki opozicije ne bili boljo uspevali. Dovolili boste, gospod urednik, da to ni noben razlog. Dr. Egersdorfer pa je izustil, kar večiua misli, a kar si ni upala izreči. On je priznal, da je položaj poslancev v Pešti težak, ali temu je to krivo, ker no znajo madjarskega jezika. S tem je dr. Egersdorfer najekiatantneje obsodil sedanjo sisterao. A on tega ni storil, marveč prišel do druzega sklepa: do potrebe, da se v Hrvatski uči madjarski jezik. S tem nam je večina odkrila svojo nakano in povedala nam, kaj namerava. To je prava kapitulacija, to je pravo narodno ponižanje. V ostalem vedite, da bi se tudi po sedanjih odredbah, ko bi se našlo 30 očetov, zahtevajočih, da se njih otroci poučujejo v madjarskem jeziku v gim naziji, moralo odzvati tej zahtevi. No navzlic temu, da Zagrebško gimnazijo pohaja do 800 učencev, ni se moglo najti tukaj trideset očetov, akoravno se je vse mogoče storilo, da bi jih dobili. — Seje zborove bo redke, mej presledki dela odsek za komasacijo zemljišč. Ob osnovi komasacijskega zakona pisal je vseučilišni profesor dr. Bresztvenski jako lep članek, iz katerega se vidi, da zakonski načrt ni sestavljen po znanosti in da bi za privatnopravne interese pojedinčev utegnil biti jako škodljiv. — Znano vam bode, da je neki Madjar vzel v zakup naše svilogojetvo in pričelo se je o tem že pisati. Pravi se, da je ta kupčija motna in svet se vpraša: Kakšni uzroki uplivali so na merodajne kroge, da je svik>gojstvo dobil v zakup B—i na tak način, da je lani dobil milijou goldinarjev čistega dobička ? Iz l,4».šk«-ga potoka 15. novembra. [Izv. dop.] Redki, kot bele vrane, so dopisi od nas v Vašem cenjenem listu, pa ne Čudite se temu, gospod urednik, povedati Vam moram na uho, da je smrtni greh, čitati pri nas „Slovenski Narod", kakšen bo še le, v Vaš cenjeni list pisati? No, pa če mi bo Bog vse grehe odpustil, tega mi bode pa navrgel. Obvestiti moram drage bralce vsaj površno z našimi razmerami in potrebami. V nas generacija narašča skoro po dovtipu gospoda poslanca Kluna v debati deželnega zbora o Koč varjih. V našo dvo-razredno šolo pohaja blizu 400, beri: štiristo otrok, in kaj bi rekli, koliko imamo letos učiteljev? Jed-nega celega! — Jednako slabo je naše stanje radi zdravnika, dasiravno nam je bil že obljubljen. A za nas je menda v principu izrek: Obljubiti in dati je preveč! Žalibog, da se temu v okom ne pride. Tu ni uič novega, ako si kdo roko ali nogo zlomi pod tovornim vozom, ali ako kdo na parnej pili zgubi prste ali celo roko. Ne preteče skoro mesec, da se ne bi jednaka nesreča prigodila. In potem čakaj tak nesrečnež ua milost ali nemilost do druzega dne, da pride naš najbližji ranocelnik iz Ribuice. Kaj pa, ako se kaj jednacega pripeti, ko nas zamete in se ustavi ves promet po cesti za dva, tri ali več dnij ? Ondaj pa čakaj uboga žrtev, če hočeš, če ne pa umri! Kaj ne V Komur so znane tukajšnje razmere, dvomil bode z nianoj vred, da so bližamo koncu devetnajstega stoletja. Zatorej opozarjamo naša gospoda poslanca, da radi omenjene stvari energično postopata in podpirata našo opravičeno zahtevo v deželuem zboru! Kaj pa tukajšnja cesta, če se sploh sme tako imenovati ? Dasiravno je slavni deželni zbor nam dovolil letne podpore 500 gld., pa iz natančnejih podatkov uvideti mora vsakdo, da ta vsota ne zadostuje v primeri z rabo cestne proge Loški potok-Novavas. PotoČanje, kar nas je „od leti", imamo vožnjo večjidel le iz gozda na parne pile Pač pa rabijo omenjeno progo vsi nam sosednji sodnijski okraji: Kočevski, Logaški, Loški in Postojinski. Povprečno sme se računati na dan 80 —100 tovornih voz iz navedenih okrajev. Torej moramo le za druge cesto delati, zato pa tudi odkladamo to delo do skrajne sile. Jednaki reveži smo tudi na narodnem polji. Zasadili so bili res tukajšnji narodnjaki drevo v narodno ledino, a ostalo je na sredi njive, ustanovili so podružnico sv. Cirila in Metoda, lansko leto priredili so bili tukajšnji rodoljubi in rodoljubkinje dve slovenski predstavi. — A letos. — Vsi ti spe, jednako našim medvedom, zimsko spanje. Bodo se li zopet kdaj prebudili, Vam bode poročal „Ne vprašaj, k d o". Iz iČrnomlja 12. novembra. [Izv. dop.] Stara poslovica veli, da nnglost ni dobra in te ne povsod umestne poslovice drži se menda tudi visoka deželna vlada kranjska v naših občinsko volilnih zadevah. Že meseca augusta uložila je stranka dosedanjega župana pritožbo proti za njo neugodnim volitvam, a žalibog še zdaj ni taista rešena. O tej pritožbi čujejo se različne zanimivivosti. Bila ni nekda utemeljena, radi tega naložilo se je rekurentom pred kakim mesecem, da jo imajo v tem oziru dopolniti. Čudno! Navadno se oblastva ue brigajo za to, je li priložba dobro utemeljena ali ne — temveč je rešijo povoljno ali nepovoljno. In kar je najbolje, dotičniki so vsled tega naloga vlado naprosili, da jim dovoli trimesečni rok za zbiranje k utemeljitvi pritožbe potrebnega gradiva! Kdo se ne smeja temu! Vsakdo mora uvideti, da je pravi njih namen le zavlačevanje. Kdor se proti kakovi stvari pritožuje, ve takoj za uzroke in jih ne zbira več. Sicer je pa gospoda v nemali zadregi se svojo pritožbo, kajti volitve razpisala je njih stranka, volilni imenik je ona sestavila, volitev je ona vodila, volilna komisija razveu jednega člana na katerega umeuje se pa niso čisto nič ozirali, je bila iz njenih pristašev, zatorej morejo le sami sebe tožiti in sami svoje nepravilnosti in nepostavnosti žigosati — in to ni prijetno, to je jako bridko! Visoki vladi torej priporočamo, da se ne ozira na jalove izgovore, ampak da volitve potrdi ali ovrže. Mi se ue bojimo niti jednega niti druzega — konca temu pa vender le mora biti. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. (Dalje.) Tajnik g. Pire poroča, da so o rej i goved došli od podružnic Bledeči nasveti: Mokronoška nasvetuje: Glavnemu odboru naj se naroči: delovati na to, da se uvede liceneovanje bikov, ker je mnogo slabih bikov, h katerim nespametni živinorejci gonijo samo za to svoje krave, ker je spuščalna pri stojbina teh bikov cenejša, dalje: Družba naj prodaja prihodnje leto plemenske bike murboilenske pasme v okrožji mokronoške podružuice in poslednjič: Priredi naj se prihodnje leto zopet prodaja plemenske govedi v Kostanjevici a s pristavkom, da se smejo prodaje udeležiti le posestniki KoBtanjeviškega okraja. Podružnica Vipavska predlaga: Kmetijska družba oddaja naj Vipavskim občincem plemenske bike brez dražbe za polovico cene in podružnica Novomeške nasvetuje: Kmetijska družba prodaja naj prihodnje leto murcidolske bike za Novomesto. Razprave o teh predlogih Be udeleži vodja Dolenec in se izjavi proti muribodenski pasmi, katera za Dolenjsko nikakor ni. Tajnik g. Pire omeni, da bode glavni odbor predloge, kateri so sploh izpeljivi, uvažal, a nikakor ne gre zabraniti kateremu kmetovalcu s Kranjskega, udeležiti se pri vsaki dražbi goveje plemenske živine. Ustreglo se je in se bode, da se prodaje vrče na raznih krajih, a nikakor ne ovira, če se prodaja vrši tudi dalje kje, da pridejo živinorejci tudi od daleč, saj so prišli v Lesce celo od goriške meje. Torej nasvetuje, naj se na predloge, v tej zadevi stavljene, ne ozira. Kar se pa tiče želje Vipavske podružnice, da bi se oddajali plemenski biki za polovico cene, to nikakor ne gre, kajti ravnati se je o tej zadevi po navodilu ministerstva, da se mora plemenska žjviua prodati na dražbi po najvišji ceni. Vsak komad, kateri velja družbo 250 gid., proda se komaj za 100 gld. Zatorej ne gre na prešnjo Vipavske podružnice ozirati se in nasvetuje, da se ista odkloni, kar se tudi zgodi. Zaradi ostalega dolga na galici, oziroma, da se ta dolg odpiše, doposlali so predloge podružnice v Trebnjem, Krškem, Vipavi in Novemmestu. Tajuik g. Pire pravi, da gre v prvi vrsti hvala deželnemu odboru, da je toliko storil z* uničevanje peronospore z nakupom galice, kakor noben drug deželni odbor v Avstriji. Dežulni odbor je poveril z nakupom galice glavni odbor kmetijske družbe, kateri je vinograduikom upal do tedaj, ko bodo po prodaji vina prišli do novcev Sedaj pa je treba dati deželnemu odboru račun in tudi povrniti denar, kajti sicer nd bode deželni odbor več posodil denarja. Kar se tiče prošenj, naj bi se modra galica dobivala ceneje, opomni tajnik g. Pire, da bode to mogoče, kajti lansko leto plačevala se je modra galica po 51Va K'd. Zdaj jo že ponujajo po 2G gld. in dobiti jo bode še lahko cenejo, ker se je je veliko napravilo. (Konec prib.) „Matica Slovenska". 87. odborova seja, v sredo 12. novembra 1890. Navzočni: Gg. J. Marn (predhodnik); A, Bartel, P, Gras-selli, dr. A. Jarc, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr, L»mpe, dr. J. Lesar, Fr. Lovec, M. Ploterfinik, dr. L. Požar, L. Robic, A. Seuekovič, 1. TouiSifi, I. Vavru, Fr. Wio8tb»ler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki), E. Lidi (zapisnikar). Skupaj 20. Predsednik pove, da sta zapisnik zadnje odborove seje pregledala in potrdila overovatelja proi Bartel in Rutar, na kar se zapisnik brez ugovora odobri Med tem časom sta zborovala odseka: gospodarski 12. julija, književni: 29. julija in 8. novembra. Zapisniki so na ogled. Overovatelja današnjemu zapisniku bodita prof. Bartel in Pleteršnik. Predsednik čestita iz odbora starosti dr. J. Zupancu k njegovi osemdesetletnici, velmožu po duhu in dobrih delih, kogar vse ljubi, čisla in spoštuje, želeč mu še več let krepkega zdravja, na kar se mu slavljenec prisrčno zahvaljuje, povdarjajoč, da je bil pač mej ustanovitelji društva in nekaj let blagajnik, da so pa sedaj njegove zasluge za društvo le skromne. Predsednik pravi dalje, da je v zudnjem času več gospodov iz odbora napredovalo v službeni dostojnosti; ž njimi se raduje tudi Matica, ž njimi je počeščeno tudi naše društvo. Postal je ravnatelj Šuman dež. šolski nadzornik, poklican je na njegovo mesto ravnatelj Se ne ko? i 6 ii Novega Mesta ; ravnatelj nižji gimnaziji je postal odboruik Wies-thaler, kateri je Matici letos z obilim trudom sestavil lepo knjigo Vodnikovo. Preselil se je dr. Požar zopet k nam, približal se je prof. Rutar; odbornik Flis je postal stolne cerkve kanonik in župnik, vodja Praprotnik se je podal v zasluženi pokoj in dobil o tej priliki naslov ravnatelja. Pokojni domoljub Fr. Kotnik je volil Matici 1000 gld., katere je društvo že prejelo in potrdilo. V znak hvaležnosti se ima vpisati Kotnikova hiša v Verdu, dokler jej ostano to ime, mej društvene ustanovu i ke in prejemati vezane kujige. Ravnatelju Bradaški v Gradcu se ima poslati iz odbora zahvalno piBmo, ker je podaril Matici vse letnike Novic vezane. Goriškemu odboru za vzdržavanje Erjavčevega spomenika in za upravljanje ustanove na korist njegovima hčerama Slov. Matica v daljni prihodnosti in na oddaljenem mestu ne more postre<*i vsled društvenih pravil, kar bi lahko storilo kako narodno društvo samo v Gorici. Po nasvetu hišnega upravitelja se potrdi vodovodni račun in se gospodarski odsek pooblasti, da ukrene nujno potrebne poprave v pritličnem stanovanji na strani proti vodi. Tiskalniški računi za letošnje knjige se vzeuio na znanje; blagajniku se naroČi, da jih pregleda in s predsednikovim potrdilom izplača, kar in kolikor se mora plačati. Nagrade pisateljem in korektorjem letošnjib društvenih knjig se odobre" po nasvetih književnega odseka. O „Slovenski Besedi" se ni moglo doseči spo-razumljenje večine pisateljev. Mnogim bi bolj ugajal splošno znanstveni list; zato se je izdavanje samo jezikovnega lista odložilo, dokler se kaj gotovega ne ukrene o znanstvenem sploh. Po nasvetu književnega odseka se prisodi častna nagrada 200 gld. iz obrestij Tomšič-Jurčičeve ustanove zgodovinski povesti „Pegam in Lamberger". Povest izide prihodnje leto kot Vi. zvezek „Zabavne knjižnice". Več druzih rokopisov je dobila Matica v zadnjem času na ogled. Odbor zasliši ocene presojevalcev, vsled katerih se nekateri spisi potrde, druge je pa vrniti pisateljem, ker ne ustrezajo, zopet druge izročiti še raznim presojevalcem. Običajnemu Letopisu, ki izide tudi prihodnje leto, bo zopet urednik prof. Bartel. Letošnjim društvenim knjigam: 1.) Letopis za I. 1890. Uredil prof. Bartel. 2.) Dnšeslovje II. del, spisal dr. Fr. Lampe. 3.) Valentina Vodnika izbrani pripovedni spiBi; uredil Fr. Wiestbaler, se določi založna cens, vsakej po 1 gld. Knjige se te dni razpošiljajo društvenikom. Novi udje prejmo mesto II. dela Duše8lovja, Križmauovo slovnico. Kot zatožna knjiga prihodnjega leta ima iziti Pokornv Tušekov: Prirodopis rastlinstva v novem (III, natisu); II. natis poide prav v kratkem. Predno pa gre v tiaek, naj bi knjigo stvarno in jezikovno pregledala prof. Pavlin in dr. Požar. Več prošenj za starejše založne knjigo je bilo iz predsedništva rešenih po že potrjenem vodilu, da jo knjige podarjati le članom, oziroma takim prosilcem, ki hote društvu pristopiti kot člani. Matica je dobila v tej zadevi tudi več zahvalnih pisem. V p o v e r j e ni š t v u seje zvršilo več sprememb. Ljutomerska dekanija se je spojila v jedno poverjeništvo Nove poverjenike so dobili: Pazin, Št. Peter na Krasu, Karlovec, Velikovec, Celje in Kamna Gorica. Novo poverjeništvo se je osnovalo za Kanal in Pulj. Izpraznjeni sta povarjeništvi za Gornji Grad in Št. Lenart Zapisnikar oglaša še več kurentnih dopisov in pove, kako so bili takoj iz predsedništva rešeni, kar se brez ugovora odobri. Knjižnici je v zadnji dobi prirastlo 6-1 knjig, zvezkov iu časopisov; večinoma po zamćui, nekaj pa tudi vsled daril; po jeziku največ slovenskih in ruskih, precej pa tudi čeških in hrvatskih, nekaj nemških in v drugih jezikih. (Konec pnli.) Domače stvari. — (V deželnem zboru štajerskem) iu-terpeloval je poslanec g. dr. Dečko preteklo soboto namestnika, zakaj se pri znanem dogodku v Rožnem dolu pri Mali Nedelji z žandarmoma ni odposlal tudi političen komisar. Ta opustitev se ne da opravičiti. — (Gospod dr. Vošnjak,) ki si je sedaj poiskal zavetišče v „Slovenci", sumniči nas v sobotnem „poslanem", da smo dopis z Notranjskega v 261. štev. sami skovali. Ker ni naša navada, da bi dopise kovali, zato javno konstatujemo, da je dotični dopis zares z Notranjskega in če je g. dr. Vošnjak posebno radoveden, povemo mu tudi lahko, kdo ga je spisal. — (G o s p. prof. Ladislavu Hrovatu) došle so povodom njegovega odlikovanja mnogobrojne čestitke. Mej drugim videli smo danes lepo čestitko, katero je gosp. Kunibert Dr en i k zares krasno izdelal. — (Premembe pri u radništvu) Gosp. I. Lončar, davkarski nadzornik na Krškem, premeščen je v Postojino, na njegovo mesto pride gosp. Fr. Gajger iz Radovljice. Gosp. K. Ahčin imenovan je davkarskim kontrolorjem v Radečah, gospod I. Grabnar, pristav v Postojini, davkarskim kontrolorjem na Krškem. Pristav g. I. Volavšek premeščen je s Krškega v Skofjoloko. — (Na tukajšnji slovenski dekliški šoli) nameščena je namesto umrle gospe Pfibilove začasno g. Franja Z a goreč. — (Tretja slovenska gledališka predstava) v čitalnični dvorani bila je dobro obiskana. Le v prvih vrstah sedežev kazale so se nekatere neljube praznote. Ker nam danes nedostaje prostora, prinesemo obširnejo oceno včeianje predstave v ju-tršnji številki. Narodna igra „Stari 11 i j a", katero je spisal režiser dram. društva g- Borštnik, je ugajala še dosti občinstvu, katero je pri raznih prilikah izražalo svoje zadovoljstvo. Akoravno snov nima nič posebno novega in ne podaje posebne vodilne misli, mora se priznati, da je tehnično dobro izdelana in dosega gledališki efekt, pri vsej prostoti dejanja. Igralo se je precej dobro, serutertja pač preveč glasno. V prvi vrsti nam je kot igralca omeniti pisatelju samega, za njim g. Borštnikovo, g. Nigrinovo, g. Danila, Sršena, Verovšeka in Perdana v večjih nalogah. Vender bi zadnjima dvema gospodoma priporočali malo bolj naravno in ne tako pretirano govorjenje. V manjih nalogah bili sta prav dobri g. Danilova in g. Slavčeva, manj ugajala sta nam pa g. Lovšin, kije bil premlad oskrbnik, in g. D občinski ki ni bil baš srečen v sicer hvaležni ulogi godca. Obširnejo oceno igre in igralcev prinesemo kakor rečeno jutri. — (V „Hrvatski") priobčuje znani pesnik g. A. H a r a m b a š i č* svoje prevede S. Grego r-čiča pesmij. V poslednji številki prevel je pesmi: „Vinski duhovi." — „Človeka nikar!" in „Moč ljubezni!" Prevodi so prav lepi in blagoglasni. — (Vrhovni zul ra v s t v e n i svet na. Dunaj i) imel je v soboto izredno sejo, v kateri je ministerskemu predsedniku grofu Taafleu priporočal, naj se takoj odpošljeta dva člana v Berolio, da ne ondu seznanita s Kochovo imenitno iznajdbo, po kateri je sušica ozdravljiva. Ogersko ministerstvo je tudi že v i*ti namen poslalo veščaka v Berolin in o moravskoga deželnega odbora sklepu poroča nam današnji telegram. Želeti bi bilo, da tudi naš deželni odbor kuj jednacega ukrene — (Učiteljski Tovariš.) Glasilo „Slovenskoga učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 22. štev. nastopno vsebino: Iz deželnega zbora kranjskega. — Potrebna študija o kvinkvenijah. (J. Lapajne.) — Knjiga Slovenska. — Književnost. — Dopisi. — Društven vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — (Preme m ha v posesti) Gosp. Avsec, poštar na Krškem, prodal je svojo hišo v Novemmestu trgovcu Virantu za 15.500 gld. — (Po Dolenjskem) je vinska kupčija jako živahna, dasi so cene precej visoke. Zahteva Be 8 do 10 gld. za staro vedro. — (Porotne obravnave) pri c. kr. okrožnem sodišči v Novem mestu vršile so se od 10. do 13. t. m. in so imele naslednji uspeh: V ponedeljek 10. t. m. bila sta obsojena Franc Legan, šestnajstletni deček z Rebri, in posestnik Matija Tekavčić iz Žvirča radi hudodelstva uboja vsak na 4 leta težke ječe. V torek 11. t. m. bila je od obtožbe hudodelstva zažiga oproščena Ana Skele iz Leskovca. Zelo zanimiva je bila v sredo 12. t. m. glavna razprava zoper Mico J o k o š iz Gaberja pri St. Janži zaradi hudodelstva zavratnega umora. Skoz in skoz spridena ženska zaudala je dne 4. junija 1884 svojemu lastnemu bratu .Janezu Zajcu mišnice v žganjcih, katere mu je bila napravila za zajutrek. Siromak umrl je v grozovitih mukah še tisto noč. Čeravno so ljudje precej ob nenadni njegovi smrti sumili, da mu je utegnila ničvredna sestra zaudati, posegla je pravica še le letos, po preteku več kot šestih let, po hudodelki. Povod k temu dala je Mica Jokoš nehote sama, ko je ovadila nekega Lindiča, da je hotel njo in njene otroke otrovati. Ta je v svojem zagovoru navedel take osum- ljaje proti Mici Jokoš zastran smrti njenega brata, da se je začela proti njej kazenska preiskava, katera je imela naslednji uspeh. Pokazalo se je pri tej preiskavi, kako važno ulogo zavzema tudi v kazenskem postopku kemija: veščaki, učeni profesorji v Gradei, našli so v kosu kosti, v ostanku obleke in v koščku lesa od mrličeve krste Še zdaj sledi misnice in so to z vso gotovostjo dokazali, kakor so se porotniki pri glavni razpravi na lastne oči strme prepričali. Krivica prišla jo tudi tukaj na dan. Porotniki so II. Jokoš spoznali krivo in sodišče naložilo je zverski ženski 20 let težke ječe, kot zasluženo kazen. — Obravnava v četrtek proti Janezu In tih ar j u zaradi hudodelstva zažiga, prestavila sf, je do prihodnjega porotnega zasedanja. — (Lopov pod posteljo.) Dne 7. t. m. došel je Vinko Čeme s Kranjskega k Sv. Ivanu Zelini na Hrvatskiun kupovat vino. Takoj prvi dan dobil je ugodno mu vino, zaaral ga z 250 gold., z ostalimi novci 750 gold. v žepu pa odšel v Horva-tovidevo gostilno, kjer je bilo več gostov. Okolu 9. ure hotel je iti spat. Predno se je ulegel, pa po svoji stari naradi pogleda pod posteljo in zagledavši pod posteljo človeka, plane iz sobe in začne klicati na pomoč. Mej tem pobegne lopov na stranišče, a Čeme opazivši to, ga na stranišče zaklene. Na Černetovo kričanje prihiteli so ljudje, malo pozneje tudi žandarmi, ki so lopova odpeljali k sodišču. Pri sodišči je lopov priznal, da je čuvši, kdo je Čeme in po kaj je semkaj prišel, si mislil, da ima gotovo kaj denarja pri sebi. Zato se je bil skril pod posteljo in ko bi bil zaspal, ukral bi mu bil 20 gold., ne več, ne manj. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 16. novembra. V sebranja današnji seji je prečital Stambulov knezov dekret ob imenovanji novih ministrov. Sobranje vsprejelo imenovanje z odobravanjem. Solun 16. novembra. Prevčeraj po noči skočil je vsled povodnji na progi Skoplje-Solun posebni vojaški vlak s tiru. Osem vagonov razbitih, 40 oseb mrtvih, 40 ranjenih. Promet je popolnoma ustavljen. Novi Jork 16. novembra. Telegram iz Tegucigalpe javlja, da so predsednika Bograna čete po hudem boji zasele to mesto. Ustanek je sedaj končan. Praga 17. novembra. Deželni zbor: Mej predlogami je spravnega odseka poročilo o deželnem kulturnem svetu. Mladočehi inter-pelujejo namestnika, zakaj se neso potrdile volitve okrajnih načelnikov. Brno 17. novembra. Deželni glavar naznanja deželnega odbora sklep, da se odpošlje deželne bolnice ravnatelj v Berolin, da prouči Kochovo zdravljenje sušice. Zader 17. novembra. Pri Omiši potopila se je vsled viharja ladija, na kateri so se vozili delavci, namenjeni na otok Brač na branje maslin (oljk), Utonilo je 37 oseb in 100 živalij, 13 osob in 34 živalij rešenih. Bukurešt 17. novembra. Pri občinskih volitvah v prvem volilnem razredu konservativci sijajno zmagali. Liberalci propali v mestih, kjer so se smatrali za nepremagljive. Po došlih poročilih prodrli liberalci le v štirih mestih. Razne vesti. * (Pijani deželni svetniki.) Nedavno je pri deželnosvetniški seji v Baslu v Švici moral predsednik opominjati dva svetnika zaradi pijauosti. Ta dva sta zaradi tega takoj hotela dati demisijo, pa uesta mogla spisati prošnje za odpust, ker s peresom neata našla lukDje v tintnik. * (Življenje v Shaughaiju.) Življenje v vzhodnem kitajskem mestu Sbanghaiji ae je poslednja leta jako spremenilo. Mesto ima skoro že popolnoma evropski značaj Tu vidiš brzojav, telefon, električno luč, evropski oblečene dame. Prirejajo se dirke, vožnje po vodi, koncerti, gledališke predstave in plesovi. * (Žele znica za ladije.) V Canadi mislijo zgraditi Železnico, po kateri bodo vozili ladije. Železnica bode držala čez Chignectonski železniški pas. S posebno pripravo bodo ladije naložili na vozove, na drugi strani pa zopet spustili v morje. Ladijam se bode s to železnico skrajšalo vožnjo za 12 ur. Odgovor dež. poslancu in dež. odborniku dr. J. Vošnjaku. V štev. 263 „Slovenca" izvolili ste v Poslanem prav neosnovano in neutemeljeno udariti po mojej osebi, češ, da dopis, kateri govori o Vašem postopanji v dr. Bocka aferi, bil je skovan v uredniški sobi. Od kod ima uredništvo dopis, povedalo Vam bode ono samo. Meni je le do tega, da zavrnem Vaše besede: „A ko sem zvedel za pisača (hvala Vam lepa za prtfino obliko izraza. Pis ) neseni se več čudil. Kaj ve on, kako se je nam godilo v tem čaBU, ki je leta in leta hodil po svetu sebe in drime zabavat, a mi smo doma delali in trpeli itd." Če sem pred 15 leti zapustil domovino svojo, zaradi tega nesem postal jej tujec, živo sem se zanimal ves čas za domače dogodke in dobro mi je znano vse, kar se je mej tem godilo doma, Če je narod slovenski trpel, ne mala krivda zadeva baš tudi Vas g. doktor iz razlogov, katerih mi tu ni treba uavajati, saj jih poznamo vsi predobro, kar nas je iz one dobe. Nepotrebno se mi zdi na novo trgati stare komaj zace-Ijene rane, ker nesem bil in nesem prijatelj domačega prepira. Da ste se le malo bolje prepričali o izviru dotičnega dopisa, prihranili bi si bili prav lahko najnovejšo svojo nepotrebno in neosnovano izjavo, kajti z dotičnim dopisom iaz nemam p r a v n i k a k e zveze. Sicer pa menda sami priznavate, da neste nezmotljivi in pač ne zahtevate, da bi baš Vaša dejanja bila nad vsako kritiko uzvišena. Josip nSTolli, operni pevec Iti začasni sotrudnik „Slov. Naroda". Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 škatljica a 15 pil velja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — l»re«l ponarejanjem se jako umri. — Zahtevaj Izrecno Ncu-Htein-ove Elizabetne pile. — Pristne bo samo, če ima vsaka dkatljica rudečo tiskano uašo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold* in našo firmo: lekarna 4,pri my, Ijeopoldn", nuuiij, uiento, Ecke «Ier Npiegel- and PlankenKatise. - V Ljub lani se dobivajo pri gosp. lekarjt ii. Flocoll-Ji. (791—1 • w-tcT*^-t^r>r —m* M to I i #.u vse leto tr,l ; «« pol lett* 2.30; zu ćetrt letu J.lff. rfllJol : Iti. novembra. Pri Malici : Holzer, Lober, Oberiftnder, Brodman 7. Dunaja. — Shuot i/, Vtdiko Kanila. — Baron Aichelburg iz Gorice. — Engliseh iz Beljaka. Pri Slonu t Jein-, Mifka, Bernot iz Pulja. — Klo-bovs iz Zadra. — Dr. Marovic iz Spljeta. — Tuhemernig iz Ebursteina. Pri južiKin kolodvora: Schram iz Uregenca. — Mreses z Dunaja. Pri bavurikem dvoru: Eduard in Marija Rndolf iz Radgone. — Pl. llolVman i/. Ljubljane. — Gliebo iz Kočevja. Štev. 20.248. Umrli so v Ijiihljuni: 15. novembra : Teodor Rotar, narednikov sin, 21 dni j, Cesta na Grad št. 6, za božjastjo. 17. novembra : Matevž Mihelič, delavec, 67 let Kravja dolina št. II, za vnetjem prsne kozice. Tržne cene v LJubljani dne 15. novembra t. 1. rf. kr Špeb povojen, kgr. rl. kr Pfeaica, l.ktl. . t; Mj — 66 Kuž, ■ . 4 55 Surovo maslo, „ — 7U Ječmen, s . 4 2- Jajce, jedno : . , . —Ivii O es, ■ . 2 92 Mleko, liter .... i— 8! Ajda, . 4 71 Goveje iuhsu, kgr. - 60 j Proso, . 4 55 Telečje „ „ — 58 j Koruzi, » . a so Svinjsko — 56 Krompir ■ . 2 41 Koštrunovo „ „ — 3« Leća, 1 . 10- Pišanec...... _ 40 (j rab, . 10 - Golob...... - 15 Fiiol, » J 8- Seno, 100 kilo . . . 1 HO Maslo, kgr. . — 87 Slama, „ „ . . . 1 78 Mast, ■ . — 68 Drva trda, 4 □ unetr.' ti tiO Speli trišen . ;|—164 „ mebka, 4 „ 4 40 Meteorologično poročilo. g Cas Opa-ZvIVailJH. j Stanje ibaroinutra ! v mm. ! Temperatura Vetrovi Mo- Nebo jkrina 1 mm. 0 7. zjutraj 7419 mm- —1-8° C hrezv. megla :0-00mm. 0 2. popol. 741-9 mm. 7 0" 0 si. svz. jas. 9, zvečer 742 3 mm. 2 2° 0 si. svz. ja». > 7. zjutraj 742-8 mm. —040 C brezv. megla 0 90 mm. a 2. popol. 741-5 mm. 4 4° 0 brezv. megla «b •—< 9.zvečer 742-2 mm. 1-2° C brezv. megla megle. Srednja temperatura 2'5° in 1"99, za VB* in 1-7° pod uormalom. 3Z>-u.r3.£L0sls:a, Toorza dne 17. novembra t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo včeraj 88 65 Papirna renla.....gld. Srebrna renta...... 88 80 Zlata renta......, 108-— 5°/0 marčna renta .... „ 101 45 Akcije narodno banke . „ H86-— Kreditno akcije.....„ 3°4* — London.........115*66 Srebro........ „ —'— Napol.......... 9 14 C. kr. cekini .... . , 545 Nemško marko.....„ 56 62'/i 4°/0 državne srečko iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 18ti4 100 „ ngerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta 5°/0...... Dunava rog. srečke 5°/„ . . . 100 gld. Zeuilj. obe. avatr. 41/,0/,, zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Etadolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avst.r. banke . . 120 „ Tramway-driiSt. velj. 170 gld. a. v. . . . gld. 132 gld 182 102 99 121 114 184 19 164 dano« 88-25 83*45 107 75 101 40 984-— 297-75 116 05 9 15 5-48 56-77'/» — kr. 2* „ 40 . 30 . 75 BO „ Na najnovejši in najboljši način umetne (847—S) f UBtavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« 4" vanja in vse zobne operaeije* — odstranuje zobne bolečine z uBinrtenjem živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, | ♦ poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ (820—3) Za 1890. leto ima magistrat Ljubljanski podeliti sledeče ustanove 3. 5. 7. Jan. Bernardini-jevo v znesku 80 gld. 35 kr. Jurij Thalmeiner-jevo v znesku 86 gld. 26 kr. Jos. Jak. Schilling-ovo v znesku 86 gld. 10 kr. Jan. Jost. Weber-jevo v znesku 90 gld. 92 kr. do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile; Jan. Nik. Kraškovič-evo v znesku 79 gld. 80 kr., do katere ima pravico ubogi ali pa zadolženi kmet Št. Peterske fare; Jak. Ant. Fanco-jevo v znesku 67 gld. 20 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu; Jos. Feliks Sin-ovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane; 8. II. Ant. Raab-ovo v znesku 205 gld^ Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki; 9. Jan. Nep. Kovač-evo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri, v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi; 10. Helene Valentini-jeve v znesku 84 g\d.y katero je razdeliti mej otroke v frančiškanski fari rojene, ki nemajo starišev in še neso 15 let stari; 11. ustanova za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katero je razdeliti mej štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove uložč naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem uradu 30. novembra 1£90. dne 30. oktobra 1890. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hrib .r. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".