Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI
Štev. 72.
Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, 31. marca 1910.
UpravnIStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
eeloletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Čekovni raCnn 48.817.
Leto n.
Odmevi z občnega zbora Kmečke zveze v Mariboru.
Šusteršič obsodil klerikalno časopisje. — Robič in Korošec o obstrukciji v štajerskem deželnem zboru.
— De minuendo licitacija se pričenja.
Dr. Šusteršič je v torek govoril v Mariboru mimogrede tudi o narodnih vprašanjih. Po poročilu »Straže« je rekel sledeče: »Sedaj so narodna vprašanja v ospredju. To so prva bojna točka. Zmagati moramo, ako se ljudstvo složno bori za svoje pravice. Varovati se pa moramo neplodnih fraz. Te so zapuščina liberalne dobe(!!). S frazami velikokrat samo škodujemo, posebno ako izzivamo po nepotrebnem nasprotnike tam, kjer je v nedosegljivi večini. Naši rojaki morajo potem včasih trpeti radi praznih fraz.« Graški klerikalni »Volksblatt«, kateremu se je očividno poslalo telefonično autentično poročilo, pa pravi o ravno istem pasusu Šusteršiče-vega govora sledeče: »Dr. Šusteršič je govoril kasneje tudi o slovanskih interesih in je svaril pred narodnimi frazami. Kot take se morajo tudi gesla o osvojitvi Gradca zavrniti; namesto tega tirajmo realno politiko* in gledajmo, da se najprej okrepimo na lastni zemlji.. « Treba je pribiti dvoje. Šusteršič je prvič očividno obsodil prazne in bombastične fraze »Slovenca« in »Straže« o osvojitvi Gradca, »najprej pred vrata Gradca« itd. »Straža« si vsled tega ni upala priobčiti njegovih besed kakor jih je izrekel, temveč le zavito; »Slovenec« jih je vobče izpustil. Šusteršič se je s svojo izjavo postavil na edino pametno in realno stališče, katero je zagovarjal takoj po »Slov.« in »Str.« člankih baš »Narodni Dnevnik«. Imel je s tem seveda posebne namene. Nemci namreč očitajo klerikalcem, da je nemogoče se z njimi v deželnem zboru poravnati, ker aspirirajo na Gradec. Zato je bilo treba nemške duhove pomiriti in to je Šusteršič lažje storil kot domači klerikalni poslanci. Ker »Str.« ni priobčila Šusteršičevih besed natančno, bo jih marsikdo prezrl in rodoljubi bodo še vedno verjeli, da nameravajo gg. Robič in Korošec naskočiti Nemce kar v Gradcu . Klerikalci so začeli torej pošteno vleči rep med noge.
Utihnili pa so tudi klici »Proč od Gradca!« Samouprava je zginila s površja, vrgla se med staro politično šaro. V torek že o njej ni bilo niti govora. Prijeli smo klerikalce, naj nam povedo, kako si mislijo samoupravo? Ostali so nam odgovora dolžni — — In ker žele na]ti zlati most do miru v Gradcu, so se sploh otresli te nadležne fraze, ki |e bila dobra samo za govorance po obstrukciji. No — tako po ceni ne bodemo spustili klerikalcev. Zbrali bodemo vse cvetke iz tozadevnih govorov klerikalnih poslancev, morda se potem marsikomu odpro oči o klerikalni politični poštenosti in doslednosti. Dr. Korošec je rekel v torek o obstrukciji: »Obstruirali
LISTEK.
Hromeč.
Češki spisal J. S. Machar. — Poslovenil T. L.
Mnogokrat ne moremo razumeti, kaj tega ali onega človeka še veže na življenje. Kakor onega hromca, o katerem hočem pripovedovati. Bolezen mu je zapirala ves svet, ni imel prijateljev ne sorodnikov, življenje njegovo je bilo jednolično in brez tolažbe, da bi je bil vsak drugi že davno vrgel od sebe — a ta človek je vendar rad živel in bil zadovoljen. Tako življenje je uganka — ima pa tudi svojo rešitvo. Opazujemo li namreč takega človeka bližje, vidimo, da so vse njegove želje in misli obrnjene na gotove stvari, katere se nam drugim zde malekostne, da, smešne, da visi njegovo življenje le na njih, in sicer neločljivo. Mogoče ravno zato, ker sicer nič druzega ne eksistira za njega na svetu. Vzemite mu te malenkostne smešne predmete — in vzeli ste mu življenje . . .
Toda ne prehitimo se v pripovedovanju. Oni človek se je imenoval Urban.
Neozdravljivi revmatizem je skljnčil njegove noge tak®, da se ni mogel postaviti nanje. Bil je že petdesetnik; o njegovem prejšnjem življenju in vedel nihče. Govorilo se je sicer, da je bil
smo, ker smo spoznali, da z obstrukcijo zabranimo nameravane krivice, ki nam jih je hotela zadati nemška večina ..« Samouprave ni omenil — ravno iz vzrokov, katere smo našteli... Zborovalci seveda tega razločka niso niti opazili; Korošec mora imeti očividno visoko mnenje o svojih pristaših, ker jih javno in očitno vodi za nos.
Znameniti ste tudi poročili »Straže« in »Volks-blatta« o Robičevem govoru. »Straža« poroča konec Robičevega govora sledeče: »Sedaj se nekaj čuje, da se vrše pogajanja, da bi deželni zbor zopet delal. A hočejo, da bi se mi vdali. Tega ne! (Navdušeni vskliki: Nikdar! Nikoli! Ploskanje.) Mi hočemo v gospodarskem, političnem in narodnem smislu delati in zmagati! (Dolgotrajno, vedno se ponavljajoče navdušenje.)« »Volksblatt« pa piše: »Govorilo se je o pogajanjih za ustavitev obstrukcije. Slovenci izjavljajo odkrito, da so za mir...« V slovenskem poročilu ni ničesar o miru, tam se oznanjuje boj...
Komentarja nam ni treba pisati velikega. Jasno je, tako iz Koroščeve kakor iz Robičeve izjave, da se klerikalci začenjajo umikati in da iščejo sporazuma v Gradcu. Potem pa pride vrsta na nas, da vprašamo lahkomišljene klerikalne kolovodje v Mariboru: kdo bode pa povrnil našemu ljudstvu vojne stroške obstrukcije? Po klerikalnih naznanilih in, Sicer malo pozno, pa vendar sklenjenih komunikejih se je vendar v tej obstrukciji šlo za najvišji cilj slovenske politike na Štajerskem, za samoupravo... In sedaj se pokaže, da je bila to le pusta in neodkritosrčna fraza, sedaj se kaže, da hočejo klerikalci v Gradec nazaj — za kake majhne koncesije, ki niso spomina vredne fiapram žrtvam slovenskega naroda za ta boj proti nemškonacijonalni večini. — Kakor v državnem tako gre tudi v štajerskem deželnem zboru klerikalna politika naglo svojemu fija-sku nasproti. Ah bode ljudstvo občutilo udarce, ki ga zadevajo vsled nezmožnosti in sebičnosti klerikalnih kolovodij?
Nazadovanje slov. šolstva v marnberškem okraju.
Iz zgornje Dravske doline.
Slovenski rodoljubi z odkrito žalostjo ig gnje-vom zasledujejo nazadovanje slovenskega šolstva v marnberškem okraju. Komaj si je slovensko prebivalstvo priborilo lasten materinski učni jezik na nekaterih šolah, na drugih pa doseglo utrakvizem ali vsaj predavanje slovenščine kot obvezen predmet, pa se je lotil nemškonacijonalni okrajni šolski svet s pomočjo graške gospode učiteljstva. Kar po vrsti lezejo v naš okraj slovenščine nezmožne, zagrizeno nemškonacijonalne učiteljske moči.
baje stotnik pri topničarjih, druga povest je trdila, da je bil gozdar, tretji zopet so zatrjevali, da je bil kapitan neke kupčijske ladje, tako so te različne verzije zavračale dru^a drngo. Zdelo se je, kakor da bi sploh ne imel preteklosti — takih ljudij je mnogo v velikih mestih.
Gotovo je, da se je priselil do svojega sedanjega stanovanja v ozki, krikapolni ulici v starem mestu že pred davnim časom. Gotovo je, da je približno bogat, kajti imel je dve sobi v drugem nadstropju z razgledom na ulico; razven tega se še spominjajo ljudje na krasno pohištvo, svetla stekla, velike ure in druge drage stvari, katere so videli pri doselitvi.
Urbana so prinesli takrat na velikem zelenem žametastem naslanjaču, kateri je imel na nogah pritrjena kolesa.
Ljudje pametnjejo, da se je dal za krasnih solnčnih dni tnpatam ven nesti in voziti po praških ulicah, ali to je kmalu prestalo. Kakor bi odmrl svetu; kdor je govoril o njem, ga je po-miloval.
A Urban nasprotno bi morda ne bil zamenjal svojega življenja z nobenim teh, ki so ga pomilovali. Bil je zadovoljen, da, srečen.
Rano je prihajala služkinja s svojim možem. Nesla sta ga s posteljp, oblekla in posadila na zeleni naslonjač. Dala sta mu v roko jedno berglo,
Evo nekaj primerov: na dvojezični dvorazred-nici v Sv. Ožbaltu ob Dravi ste bili nastavljeni dve učiteljski moči, izmed katerih nobena ne razume slovenski. Zagrizen »turner« Kompost je bil eksponi-ran iz Marnberga v Sv. Ožbalt in dobiva poleg svoje mesečne plače še 30 kron doklade — menda zato, da učenci ne razumejo njega, on pa ne učencev. — Tudi učiteljica Ostermann ne razume slovenski. — Kakšen more biti poduk na taki šoli, si lahko vsakdo prilično predstavlja... Nadučiteljsko mesto je bilo izpraznjeno že septembra lanskega leta, a se je znalo doseči, da se ne bode zasedlo niti sedaj, temveč bode začasno stanje trajalo do jeseni, do tedaj pač, da se oglasi primeren renegatski prosilec.
Petrazrednico v, Marnbergu obiskuje 80% slovenskih otrok; morda tudi še več. Učni jezik na zavodu je seveda nemški; določeno je pa, da se slovenščina podučuje 4 ure na teden. Okrajni in deželni šolski svet sta pa namestila na zavodu samo nemške učiteljske moči. izmed katerih ne more nobena poučevati slovenščine. Na ta način se hoče odjesti Slovencem pravico do itak malega pouka v materinščini. Kako očividno je to stremljenje šolskih oblasti, kaže nedavni razpis definitivne učiteljske službe na ljudski šoli v Marnbergu, v katerem se ni zahtevalo znanje in seveda tudi učna usposobljenost iz slovenskega jezika. Poklicani činitelji bi morali zahtevati, da se upošteva ukaz dež. šolskega sveta glede pouka slovenščine na marnberški šoli in se naj mesto še enkrat razmeram in krajevnim zahtevam primerno razpiše.
Tretji slučaj zadeva Remšnik. Tam je namestil g. šolski nadzornik Šehel iz Slovenjgradca kot su-plenta Nemca Kuglerja, kateri ne zna slovenski. Ali se je zgodilo to le na ljubo famoznemu marnberške-mu okrajnemu šolskemu svetu in po naroČilu nemških mogotcev Erberja in Schoberja?
G. šolskega nadzornika Šehla pozivamo, da naj protestira v interesu opravičenih zahtev slovenskega naroda in v interesu zdravih načel proti takemu nasilstvu in napadom na slovensko šolstvo. Njegova dolžnost kot vestnega, nepristranskega uradnika je, čuvati pravico in pa načela pametne vzgoje. Ako se pa gode navedena imenovanja z njegovim priznanjem — ne tajimo, da trde mnogi to o njem — potem pa bode treba napeti ostrejše strune.
Nočemo biti malenkostni: tudi jeden uradnik, in naj si bode tudi šolski nadzornik, ne opravi vsega, ako je v okraju dosti zanimanja za učiteljska imenovanja in se v vsakem slučaju storijo vsi potrebni, če tudi skrajni koraki. Nemcem je vsako najmanjše mesto ob meji politicum — mi pustimo vse pri miru z leno gesto nekokega grand-segneurja, katerega ne morejo enake malenkosti spraviti iz ravnotežja. G. dež. posl. Verstovšek, hajdi tudi sedaj po volitvah na zeleno Pohorje! Pa če je človek »radikalec« in
ob katero se je nekdaj opiral, ko niso bile noge še popolnoma hrome. Sedeč v naslanjaču opiral se je z bergljo ob tla, se rinil in vozil po sobi.
Zajutrkoval je, služkinja je pospravila in odšla.
In sedaj se je zapeljal k oknu. Modri dim smodke se mu je vil okoli glave in gledal je skozi okno, leno, tupatam zatiskajoč oči.
Videl je, skrit za cveticami v oknu, do vrst oken nasprotne hiše, videl na streho, krito s po-sinelo opeko, nad katero je zelenel vrh visokega topola iz nekega vrta. Če je bil jasen dan, je padel na nasprotno stran polni svit solnca.
In predmeti in življenje, ki jih je videl z okna, so tvorili zanj celi svet. Nikdar se ni spo-minial svoje minulosti, svojega zgubljenega zdravja, mučne sedanjosti, ni mislil na obupno prihodnjost, opazoval je le in se zabaval.
V nasprotnih oknih sta stanovali dve rodo-vini. Na desni strani dva novoporočenca, ki sta se nedavno priselila. Sodil je vsaj, tako po njunem nežnem obnašanju. Gledala sta z okna, stiskala se k sebi, on jo je držal okoli pasa, šepetala sta in se smejala. Bila sta kakor ustvarjena drug za druzega. On je imel črne lase kakor vran, temne o.ožne oči, zagorel obraz, ona je bila rndečelasa, vitka, s čarnokrasnimi očmi in se je smejala neprenehoma. On je odhajal zjutraj ob devetih, prišel
— državni uradnik, odvisen od dež. šolskega sveta, objednem, je pač vrag z radikalizmom. Naši javnosti bodijo te vrste v svarilen klic! Brigajte se bolj za mejo in tukajšnje razmere, drugače smo Slovenci v zgornji Dravski dolini — bili.	x.
Politična Kronika.
BRNSKI ŠKOF O POLITIČNI AGITACIJI V CERKVAH.
Na velikonočni pondeljek se je vršilo v Brnu zborovanje češke klerikalne kmečke zveze na Mo-ravskem. Govoril je na njem tudi škof Huyn. Rekel je med drugim sledeče: »Ako mi, vaši škofi, pišemo v pastirskem listu, da volite naše (klerikalne) kandidate, je to (po trditvah nasprotnikov) zloraba vere. Ako razstavimo najsvetejše in odredimo molitve, da bi bili izvoljeni naši pristaši, je to tudi zloraba vere.« Sedaj torej klerikalci javno priznavajo, da so jim cerkve in vse verske skrivnosti in obredi samo sredstvo za politično agitacijo, za boj proti sokatoli-kom, ki pa zlorabo vere za politične namene obsojajo. Cerkve so torej lokali za politične shode, prižni-ce prostori, kjer se nemoteno obrekuje, psuje in ponižuje politične protivnike ... Kaj so zapovedi iste vere, kaj nje dejansko izvrševanje: finis sanctificat media! No — vsaka sila rodi protisilo; vsaka zloraba cerkve in prižnice zmanjšuje spoštovanje in strah pred njo. Šovinizem še ni nikomur koristil in tudi klerikalcem ne bo. Za nas je ugodnejše, ako gredo odkrito v boj in napenjajo strune do skrajnosti ...
O RAZMERAH V POLJSKEM KLUBU
piše »N. Fr. Presse« med drugim: Klub šteje sedaj 70 članov. Med temi je imela takozvana demokratična unija poprej polovico glasov, dočim je imela na drugi strani poljska ljudska stranka 17, centrum in nekaj divjakov skupaj 18 glasov. Vočigled takemu položaju je bilo naravno, da je bil načelnik kluba izvoljen iz demokratične unije. V tej so pa zadnji čas nastali razpori: krakovski demokrati so se odvrnili od stranke in so se približali Stapinjskemu, tako da Šteje sedaj ta nova skupina skupaj 26 mandatov, isto toliko, kolikor jih je še ostalo v demokratični uniji Stojalowskega. Odločuje poprej imenovanih 18 konservativcev, centrumovcev in skupina Kozlow-skega. Vsled teh nestalnih razmer se torej Poljsko kolo sedaj ne bode bavilo v prvi vrsti s preosnovo kabineta. War der Wunsch der Vater des Gedan-kens? ...
SUMLJIVA ZNAMENJA?
Češki listi pišejo različne komentarje k odlikovanjem ministrov Hardtla, Stiirgkha in Popa. Ali so ti gospodje izbrani za »žrtve« prihodnje rekonstrukcije? Ali je smatrati Sturgkhovo odlikovanje celo kot demonstracijo proti nemški nacijonalni zvezi? Motivi odlikovanj se bodo nedvomno v kratkem času pokazali.
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Pretepi v ogerski državni zbornici. Po dolgotrajnih preiskavah se je sedaj dognalo, da so se udeležili dejanskih izgredov drž. posl. Zakarias, Mar-
kos, Eitner, Beck, Madaras in Hoffmann. Proti Po-lonyiju se ni posrečilo nabrati dokaznega matč-rijala.
Ruska duma je odkazala znano finsko predlogo komisiji 21 članov v posvetovanje.
Menelik vendar umrl? Pariška »Agenca Ha-vas« poroča iz Adena, da je abesinjski neguš Menelik včeraj dopoldne umrl.
Dnevna kronika.
a Pravda proti Tarnowski. Ta zanimiva pravda se je sedaj nekoliko obrnila. Vobče se je razneslo
opoldne, odšel ob treh in se vrnil zopet ob petih ; in zaprla so se okna, odšla sta najbrž na sprehod. Urban je opazoval gospo; kadar je bila sama doma, je brala, postajala pred zrcalom, popravljala si rudeče lase, tekala v kuhinjo in pogledovala opoldne nestrpno na nro. Poznal je že vse njene toilette, posebno mn je ugajala v rndečkasti bluzi in črnem krilu . . .
Na levi strani je stanovala rodovina nekega uradnika. Bil je to starejši človek; vsako jutro sta ga o pol osmih oblačili debela soproga in služkinja v zimsko suknjo ali površnik; pokril si je golo glavo z obdrgnjenim klobukom in je odšel. Urban še vsa ta leta ui videl drngega klobuka na njem. Imeli so hčer, dolgo snho blondinko, kateri so ugajale kričeče neharmonične obleke in je igrala piano — same sentimentalne nemške skladjbe. Leto za letom sta bila pri njih na stanovanju dva študenta, vsako leto druga, ki sta stanovala v najkrasnejši sobi na levi strani. Odhajala sta vsako jutro ob tričetrt na osem s knjigami v rokah.
Včasih so prihajali k obema rodovinama obiski. TJrban je pazil in premišljeval, v kaki zvezi si stoje med seboj. K mladi gospe je prihajalo nekako visoko dekle, brinetka majestetične postave — očividno prijateljica. Sedeli sta skupaj ob oknu, pripovedovali si in se smejali . . .
Konec jutri.
mnenje, da je morda profesor Cavazzani grofa Komarovskega krivo operiral na črevesu in da je za to umrl. Ce je to res, potem je krivda Tar-nowske znatno manjša. Profesor Cavazzani se je izgovarjal, da se ne more spominjati, da bi bil zahteval še drago operacijo, kakor zatrjuje to strežnik bolnišnice. Zatrjeval je, da je premišljeval celo noč, ali vsled slabega spomina, vsled katerega že trpi eno leto, se ni mogel domisliti. — Cavazzaniju se splošno ne veruje. — To je zopet čuden preokret v pravdi in čudno je, da pride kaj fakeera vedno v pravdah kake Stein-heilovke, Borowske in Tarnowske.
a Na srbskem narodnem cerkvenem kongresu bo imela prihodnjič, kakor poroča ,.Srbobran", večino srbska samostalna stranka, ki je članica hrv.-srbske koalicije
a Svetovni kongres svobodoumnih kristjanov se vrši od 4.—8. septembra t. 1. v Berlinu. Program kongresa je strpljivost med krščanskimi veroizpovedmi.
a Češka napredna stranka, ki jo je osnoval dr. Masaryk, bo na letošnjem glavnem zboru izvršila revizijo programa glede taktike in postopanja.
a Afera Hofrichter. Jetničar Tuttmann, ki je Hofrichterjeva pisma iztihotapljal iz ječe Hofrich-terjevim sorodnikom, je izpuščen iz službe in obsojen poleg tega na 3 leta težke ječe. Proti Hof-richterju se dvigne obtožnica in predlagala se bo kazen zaradi 4 zločinov: zaradi umora stotnika Maderja. zaradi poskušenega umora 9 stotnikov, zaradi ponarejanja dokumentov in zaradi zape-ljanja Tuttmanna k zlorabi uradne oblasti.
Štajerske novice.
Danes zvečer ob osmih se vrši v gostilniških prostorih Narodnega Doma občni zbor celjskih Ciril-Metodovih podružnic. Želimo, da bi pokazala veličastna udeležba naše simpatije napram Družbi, da ne bi bilo danes nikogar, ki bi ostal doma.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. „Zvezi" je vlada končno odobrila nova pravila. Zato je potrebno, da se na podlagi teh uredi društveno delovanje in se izvoli novi odbor. Z ozirom na to je vodstvo v svoji seji dne 20. februarja t. 1. sklenilo, da se vrše ^Zvezina" zborovanja na belo nedeljo, t. j. dne 3. aprila letos v Celju. Obravnavali se bodo važni predlogi in predložile razne resolucije, zaraditega obeta biti štajerski učiteljski dau — na belo nedeljo — prav zanimiv. Zborovalo se bo v ..Narodnem domu". Določil se je sledeči vspored: I. Vodstvena seja zjutraj točno ob 9. uri. II. D e 1 e g a ci j a zboruje točno ob pol 11. uri. 1. Nagovor predsednikov. 2. Društveno delovanje: a) poročilo taj-nikovo, b) poročilo blagajnikovo, c) socialni odsek. 3. Določitev vzporeda občnemu zboru. 4. Volitve:
a)	predsednika, namestnika in 7 odbornikov,
b)	treh pregledovalcev računov, c) odbornikov za „Lehrerbund", č) delegatov za „Lehrerbund'1, d) delegatov za „Zavezo", e) socialni odsek. 5. Določitev letnih prispevkov. 6. Predlogi: a) odbora, b) društev, c) posameznikov. 7. Slučajnosti.
III.	Odborova seja takoj po delegaciji, da se razdelijo posli med novoizvoljene odbornike.
IV.	Občni zbor ob 3. uri popoldne. Predava ravnatelj g. Schreiner iz Maribora o jako zanimivem predmetu: Jela Keller: Duševni razvoj gluhoneme in slepe deklice. Kaj nas uči ta izredni slučaj? Vodstvo ..Zveze" ve, da slovensko učiteljstvo rado posluša predavanja ravnatelja g. Schreinerja, zato ga je naprosilo. Upamo tedaj, da prihitite na belo nedeljo v Celje ne le bližnji tovariši in bližnje tovarišice, temveč veliko število slovensko štajerskega učiteljstva. Izbrali smo tak dan, da je vsakomur omogočeno priti, ker je drugi dan praznik. Posebno, kolegi in koleginje, ki ste ob železnici, ne zamudite redke prilike poslušati našega pedagoga. Sicer pa je tudi tema izbran in aktualen, zakaj Jelo Keller, pisateljico, ki je gluhonema in slepa, občuduje ves izobražen svet. Torej pridite. Delegat pa naj nobeden ne izostane. Dolžnost je vsakega, ki je mandat sprejel, da pride. Govoriti nam je o velevažaih stanovskih in narodnih zadevah. Skupno sklenemo nekaj sklepov, ki bodo obvezni za vsa društva in za vse slovensko štajersko organizirano učiteljstvo. Zato pa vsi na krov! Pri delegaciji bo vsak imel prosto besedo, tam je mesto, da pove vsak mnenje svojega društva in svoje osebno mnenje. Le v skupnem nastopu je moč! Na veselo svidenje na belo nedeljo v Celju!
v Odbor Kmečke zveze je sestavljen po volitvah minuli torek v Mariboru sledeče: predsednik Roškar, odborniki dr. Jaukovič. dr. KnroSec, Ivan Rudolf, Al. Terglav, Martin Pajdaš, F. Pišek, Anton Turnšek, J. SchOmiorfer, Miha B enčič ml, Jakob B.)uha, Martin Cerjak, Avg. Copf, Filip Galunder, dr. Hohnjec, dr. Benkovič, Fr. Nidorfer,
Jos. Rajh st., J. Štravs, Fr. Žebot. — Roškar se je baje nekaj časa branil; mož je čutil bolj ko oni, ki so ga volili, da po znanih aferah ne sodi na čelo politične organizacije. Konečno pa si je mislil, če je onim prav, je meni tndi in je volitev sprejel, Resnično, za branitelja vere in poštenih slov. kmetov ha Sp. Štajerskem ni treba dandanes posebne moralne kvalifikacije.
v Dr. Jankovič in Doksat. O sprejemu Dok-satovem v Kozjem nam pripoveduje nekdo sledečo značilno storijo: Ob nekakem.oficijelnem sprejemu novega sodnika v Kozjem, znanega nemškega Dok-sata iz Ljutomera je govoril dr. Jankovič — nemški. Doksat se je na to prav ljubeznjivo — slovenski zahvalil za pozdrav namestnika gospoda deželnega glavarja štajerskega. — Javnost bi se vsakakor zanimala za pojasnilo dr. Jankoviča o tej čudni in za Slovence — sramotni storiji.
a „Slov. Gospodar" in njegova sestrica „Straža" postajata že naravnost otročja. Učiteljstvo plačuje svoje časnike po naročilnih listih potom svojega socijalnega odseka. Ker se je ta od vrlega učitelja Peska vpeljani način plačevanja dobro obnesel, je učiteljstvo sklenilo celo podjetje razširiti in postaviti na zadružno podlago ter je v ta namen pritegnilo v dotični odbor tudi zadružnega strokovnjaka, g. Miloša Stiblerja. To pa je dalo omenjenima listoma povod, da se norca delajo iz tega podjetja, iz g. Stiblerja in iz Zadružne Zveze v Celju. No, pa imejte veselje! Kako se že glasi zadnja vrsta Aškerčeve basni ,,Hrast in prase"?
a Okrajni šolski svet celjski je imel dne 29. marca t. 1. svojo redno sejo, v kateri so se vzeli na znanje razni odloki in ukrepi deželnega šolskega sveta, tako n. pr. da je šola v Št. Pavlu , postala šestrazrednica, da se je učitelju g. Fr. Pristovšeku v Žalcu podelil trimesečni dopust v svrho nadaljne izobrazbe na umetniški obrtni šoli v Ljubljani; nadalje se je dosedanji suplent na na celjski okoliški šoli g. R. Delakorda imenoval za prov. učitelja na tej šoli, učiteljica gdč. A. Ziegler pride pa iz Liboj v Pirešico na mesto obolele učiteljice gdč. Ane Hrevatin; v neki sporni zadevi glede šolskega vrta se je potrebno ukrenilo; odobiilo se je več računov krajnega šolskega zaklada itd.
v Proti nemškim učiteljicam zabavlja nek kolega v tukajšnji „vahtarici". Pravi, da na slovenskih šolah, kjer bi morale ponemčevati, niso nič prida, ker nič ne opravijo. Nam bi bilo zelo ljubo, ako bi s slovenskih šol sploh zginile.
Poziv abstinentom in prijateljem absti-nenčnega gibanja med štajerskimi Slovenci. O priliki poučnega tečaja, kojega je priredila ,,Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" lansko jesen v Celju, se je prijavilo večje število udeležencev k „abstinenčnemn društvu", koje se naj ustanovi za štajerske Slovence. Izvolil se je tudi pripravljalni odbor, ki naj vse potrebno ukrene in naj nabira somišljenike, da se i štajerski abstinenti organizujejo. Ker je bilo med takrat prijavljenimi največ oseb učit. stann, se vrši ob priliki občnega zbora „Zveze slovenskih učiteljev ia učiteljic na Štajerskem" v Celja v „Narodnem domu" ob pol 2. uri. Ustanovni shod društva „Štajerskih abstinentov", h kateremu vabi najuljudneje somišljenike brez razlike stana in političnega naziranja k mnogobrojni udeležbi predsednik pripravljalnega odbora: Ant. Ogorelec.
Pri današnjem naboru v Celju je bilo 237 fantov; vzeli so jih 63.
Nabornikov iz Št. Jurja ob j. ž. je bilo danes 42; vzeli so jih 23. Znamenje, da je mladi zarod v Št. Jurju krepek in zdrav. Vsi potrjeni Šentjurčani so vrli napredni fantje. Zanimivo je, da je šlo k naboru 5 članov šentjurskega Sokola in so bili 4 potrjeni, dalje pa 6 Čukov, katerih pa nobeden ni bil potrjen. Krasno so se obnašali vrli napredni fantje. 36 jih je šlo zjutraj v če-tverostopu, s slovenskimi trobojnimi trakovi na prsih in suknjah, skozi mesto, mirno in tiho, ter so tako pokazali, da nimajo nobenega povoda izražati svojih čustev nabornega dne z vriskanjem in vpitjem, pokazali so pa tudi, da zavedni in ponosni slovenski fantje nočejo dajati zagrizeni celjski policiji prilike, da bi se znašala nad Slovenci. Vsa čast vrlim šentjurskim naprednim fantom!
Iz Griž je šlo danes k vojaškemu naboru 22 fantov; potrjenih jih je 19. med njimi menda 2—3 čuki.
v I/. Velenja nam dohajajo pritožbe o občinskem tajniku. Pravi se, da premalo spoštuje slo-
venščino in mtt nemščina veliko bolje diši. Za sedaj ne bodemo pisali več o tej stvari, ker npamo, da se odpravijo nekateri nedostatki. Trg Velenje je slovenska občina, tega se naj zaveda žapan Špenk in občinski odbor!
Za C. M. družbo je darovala ga. Ivanka dr. Zi-iekova v Ormožu 10 K kot odgovor na Cirilmetoda-ri}o. Hvala iskrena!
v Pazite pri nakupu srečk! Po zanesljivih poizvedbah se je dognalo, da se bavi veliko denarnih zavodov (bank) na Nizozemskem (posebno ▼ Amsterdamu in Arnheimu), na Danskem (v Ko-danju) in na Nemškem (v Hamburgu in Franko-brodu) s prodajo premijskih in serijskih sleparskih srečk. Svarimo prebivalstvo v njegovem interesu pred nakupom teh papirjev.
a Šolska veselica v Središču. Središka šestrazrednica je priredila na Velikonočni pondeljek, dne 28. marca 1910, v šolskih prostorih šolarsko veselico, ki je uspela v moraličnem in gmotnem oziru. Na vzporedu je bilo petje s sprem-ljevanjem klavirja in 2 gledališki igrici. Z nekim ponosom in zadovoljstvom smo občudovali sigurnost in izrazitost mladih pevk in pevcev, primerno čustvovanje v venčku „Dober večer", in dobro izraženo tekmovanje vina in vode za prvenstvo v dvospevu »Prepir vina in vode". Vneti zagovorniki vina in vode so bili sicer eni in isti predstavljala, a se je vseeno jako dobro izvajala zmaga vode nad vinom. — Istotako pohvalno moramo omeniti gledališke predstave. Središkim šolarjem je dan junaški, razumen nastop, gibčnost v besedi in kretnjah. To smo posebno dobro opazili v igri »Lažnjiva Danica". Da ostane velikonočni pondeljek v hvaležnem spominu starišev Šolarjev središke šole. ki je zopet javno pokazala umevanje in voljo izobrazbe za življenje, je v prvi vrsti zasluga njenega šolskega vodje, gosp. nadučitelja Kosija. ki se ni zbal truda in potrpežljivosti izvežbati šolarje v pevskih točkah, v svojih mičnih skladbah, potem njegovima hčerkama, gdč. Elici iu Marici, ki ob takih prilikah rade-volje sedete h klavirju, in g. učitelju Muzeku, ki je vodil gledališke predstave. Ljudstvo, ki mu tako vzgajate njegove hčere in sinove, je hvaležno in še hvaležnejši so vam šolarji sami. — Dasiravno se je vršila veselica na velikonočni pondeljek, ko se razkrope ljudje na vse kraje, je bil šola vendar polna inteligence in kmečkega ljudstva.
v Štajerci j austvo v ormoški okolici. Iz Ormoža nam poročajo, da je sklenil krajni šolski svet za okoliško šolo upeljati na doslej slovenskem zavodu v 3. in 4. razredu nemški poučni jezik. Načelnik krajnega .šolskega sveta je neki Vaupotič iz Pušinec, mož, ki se ne odlikuje po prevelikem razumu. Slovenske kroge v Ormožu opozarjamo, da se naj začno drugače brigati za okolico kakor se to godi sedaj! Štajercijanstvo v okolici silno narašča, treba bo odločnega odpora!
v Korupcija s podporami. „Štajerc" je lansko leto. naberačil po nemških mestih nekaj sto kron podpore in jih je zadnji teden po 10 kron razposlal najprej vsem svojim naročnikom v ormoški okolici, nato pa tudi drugim — objednem z izvodom »Štajerca" in rahlim opominom, da si ga naroče. Tako so dobili na pr. v Loperčicah vsi kmetje razun 2, ki sta odločna napredna Slovenca, po 10 kron darila od »Štajerca". — Objednem se je naznanila razdelitev klerikalne podpore in se bode tam najbrže enako postopalo. — Samo da bode »Štajerca" zameuil »Slov. Gosp.". Tako se pri nas širi politična korupcija, od katere živi dobro duhovništvo in nemškutarsko meščanstvo."
v Kdo je pri nas vse podpore potreben.
Iz Ormoža nam poročajo, da je pri seji okr. po-možn. odbora v Ptuju predlagal nek nemškutar podporo po toči ormoškemu baronu, županu Kautz-hammerju, Diermayerju in drugim bogatašem. — Odbor je po dolgem cincanju te podpore vendar deloma odklonil. Ubožni mali posestniki, viničarji in kmečki delavci pa niso dobili — nič ali pa le docela neznatne vsotice.
Iz Slov. Bistrice. Minilo je že več tednov, kar vam je poročal neki potnik, da je odpomogla tukajšna posojiluica velikem nedostatku, katerega smo dozdaj hudo občutili, s tem, da je dala zgraditi v dvorani hotela Avstrije gledališki oder. Oder, mojstersko delo naših domačih umetnikov bratov Horvatov je gotov, in ima prvič služiti svojemu namenu to nedeljo, dne 3. aprila 1910 pri prireditvi Čitalnice. Ker so narodnostne razmere v naši Bistrici precej žalostne, rabimo na vsaki
način moralne podpore od narodno zavednih Slovencev vse naše okolice. In te vas ravno prosimo, da nam jo nudite z mnogobrojnim posetom naše prireditve. Naša nada pa je, da vas za to vsaj nekoliko odškodujemo z vzporedom te veselice, kajti poleg dveh veselih enodejank nastopa domači mešani pevski zbor, in iz prijaznosti sodeluje tudi znani pevski oktet iz Maribora. Pridite torej okoličani v velikem številu, prilika vam je ugodna, ker je naslednji pondeljek praznik. Pridite, pomagajte nam, da dvignemo za zdaj vsaj družabno življenje na višjo stopnjo; potem dobijo gotovo domačini več veselja do narodnega dela med ljudstvom in skusili bodo doseči, da dobi Slovenska Bistrica pravico, ponosna biti na svoj lepi pridevek. Dne 3. aprila torej vse v Slov. Bistrico, v »Avstrijo", kjer se začne ob 4 uri pop. naša veselica.
Od Sv. Križa pri Mariboru. Na cvetni petek popoldne smo izročili hladni materi zemlji telesne ostanke enega izmed tukajšnjih kmetskih poštenjakov, ki je vsled svoje vzorne delavnosti, treznosti, varčnosti in vkljub velikim zaprekam uspešno kme-toval ravno pol stoletja. Bil je to gospodar Franc Pipuš p. d. Trampuž. Z njim je legel v grob kmet stare korenine, ki se ni prevzel, kadar so mu sijali žarki sreče, pa tudi ni obupal ob času nesreče, ki mu je že v prvih letih kmetovanja upepelila hišo in gospodarsko poslopje ter mu pozneje v teku osmih dni pobrala pet sinov in edino hčer. Najstarejši sin, sedaj odvetnik in hišni posestnik v Mariboru, g. dr. Radoslav Pipuš, je ostal živ, ker se je bil šolal v Mariboru, kjer ga neusmiljena morilka-davica ni našla. Sedemintrideset let je preživel rajnik v srečnem zakonu z ženo Nežo P. roj. Ravnjak, ki je pa tudi že trinajst let pod grudo. V življenju miroljuben in plemenit, bil je rajni Fr. Pipuš tak tudi še tik pred smrtjo, ko se je spominjal poleg drugih dobrodelnih naprav tudi tukajšnje šolske mladine s stokron-skim volilom, kateri znesek je sin-dedič povišal na 200 K. Zato bodi darežljivemu sinu dolgo življenje, 73-letnemu rajnemu očetu pa večni pokoj!
a Samomor vsled nesrečne ljubezni. V Dravo je skočila pri Pobrežu v Mariboru 17 letna šivilja Kristina Klejnšek in utonila. Imela je razmerje s sinom nekega trgovca, ki pa ni bilo srečno.
a Brezsrčni pazniki. V Gradcu so zaprli dva paznika blaznice v Feldhofu, ker sta bolnika Engelbrechta tako poškodovala, da je takoj nato umrl. Človekoljuba se pišeta Schuperl in Hallner.
v Stavka krojaških pomočnikov grozi v Gradcu. Danes se vrši odločilni sestanek, na kateremu se bode odločilo, ali bodo pomočniki stavkali ali pa bodo mojstri popustili.
v Nemška surovina. V WOrthu blizu Gnasa na Sr. Štajerju je zasledoval 17 letni hlapec neko dekle z nenravnimi ponudbami. Ker ga je deklo zavračalo, je postal dečak tako razburjen, da jo je z nožem do smrti obdelal.
v Umrl je v Dobrenju pri Št. Ilju pos. in mizar Florijan Uhl. Bil je v domači občini občinski svetovalec in član šentiljske posojilnice. Čutil se je po poročilu mariborske »Straže" dobrega Slovenca.
Druge slov. dežele.
v Furlanski akademiki so na velikonočni pondeljek protestirali v Gorici proti slovenskemu učiteljišču v Gorici in so zahtevali, naj se premesti v kak slovenski kraj. Istočasno so sprejeli sklep, ki zahteva popolno laško vseučilišče.
v Na grmski kmetijski šoli je imenovan za strokovnega definitivnega učitelja g. R. Zdolšek.
v Odlikovan Slovenec. Konzulatni svetovalec v Atenah M. Kralj je dobil od cesarja vitežki križ Fran-Josipovega reda.
v Tako se bogatijo. Švicarski nemški bogataš Guyer bode napravil na Vipavskem tovarno za konserve sadja in zelenjave. Seveda bode to pospešilo razvoj sadjarstva in zelenjadarstva, a li ne bi bil mogel kaj enakega začeti domačin ?
v Zopet Neinec. Za licealnega knjižničarja v Gorici je imenovan profesor Schubert von Soldern. In to v Gorici!
v Nemške obrtne učence hočejo začeti spravljati v Trst tamošnji Nemci, ker mislijo da bi kot poznejši samostojni rokodelci lahko izborno uspevali in tvorili zanesljivo nemško ljudstvo. Listi zatrjujejo, da bi lahko tekmovali z Italjani in Slovani.
a Zvon ga ubil. Na Šmarni gori pri Ljubljani je šel na velikonočni pondeljek posestnik Gregor Kopitar zvonit. Zvon ga je tako nesrečno pritisnil, da je bil Kopitar na mestu mrtev. Baje je to že četrti slučaj. Pa kaj se gospodje za take nesreče brigajo!
a Sadovi ^katoliškega" dela „Orlov" p. d. Čukov se na raznih krajih vedno očitnejše kažejo. Tako so v Dornbergu na Goriškem na velikonočno nedeljo ti klerikalni junaki, ki so bili v kroju, na tla pobili in s čevlji suvali ter do krvavega pretepli nekega moža-očeta, ki je videl surovo obnašanje »Orlov" in rekel svojemu sinu, ki je bil tudi med njimi, naj stopi iz vrste »Orlov". Vsa čast takemu globokemu »verstvu"!
a V Opatiji so prešla velika posestva v roke občine, ki je v hrvatsko-slovenskih rokah. Privan-drance to silno jezi.
a Slovenci v Opatiji si osnujejo »izobraževalno in podporno društvo".
a V Kranjski Gori je umrl notar g. Janko Hudoveruik, brat ljubljanskega notarja g. Aleks. Hudovernika, zaveden narodnjak in naprednjak.
a Obsojeni »neodrešenec". Poročali smo svoječasno o dogodku v tržaškem gledališču „Po-liteama Rosetti" na plesu »Lege" dne 1. febr. Neka maska je razvila italjansko trikoloro, nakar je pristopil policijski kancelist Lovišček in hotel zastavo zapleniti. A iredentovci so padli po njem, ga vrgli na tla in mu zlomili sabljo. Aretiran je bil mazziuijanec Kari Ferluga (kako pristno italjansko ime!) in obtožen zaradi javnega nasilstva ter zaradi kričanja »Abbasso Austria", obsojen pri obravnavi v soboto na 2 mesca težke ječe.
a Opatijo je obiskalo od 1. januarja do 20. marca t. 1. 7653 gostov.
a Trgovsko obrtna banka v Ljubljani ima danes občni zbor.
Najnovejša brzojavna in lelefonična poročila.
NESREČA V OKORITU.
Czatmar, 31. marca. Iz vseh krajev dežele prihajajo sožalne brzojavke in pa doneski za ponesrečence v Okoritu. Stanje težko ranjenih, ki leže v bolnišnici, je zelo resno. Število mrtvih znaša 306, težko ranjenih 50. Sedaj so že pospravili ostanke na pogorišču; ogorele roke in noge, ki so se še našle, so pokopali v posebne krsti: Dragocenosti in druge najdene stvari so shranili v občinskem uradu. — Sodnijska preiskava se še vedno vrši; vendar pa ne bode nikdo obtožen zaradi krivde, razun če ne bodo oblasti za kaznjivo dejanje smatrale to, da se ni vršil pred plesom oblastveni ogled škednja, če je bil primeren za veselico ali ne.
Budimpešta, 31. marca. Vsi listi živahno komentirajo novico, da je mesto Dunaj darovalo za pogo-relce v Okoritu 10 tisoč kron, dočim se je Budimpešta zadovoljila s tem, da je čatmarski županiji izrazila svoje sožalje.
STRAŠNA NESREČA NA ŽELEZNICI.
Berlin, 31. marca. — »Morgenpost« poroča iz Miihlheima: Vsled neprevidnosti nekega strojevodje je zavozil ekspresni z vso silo v vojaški transportni vlak. 19 vojakov je ubitih, 43 več ali manj ranjenih. Potnikom v ekspresnem vlaku se razun nekemu višjemu natakarju ni ničesar zgodilo. Železniški minister je poročal takoj cesarju Viljemu o nesreči.
Miihlheim, 31. marca. Mrtvi in ranjeni vojaki so čisto politi s krvjo. Kraj nesreče izgleda kakor bojišče. Proti večeru je došlo več rodbin iz Westfal-skega, ki so iskale znance in sorodnike med mrtvimi. Vlaki so imeli vsled nesreče znatno zamudo.
Berlin, 31. marca. Ubiti in ranjeni vojaki pripadajo pešpolkom št. 104, 145, 98 in 30 in so bili nastanjeni v Metzu.
NOVO ITALJANSKO MINISTERSTVO.
Rim, 31. marca. Ministerstvo Luzzatti je sedaj konečno sestavljeno. Obstoja iz 3 prijateljev Giolit-tijev, 2 radikalcev, 1 člana demokratične levice in 1 člana desnice.
Rim, 31. marca. Novi ministri so danes prisegli. Zbornica se snide dne 20. aprila.
SMRT NEGUŠA MENELIKA.
Pariz, 31. marca. Doslej še ni nobenega uradnega poročila o smrti abesinskega vladarja Menelika. Vendar pa se da sklepati iz zadnjih diplomatičnih poročil, da utegne biti vest o smrti resnična.
RUSKI MORNARICNI PROGRAM.
London, 31. marca. Kakor poročajo tukajšnji listi iz Petrograda, določa ruski deželobrambni zakon tudi program za rusko vojno mornarico tekom prihodnjih 15 let. Program določa zgradnjo nove vojne luke blizu Kronstadta in pa izdatke za vojno mornarico tekom prihodnjih 15 let v znesku 1.750 miljonov kron.
UMOR ASTRONOMA CHARLEROISA.
Nizza, 31. marca. Zvezdoslovca Charleroisa je zvabil nek neznanec z izgovorom, da ima brzojavko za njega, na cesto in ga je tam z revolverjem ustrelil.
Pariz, 31. marca. V Nimesu so včeraj večer zaprli zdravnika Brenka pod sumom, da je umoril zvezdoslovca Charleroisa v Nizzi. Našli so pri njem revolver in pa nek moder papir, ki je podoben onemu, s katerim je zvabil morilec Charleroisa na ulico. Brenk pravi, da je nedolžen.
PREPIR MED MORAVSKIMI NAPREDNJAKI.
Olomuc, 31. marca. Češki naprednjaki, ki so bili doslej združeni v Stranskega skupino na Morav-skem, pravijo, da hočejo hoditi po svojih potih, ker so nezadovoljni s politiko Stranskega.
NEMIRI V STARI SRBIJI.
Solun, 31. marca. General Džavid paša poroča iz vilajeta Kosovo, da se množe arnautske bande in da je nesigurnost vsak dan večja. Trgovci, posestniki in najemniki se boje hoditi po svojih opravkih, ker se klati po deželi mnogo albanskih čet. Prebivalstvo v Ipeku je izjavilo, da ne plačuje več dohodninskega davka in je zaprlo v protest bazar.
IZJAVA GRŠKE VOJAŠKE ZVEZE.
Atene, 31. marca. Vojaška zveza pravi v razglasu, s katerim se naznanja njen razpust, da se vračajo sicer častniki k svojemu navadnemu poslu, da pa bodo ostali varuhi idealov svojega naroda.
POTRES.
Dunaj, 31. marca. Meteorologična postaja javlja, da so aparati naznanjali močen potres v daljavi 1.600 km.
JEAN MOREAS.
Pariz, 31. marca. Tu je umrl pesnik Jean Mo-reas.
Po svetu.
Meteor izredne kakovosti je padel na Solnogra-škem pri Zeli am See. Ko so se začele brezbrojne zvezde na nebu svetlikati in ko je že mesec bil precej svetel, je padel v smeri proti Zeli am See, raču-njeno od kraja Saalfeden, velik meteor, ki je puščal za seboj modrovioleten sled. V trenutku, ko bi bil kdo mislil, da bode meteor padel na zemljo, se je razdelil v štiri ognjene kroglje, ki so potem izginile. Malo časa na to sta se pa pokazala v isti smeri zopet dva meteora, ki sta padala kakor prejšnji. To se je vršilo predvčerajšnjim malo pred polnočjo.
320 novih svetnikov. Berlinski list »Post« je dobil iz Rima poročilo, da bode papež proglasil 320 grešnih Zemljanov za svetnike. Od teh 320 kandidatov za svetništvo odpade na Evropo 281 in sicer na Avstrijo 5 in na Ogersko 1. Če se pomisli, da prinaša vsaka taka proglasitev sveti stolici krog 370 tisoč frankov, ki se morajo trositi za razne pristojbine, odloke, priprave, razglase, preiskave, razgovore itd., bode v kratkem v Vatikanu zopet prometa 118,770.000 frankov. To je draga promocija in svetniško stopnjo lahko dosežejo samo bogataši. »Papežev katoliški letopis« pravi: »Res da so to precejšnje vsote; pa kaj je ves denar proti nebeški glo-riji, ki obdaja na svetniško čast povzdignjenega božjega služabnika?« Pač res!
a Poštni avtomobil, na katerem se je vozilo 36 oseb, se je pri Wiirzbnrgu na Nemškem zvrnil čez obronek, vsled česar je vseh 36 potnikov bolj ali manj ranjenih.
a Pri nagrobnem govoru je nrnrl v Wurz-burgu predsednik sodnega senata Gumi, ko se je hotel na grobu posloviti od sodnega svetnika Stnrma. Komaj je začel govoriti, ga je zadela kap. Pokopali ga bodo tik tovariša.
a Tatvina pri pošti. Pri pošti v Stankovem blizu Plzna je našel poštni komisar, da manjka v blagajni 15.000 kron. Oficijantko Nedved, ki jo sumijo poneverjenja, so že zaprli.
Eksplozija karbidovih podjetij. V Miihltalu pri Poznajmu je ekslodiral karbid v taki množini, da je štirivoglati stolp, v katerem se je nahajal, zle-tel v zrak. Razvaline so velikanske. Eden delavec je mrtev, več pa je ranjenih.
Ali ste že odposlali zaostalo naročnino za „Nar. Dnevnik"; če se ne, storite to takoj. — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega novega naročnika!
a Aviatik Leblon, ki je kazal svojo umetnost pri San Sebastianu pred ogromno množico, se je v morskem zatonu ponesrečil, ker je padel ravno ob solnčnem zahoda 150 metrov visoko v morje. Na vso srečo se je še mogel držati nad vodo do prihoda motornega čolna.
a Grozno umorstvo so razkrili na 75. cesti v New-Jorkn. Na poklad; oglasa v časniku je šla 15 letna Ruth Weeler k nekemu 18 let staremu Albertu Wolter- ju, ki' bi jo imel nastaviti v nekem nradu. Dekleta pa od njenega pohoda ni bilo več nazaj in ker ni nikdo vedel, kje bi bila ostala so jo iskali tako dolgo, dokler je niso našli v dimniku pri Wolterjevem stanovanju.
a 100 000 kron v narodne svrhe podari mo-starski župan Mujaga Komadina in sicer raznim mohamedanskim, srbskim in hrvatskim društvom in zavodom.
a Lepa naslednika Kristusova! Iz monakovske škofije sta pobegnila katoliška župnika Scheuer in Miinsterer. Enega zasleduje drž. pravdništvo zaradi hudodelstva poneverjenja, drugega pa zaradi hudodelstva krivega pričevanja in napeljevanja h krivemu pričevanju.
a Solnograško deželno blagajno v kateri leži sedaj mnogo denarja, so hoteli na velikonočni pondeljek oropati neznani zlikovci na zelo drzen način, a se jim ni posrečilo.
a Če človek ne veruje na svidenje po smrti se mu lahko kaj prijetnega pripeti. Neki delavec je v Kolinu na Nemškem zaklical na grobu nekega pokojnika, ko je pastor ljudi tolažil s svidenjem po smrti: „Svidenja ni". Državno pravdništvo je tožilo delavca radi motenja vere in sedaj je dobil 8 dni zapora. Morda se bo tam navzel vere v svidenje po — ječi.
a Margarina za surovo maslo. V Chicagi so v dobi pet let prebivalci porabili 50.000 fantov margarine mesto surovpga masla. Erar je bil oškodovan v tej dobi za 5.475.000 dolarjev. Goljufivi trgovci so pri tem dobili najmanj 10 milijonov Nekaj so jih že zaprli.
a Strašen zločin. Kmet Simič iz Tuzle v Bosni se je hotel z neko vdovico, svojo ljubico, izseliti v Ameriko. Na potu jima je bil samo njen dveletni sin. Simič e;a .je privezal v vodi za čoln in se tako ž njim prepeljal čez Savo. Ko je prišel na drugo stran in videl, da še otrok živi, ga je zadavil in vrgel v Savo. Obsojen je na smrt.
Nove* sleparije so se odkrile na Francoskem. Našli so namreč novo sleparstvo pri mornarici v Toulonu in so nekaj krivcev že zaprli. Dasi so bili te dni prazniki in počitnice, je vladni komisar Grosse takoj uvedel preiskavo v tej zadevi.
Društvene vesti.
a Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj
zboruje v četrtek, due 7. aprila predpoldne ob 10. uri v Ljutomeru. Razun navadnih točk je na dnevnem redu nadaljevanje predavanja g. Cvetka o petju v ljudski šoli po Druzovičevi metodi in poročilo o zborovanju „Zveze štaj. slov. učiteljev in učiteljic".
Trzne cene.
30. marca.
Dunaj: Žitna borza. Vsled nižjih poročil iz inozemstva je bila tendenca medla. Pšenica se je tržila po dosedanjih cenah, rž se je držala. Koruza in oves sta bila za 5 vin. cenejša.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 158 do 160 v. mlade težke 167 do 168 vin., mlade, srednje 171 do 173 v, mlade, lahke 173—175 vin. Zaloga 28.603 ^komadi. Prignano —komadov, odgnano 4 00. Ostalo torej 28.203 komadi Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 13 37 pšenica za maj K 1336, pšenica za oktober
K 11'20, rž za april 8'46, rž za oktober K 8'40, oves za april 7'13, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 609, koruza za julij K 6'26, ogrščica za avgust, K 1375. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca mirna, promet 6.000 q, efektivna pšenica za 6 v cenejša, ostalo nespremenjeno. Vreme hladno.
Sladkor. Trst. — Centrifugal Pilčs prompt K 401/4 do K 41 za dobavo 40 V2 do 411/.,- Tendenca mirna. Vreme: mrzlo.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 34 05. nova kampanja kron 26'60. — Tendenca mirna. Vreme: hladno.
Budimpešta: mast svinjska K 194"— namizna slanina 166'—.
Adofif Bursik
Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obute«.
Proda se
zaradi bolehnosti v Čretu (občina Teharje) dfber traVItik obsežen 5 johov s shrambo za seno in 2 joha rodovitnih njiv, vse ležeče blizu feste. Pripravno je tudi za stavbišča. — Proda se tudi 6 delni kozolec in 5 gozdnih parcel. Vprašati se more pri Juriju Strauss, Celje* Vrtna ulica it. 17. 21.3 2-2
Trgovski sotrudnik
se sprejme takoj v tnrovini mešanega blaga L. Kuharic, Ormož. Ponudbe nai pošljejo le boljše moči.	222 3-2
I	P") ^	■ v ,Narodnem Dnevniku'
II	IOC5I Cl Ll imajo najboljši uspeh.
R
Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornlca za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in 2lagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.
imi • jše / Jjiti /i