251. številka. Ljubljana, petek 31. oktobra. XII. leto, 1879. Uha, j * vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeiuan za avstro-ogerake dežele za celo leto Iti gld., za pol leta 8 gl., m ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolab in u dijake \elja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cutiristopne petit-vrstu 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska.. 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Bokopiai bo ne vračajo. — Uredništvo ju v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra \ n i.št v u, na katero naj ae ol&Kovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej biŠi. Gimnazij v Kranji ostane. Z Dunaja 29. oktobra. [Izv. dop.] Iz državnega proračuna za leto 1880., kateri je bil včeraj državnemu zboru predložen, ne kaže, da numeiava vlada gimnazij T Kranji ohraniti, sunio da za ne prej ne bo .e realni, ampak navadni spodnji gimnazij. Na strani 70. proračuna naučnega minister-stva so naveueni stroški za gimnazije na Kranjskem pod naslovi: 1. Staats-Ober -gininusen: in Laibacb; in Itudolfsvverth. 2. Staats-Untergimnas;en :in GotBchee; in K r a i ribu r g. Za sledeči gimnazij so pre lini i ni rani 1 ravnatelj in 4 učitelji, tedaj še ne popolno učiteljsko osebje, ker bo menda samo 1., 3. in 4. leto, druzega pa ne. V razjasnilih k proračunu se pove na strani 219., da bode leta 1880. štiri spodnjih gimnazij več, ko 1. 1879., ker Be bodo realni gimnaziji v Oberbollabrunnu, Kranji, Arnan, Smibov, Freiberg in Treb č spremeniti v ciste spodnje gimnazije. Vsi stroški za kranjski spodnji gimnazij znašajo za 1880. leto 8764 gold. Mej prihodki vlada v proračun nij no bednega zneska postavila, ker je menda sprevidela, da niti kranjsko mesto niti kranjska debela sta v tac.h razmerah, da bi jima mogoče bito en del stroškov prevzet'. Iz državnega zbora. Z Dunaja 28. okt. [Izv. dop.] V denašnjej osmej Beji je predložil vodja finančnega mmisterstva gospod Chertek državni proračun za pr.boiinje leto 1880,, o katerem omenjam koncem svojega poročila. Ob početku seje je predložil Strenibyr načrt zakona zoper oder u ne, akopruin je uže \Veeber, pOBlamc na levici, jednaki zakona načrt zbor niči objavil. Trgovinski minister je odgovarjal na interpelacijo glede prepovedi od strani Nemčije o izvažanji goved na Nemško, da Nemčija te prepovedi nij preklicala, akopram se je avstrijska vlada močno trudila, da bi to dosegla. Predlogi Lienbacberjevi se bodo izročiii odseku za kazenski zakon. Ko se je še predlog Bareutherjev, da bi bila obravnavanja Železniškega oddelka javna, sprejel, prišlo je na vrsto razjasnjevanje državnega proračuna, đrŽ&Voih dohodkov in troškov v bodočem letu. Sekcijski štf Chertek je predložil dobro premišljen, in na vs • odnošuje oi'\ rajoč se proračun, iz katerega se vidi v de-belej potezi volja vlade: dolgov nič več ne delati, dohodke državne pomnožiti tam kjer se vsekako na k luk način dade, in a temi dohodki pokriti primankljaj v bodočem letu, olajšati pak bremera srednjemu stanu. V svojem razlaganji državnega budgeta je dejal g. Chertek, da se bode štedilo v vseh oddelkih državne uprave, in da se je s tem štedenjeni uže pričelo in se bode v mi-nisterstvu za notranje stvari v bodočem letu n.enj potrebovalo 211.G04 gold. v mini sterstvu za deželno obrambo 3130 gid., v mi-nisterstvu za kultus 488.833 gld., v minister stvu za poljedelstvo 220.740 gld., v trgovin skem ministerstvu 169.054 gld., justitno bode potrebovalo menj 631.832 gld. Uravnavanje zemljiškega davka bode v bodočem letu stalo I, 500 000 gld. menj, ker se je po celej carevini cenitev zemljiS6 uže dovršila koncem meseca septembra. Nadalje se bodo znižale potrebščine ali troški pri vseh oddelkih finančnega ministerstva, tako da se bode pri tem prištedilo 5,245 000 gold. Za restitucije užit-ninskega davka pak te bode potrebovalo II, 023 000 gld. več. Troškovi za armado se bodo pokriti se štedenjem v raznih oddel-k h vojne upravo, tako da ne bodo nalagali ljudstvu nikakih novih bremen. Se ve, da znižanje tro.'kov v posamnih oddelkih državne uprave ne pridejo direktno ljudstvu v korist, in to je pri zdanjem stanji tudi nemogoče, ali proračun za leto 1880 kaže, da hoče vlada varovati domačo trgovino in obrt, ob jednem pa tudi pravično obdačiti kapital, da se doseže primanjkljaj za bodoče leto, ki znaša 12,717.14,1 gld. Da se ta primankljaj pokrije, predlaga vlada, da se pristojbina od dobitkov v m a le j in privat-nej loteriji zvekša na 20 odstotkov in zvekša se tudi kolek na karte; potem naj se pobira stalen kolek od 1 do 5 kr. od nov-čnih potrjil, od trgovinskih in obrtskih pisem in listin za denarno povzetje. Nddalje naj bode oni, ki je prodal n. pr. kako posestvo, a vsega denarja nij še potegnil in hoče ostanek uknjižiti v zemljiščno knjigo, moral za to uknji-ženje odrajtati določeno pristojbino; popustljivosti pri raznih kolek i h naj bi se odpravile, kolek pri sodnijskih ulogtth se zvekšul in tako tudi pristojbina pri zavarovalniških pogodbah ; col na uvažanje petroleja hO zvekša od 3 na 8 g!d., a tudi domt:či petrolej se bode obdaril; nadalje se davek naloži tudi na prodajo žganja, in pobira naj se 10 % pristojbine od osobnih voznih listkov na že'ezoicah in parobrodih, in naposled js g. Chertek predlagal nekak dopolnilen dohodninsk davek, katerega bodo morali plačevati vsi oni, ki dobivajo nad 1400 gl. letne plače; in sicer bode plačal oui, ki ima 1400 do 1G00 gld. letne plače 9 gld. dopolnilnega davka, nadalje pa po razmeri; vse dotične, ki imajo 1400 gld. letne plače n več, razvrstila bode posebna komisija v razrede. G. Chertek je dejal, da je vlada sprejela Batno take naredbe, katere se bodo dale lehko izvesti in odgovarjajo vladnim nameram. Prav in lehko doseči je davek na dobitke v malej loteriji, katerega dotičnik uže itak ne Doktor Konjorum. (Humoreska.) (Konec.) Zavoljo tak.u in enakih situcbtij bi bil IŽa skoro da zgubil veselje do svojtga medicinskega zvauja; da se to zares nij zgodilo, je bila kriva okolnost, ka je moral odmarši-rati v Italijo. Po Ithlijanskem je pač ponosno Stopal naš Iža, ker je bil vedno lepo oblečen in pa po bolnicah je bilo precej opravka; tukaj je videl odpito in razgaljeno marsikatero skrivnost medicinsko, katere j on skupaj z Hijeni ne bi bil uikdar prišel na sled. Prakse, prakse mu je bilo treba doma, in ko bi bil te imel količkaj, ne bi bil bodil sliv nosit z brento in ne bi bil kažnjen z domačim zaporom. Medicinar je pa vendar postal Iža na Italijanskem m še dober, kakor je rekel ka-pitan Smolič, kateremu je bil Iža iz levega pleča izvlekel ter izvrtal precej tehtno pije-montezarsko k iglo. Precej časa je mej tem prešlo, vojna krajina je prestala biti kar je bila, — Smolič in Iža sta biia uže penzijouirana oba, in Bicer prvi kot major ad honores. V mesteci, kjer sta mir uživala prijatelja Smolič in Iža, je bdo samo pet penzijonircev, uli ti so pošteno s 1» u pa j držali in pa složui so bili. Major Smolič, trije kapetani in ftldšer Iža bo se vsak večer našli v oštoriji, in kemer so ti zahajali, tam bo je točilo najboljše vino Tajno so pač držali ti penzijonirci svojo ošte-rijo pred civilisti, ker so dobro vedeli, da bi sicer precej premalo postalo takega vina, ko bi civilisti zvedeli zanj, tako so ga pa sami pili, dokler ga je kaj bilo, potem bo pa šli rekognoscirat dalje. Neki večer je javil major ad honores Smolič, daje naletel na dobrega; ob opredeljen«! uri druzega due bo bili vsi na mestu in pokušali so ga, če bo kaj prida. Vsi bo bili zadovoljni s kapljico, samo v Ižo je bil zlezel neki opo-zicijonalen duh, kateri sicer nij bilo pri njem navaden. Trije kapetani uže zarad subordinacije nijso hoteli reči, da ne velja vino, no, Da je kar na glas rekel, da je vino, katerega je zasledil major, pravi „rampaš". Ta besedica je majorja SmoliČa tako spekla, da je brez VBacega obzira na staro prijateljstvo in na dostojanstvo Ižino izrekel besede: „A šta zna taj doktor konjorum!" Iža je kar pobledel prvi mah, potem se je pa zmuznil iz sobe, ne rekši nikomur nz Bogom ltt Nekoliko dnij nij bilo videti Iže, samo četiri penzijonirce je bilo videti v krčmi in bode čutil, ker denar tako rekoč na — cesti pobere, a obdačeu nij oni, ki v loterijo stavi; isto tako je z davkom na žganje, na katerega bi se moralo z veo silo pritisniti, tudi davka na karte občinstvo ne bode čutilo, davek na denarna podvzetja itd. je namerjen samo na kapitaliste in čutili ga bodo samo oni, ki imajo velik promet, a tudi velik — dobičtk. S tem, da se bode col na petrolej o 1 3 ua 8 gl. z'ekšal, a tudi domače mineralno olje obdačilo, se bode zaviralo prodajanje tujega blaga in uvažanje k nam, in akoprum se bode tudi inostranski petrolej obdučil, bode moral postati primeroma ceneji, ker se ga bode vsled visoke colnine na tuje mineralno olje, spravilo več v promet. Baš tako je z dopolnilnim davkom na letne osobne dohodke; ljudje s plačo pod 140O gl. bodo odrajtovali navadui dohodninski davek; ali oni z večjo, odrajtovali bodo še (»oseben davek,kar je povsem prav, ukopnim s tem nij še rešeno vprašanje o pravičnem razdeljenji dohodninskega davka, kajti mnogim se tudi nadalje ne bode moglo naložiti tega ne bode moglo dokazati, gld. letnih dohodkov, obljubuje v Chertekovem da bode tudi to uredila. V obče se letošnji državni proračun ugodno odlikuje od ilni/.ili v minulih letih pod ustavo verno riobo. Vidi se, da se hoče konec storiti prit skanju na male obrtnike in majhene ljudi in nkreniti s pota, po katerem je hodila bivša „ustavoverna" stranka, ki je samo velikim ka pitalistom /mirom na roke šla. Prihodnja seja bode jutri. Na dnevnem redu stoji poročilo adresnoga odbora. Početkom se je glasilo, da br.de avtonomiška stranka zaznamovala iz vsakega kluba samo dva govornika v adresuej debati, ali opustilo se je po zneje to mnenje. davka, ker se jim da imajo nad 1400 Sicer pa vlada finančnem exposeji, Politični razgled. \o fl<»Ž«»I«». V Ljubljani 30. oktobra. V zbornici poslancev se je v sredo začela miit'Mtnt ttrtmti*. ki utegne trajati tri dni, tuno da jej bode konec z glasovanjem morebiti še-le v petek na noč. Govorili bodo se v o da vsi prvaki, vseh skupaj menda štir-najst. O izidu sicer ni] dvomiti, večina bode gotovo sprejela Uohe nvvarto v načrt, ipak ae zlaj /Hnimanje vsth i>olitičnih življev su'e okolo adresne debate. Kakor nam ie uže telegram v vćerajšujem brjji, tega lista nazna diI, so govorih v adresuej debati v sredo od avtonomistiške stranke I) u u a j e v s k i, CI a m Marti ni c in Lieehtenstein; od ustavo-vercev Suess, Scharscbnre 1 in Kovalski. S u e s s je napadal vlado in dejal, da ona v tej zbornici nema večine, zdanja večina nij zmoina za vlado in da samo mtavoverna stranka je državna stranka (! Ur.) D u na jeva ki se je obračal zoper osornost ustavovernaga načrta adrese, ter odbijal trditev manične, da pre l stavlja ustavoverna stranka državni jedin-stvo, kazoč na decentralizacijo v Ang iji, v Belgiji in Neinčji, katera ie močni kljubu vemu, la obsega mnojfo minjših vladari«« In do že;a On pravi, da adresa avtonomistiške ve iue z decentralizacijo in delovanjem 1 e ž e 1 n i h zborov zahteva samo vestno izvedenje ustave, aH adresa manjšine obsega nevarne poduke V življenji moramo si pomagati s kompromisi, a iz usta-voverne adrese puhti neukrotljivo nasprotje zoper vsako avtonomijo, mej tem. ko adresa večine podaje roko v spravo. II. Cl am- Marti nic ie dejal, da i/, adresnoga načrta manjšine vt\e samo duh nespravljivosti, kateri, ako pride do veliave, ne bode pripeljal do radostnega vsestranskega pri/.nanja ustave. Prvi pogoj do sporazum ljenja je vzajemno spoštovanje pravic; Bporazumljenje se lebko pokaže iz poštenega boja, a ne iz nasilja na prepričanje iz jedne same strani. Av-tonomistiška stranka bole obljubo držala, a opustila ne bode svojega preverjenja. Adresa manjšine zahteva nepogojno uklonienje Ne-premifnost osnovnih zakonov so proelasuje, a s tem oznanja se tudi nemogočnost spo-raumljenja, in vendar je sama ustavi > v e r n a stranka v teku let »pre menila osnovne zakone, dejal je. V adresi manjšine pogreša so tudi apoznanje silno slabega gospodarstvenoga stanja, in vendar nijso ustavoverci v minolej dobi aičesa stoiili, da bi temu odpomagali, akopratn njih dob« „ustavni" prepiri nijso motili. „Olgo*or nost zvračati na ustavne boje, katerih nikjer nij bilo, in zdaj jo zvračati zopet na ustavne boje, katerih se na dan kliče, to so nikakor ne sme." Knez Af L ie 0 h t« n a t ei n: „De-nes imamo vsaj vlado, ki priznava, dolžnost, da mora mej vsemi narodi jednako dobrohotno posredovati. Pod u-tavoverno dobo so bdi državni dohodki /mirom vekši, a vekši so bili zmirom tudi primanjkljaji. IJ-ita-voverna stranka je ustvarila odoru-hovsko svobodo, vpeljala prisilno legalizovanje, odpravila politiška dovoljenja za ženitev in oškodovala kmeta. Zdanje slabo stanje v državi zakrivila je ustavoverna stranka, ki mirna no more steze najti, da bi sebe rešila. Luatkandel je pogreval staro z»lje, „da ae morejo na ustavnih tleh uresničiti želje vseh narodov." ne ome i debit.e, očitati nestrpnoit Avtonomistična večina bi s;cer lehko skrajšala kakor jej drago bre/.uspešno borbo, ki bode gotovo sila razdražila duhove, če bi t hotela bi celo popolnem usta zamašila centra iHtičnej manjšini, pa po novinskih glasih ie soditi, da bode vsem zbormčiim strankam prilika, otresti, kar je katarej pri srci. kak>r ie to uže navada pri rtz^ovoru o adresah l;ulskih zmtopov. O lobravati pa 89 mora vsakak.o, če veČina hiš o tacih slučatih ker se jej potem ne more in boiazliivo^t. V I* ti tli; * t rti odbnr namer: i klub desne sredice izmej nloven-dc>h po^lanc-^v voliti grofa II ohenw ar t h a in dr. Vošnjnka. Novine vseh strank obirajo fftvefltfe, po katerem je vodia fi močnega ministarstva v zbornici jioshmeev razlagal tirinttfftl ;>ro* •*ost,opajo, ko ae v korist narodno-stne ojio'icije Se nij nič storilo, kai pri le še le potem, ko hode šlo v resnici za dejaniske iti važne stvari \u Boj se je po nepotrebnem pričel mej strankami v gospodskoj zbornici; Taalle bil bi to lebko zatrl z odločno politiko, — ali pričel se je boj in videli bodemo, S kakim orožjem se bode na nam nasprotnej strani bojevalo. .fitaif ita t-i ne moreio pozabiti, da vnanji zdanji m nister naš nij Magjar, amoak Avstrijec Oni so mislili, da ie dostojanstvo vnanjega ministorstva i-Uliir'iva niih domGaa, da more vnauje stvari voditi samo kak potomec Atile. Za to, ker bo preverjeni v tej sodbi, bode II e 1 f y v ogerskem saboru interpeHral vlado, zakai se odstop AmlMssvjev nij naznani parlamentu, ker delegacije vendar nijso nič druzega, nego njegovi odseki. Se ti so Be nekako klavrno držali in nijso bili | veseli kakor po navadi. Peti dan dobi major Smolič poziv k sodu. Grdo so se bili preplašili te pozivnice VBi štirje, major in trije kapetani, gledali bo jo cd vseh stranij in ugibali so, kaj bi moglo to biti in nijso je mogli uganiti te prave, ali po pravici rekoč, nobeden Bi nij upal izreči, kar je misi 1 sam pri sebi glede te po/ivnice. Na dan sodišča, ko je prilezel major Smolič ač svojimi tremi kajietani k sodu, so vsi štirje opa/ili Ižo, kateri je uže govonl .-e- sodcem, prt duo so ti stigli. Prav tesno je bilo pri Brci vsem, še le ko jim je aodec na pozdrav prav prilazno odzdravil vsem štirim, majoru in kapetanom, jim je odleglo malo Sodeč je najpoprej poskušal nagodbo, ali vsi so rekli, tožitel) in toženik ^e svojimi tovariši, da o spravi ne more biti govora, da je nagodba stvar nemogoča. Tedaj se je pričela razprava. Ižo je po- vedal, kako ga je major Siuoltč nazvid za „doktora konjorum" ter ga s tem razžaMl na njegovoj časti in na poštenju. S;;dec je vprašal majora Smolća, kaj on veli na to? „Šta da kažem? — Ja kažt-m i velim da je I*a doktor konjorum i to je istina, da je Iža doktor konjorum, drugo ne velim nhta". Sodeč: „nepiti se, što vi Bada velite, nego, jeste-li vi njemu prije toliko danah u oštariji kazali, da je doktor konjoium?" Major: „Em Sta bi bio, ako inje doktor konjorum? Ja imam svjedoke, da je I>.h pravi doktor konjorum, molim, neka se jio-dušaiu u Prvi kapetan: „Je istina, gospodio major pravo kaže, da je Iža doktor konjorum et kravarum." Drugi k m prta n : „Dakako, dakako! doktor konjorum et volorumt Tretji kapetan: „Da, dal doktor konjorum et kobilarum !- Sodeč bi se bil najrajši smijal temu dokaznemu postopku, ali tega ho je čuval, dobro zuajoč, da bi s tem še on ruzžalil doktora; zatrgadelj je počel na srce govoriti Iži in majoru, rekši, kako bi bilo grdo ter bi kradlo ugled in čast penzijonistov v mestu, ako bi se zvedelo, da hO nesložni mej soboj, opomnil je Ižo na staro prijateljstvo do majora, in tO je pomoglo. Podala sta si roki nekdauji ka-petan Smol r in kain-ul Iža, in povrh tega sta povedala sodcu k ko Be je bilo zgodilo, da je Smol ć eskortiral pO|>a Pantelijo v štab, ter da je vsled tega postal Iža iz kaprola doktor. Ta cela sm.r pa nij ostala tajna pri sod-ni|i, čeravno ie ra/prava tekla ustmeno i u nij nič pismenega joišlo v registraturo, ani|)ak Še tist dan je vedelo po celem mesteci vsako dete, da je stari Iža zares „doktor Koujorum". Cestnikov. — Nič druzega kot novinarska frazi, katero smo v zadnjih dneh do sita čitali po židovskih novinah. Mađarom se uže možjani suše Vntaiijo «t IC'tt 4i velika kneza Pav'a in Aleksandra, ki sta prišla v Berlin, je nemški cesar Wilhelm povahil dne* 28 t. m na kosilo. Ker mislita ruski car in knez Gorčakov priti v Beri n, je knez Bismark v Barzinu tako hudo in nevarno obolel, da nikakor ne more tudi on priti v Berlin. Kako sitna je vendar usoda. Sih*ktolni govor je najbolj zanmljiva novica z Nemškega. Po novih vo litvah ima namreč k kor smo uže poročali tuli pruski deželni zastoj* popolnem driijo lica: mestu prejšnje „liberalne" večine so zdaj kon-servaivci na *rhu. Vse je bilo radovedno, kako bode prestolni govor izražal se o tej premembi, pa omenjal je le splošnih upravnih in gospodarstvenih stvari kakor pri nas, in samo na konci je pristavek ki pravi, da je po složnem delu za gospodarstveno smer nadejati se tudi r uravna ve nekaterih nasprotstev. Dopisi. »SE IMiiltt 2(>. okt. [Izv. dop.] Nemcem v Avstriji se je gospodarstvo tako v srce vee pilo, da bi rndi ravnali z druzimi narodi prav po paŠevsko. Toda paševstvo, ošabno-*tin drugo enake krivico nikdar dolgo ne trajejo. Zgodovina nas v aj uči, da so gospodujoči narodi bili vedno ponižmi, ter potisneni us najnižjo stopinjo. „ Vsakemu svoje pravo" je pač lep izrek, toda tega prava Nemec ne pozna, ali vsaj poznati nehče. On misli, ka je on je lini, koji sme ukazovati, Slovan pak mu hlajičuj! A največja krivica godi se po Nemcih gotovo nam Slovencem, in ako trdim, da smo najbolj /at. nmo ljudstvo mi v mestih bivajoči Slovenci, ležečih na nemškej in ogerskej meji, mislim, da moja trditev nij napačna. Tu ima germansko nasilstvo svoje gnjezdo. V šolah se teroriziranje prične in potem gre dalje svoja pota vedno višje in višje. O zaničevanji našega jezika po nekej gospodi, kojo je pa tudi slovenska mati dojila, nehčemo govoriti, boljše da to opustimo. „Vsakemu svoje pravo!" kličejo bratje Čehi, in zakaj bi mi Slovenci ne zahtevali, da se odpravijo ljudje, koji nijso naše krvi koji nam naše pravice krate? Kaj za to, če ta gospoda, ta ^inteligenc ja" to nemško oholo boljarstvo drzne se zabavljati čitateljem slovenskih noviu? Kaj de, če vragovi krife: proč s tistimi, koji niiso našega mesa, s tistimi pa, koji se drznejo „Slov. Narodu" dopisavati o nemškej ošahnosti, naravnost, brez pardonn, v Sibirijo?! Mar nekaterim gospodom nij znano, da je „Auerspeigivo" ininisterstvo uže zdavna pokopano? Dokler Drava tiče preko Pluja, dokler ona svoje struge ne zapusti, in dokler njeni bregovi ne izginejo, toliko časa tudi starodavni .berlušasti" Ptuj stal bode na slovenske) zemlji in tu dom je naš.— Izza hribov vzhaja mala zvezdioi, zove se zarija slovenske bodočnosti in vreme približuje so, ko bode tudi Sloven svoje pravice — nič drugega Lego nvoje pravice — poleg ošabnega svojega soseda užival. Tempera mu' nt ur nos et muta mur in illis. Vn-ji krogi, visoki gospodje, nekaj višji nego so nasJ ponemčevnnja željni kričeči, jeli so izprevidati, ka se Slovanu krivica godi uže premnoga leta. „Včasih je nesreča prav imeti," pravi Sofokles; pa ne, ko bi se ta i*rek kedai nad nemško ošabnostjo maščeval! Nnš boj, boj za narodni obstanek za narodno idejo hod« prej ali poznej prijel nas do veličastne zmage. Z*to — ne udnjmo Be! Iz Italftfce *>€l>lj«» 2f>. oktobra. [Izv. dop.] Poročal sem vam polet'* o velikej povodnji, ki nam je prouzročila neizmerno škodo, ter naglaševal, naj se dotična škoda ceni in potem pri odrajtovanji davka tuli primeren znesek odpiše. — Cenitev je sicer bila ali tako površna, in tako pozno, da lastniki poškodovanih posestev nehamo upati, da bi se nam davek primerno škodi odpisal. Tudi zdaj nekoliko tednov pred trgatvijo po vinogradih smo imeli na nekaterih vrh-h točo, katera je tu pol, tam do dve tretjini pridelka vzela, pa ker je ta škola res samo dva, tri vrhe zadela so si dotični gospodje občinski predstojniki mislili, „da se ne splati" to stvar glavarstvu naznanjati ; tem gospodom pred-=toinikom bodemo to pomnili, kadar bodemo na volišče poklicani, kar se bode v kratkem pri nas zgodilo. Kakor je pri nas in tuli druge v okoPci 15. in IG. t. m. metlo, to je bilo pri nas oh T>rezijnem nezaslišano; zapadel bi bil nad tri črevlje visok snpg, da zemlja nij bila še tako to|)la; pa vkljuh temu se ga je precej naletelo. Se ve, da je kmalu spet sknpnel, a ta čas je bi!o s'da Žalostno: pri nas se je bila namreč trgatev ravno pričela, in moria ie le kncdi 15 do 20 nogradskdi posestnikov trgatev pred snegom opravilo, vso dnino je ležalo pod snegom. Lihko si je misliti, koliko haska ie Šlo v i/gubo, in to liu li boli tembolj ker so bili poljski pridelki ccY> slabi. Višja politična oblast, katera se ranima za druge potrebne t-tvari. naj tudi v tej reči blagovoli ozir vzeti na davkoplačevalce, ne da bi čakali, kdaj se bode kateremu gospodu občinskemu predstojniku sljubilo, poslati jej dotično naznanilo. — Iz liOlljlf 2G. oktobra. |l'.v. dopis.] Decenij sedemdeset h let se podnje, hoč*8, r-eh-čeS, v pokoj in v sjiomin nam hoče zapustiti raznovrstn h „slik", dražih slik, a — orginalno blago, za nas Slovence Državni zbor je hvala Bogu itak jel se u?e gibati, ter nam je nado gojiti, da se ministra Depretisa „žlahtnih biserov" polne besede: „Es wrd schon bnBser vverden", tudi kmalu uresničijo, in ne o^tije slednjič druzega 1'nr nič, kakor „nado gojiti". Oktobra diuga polovica pa, ki je hotela letos še posebno obuesti se, in na oknu poštenega narodnjaka osmešila tistega vremenskega proroka — meniha, mesto t« pbh solnčnih ž irkov debelo pe^t lepo belega snega nasipavši mu v kuto, da je šd zdaj ves Pohor ž njim pokrit. ta polovica je eo ipso tudi marsikaterega, trgatev odbijajočega gosjiodarja prevarala, in motno prevarala, pravnu. Cuje se slovenskega očunca resni vzdih: „St«r sem užo, ali kaj tucega še nijsem doživelIu Pa za take \dh ljaje se uže n.hče ne zmeni, tacdi jo bilo vselej slišati in jih bode, vse drugače je, če se zadere »zniej zbrane „nemške inteligence" (n-buui teoeatiB srnici), ni v slovenskem trgu „eui uuiversalgeni■•< von mitlU-rer St,;iturJ, nad svojim, slo\cnsk list beročim narodnim sosedom : „a gebtz mir mit dem vnil .... wio-discheu14! Taki so nt.ži „velikani' Nemci, meni samemu se je to prigodilol Jaz pa le,-ko miii-rivši svojo kipečo kri, zušepečem BVOJemU |>ri-jatelju na oho: Kvo ti žive ilustracje Unec el-nove „Zoologie der Menschbeit" ! Potem pa sva otišla s prijateljem drugam, kjer sva varna bila pred „genijem" te vrste, „geuijem mm mit einem vervviiischten Galgengesicht" l Kdaj se bode pri nas uže na boMe obrnilo, kdaj veter od zgoraj protivnej nesramnosti sapo zaprl?! Upajmo, da še pred novim letom ne bo le nikogar motil omenjeni Mephi^tofelea pri kupici letošnjega „sneženca". — Dixi. S. Oomačp n tvari. — (Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 25. oktobra.) Sklenilo se je: obrniti se na deželno vlado s priporočilom, da bi na to delala, da bi prišla v 1,'ubijano večja vojaška posadka, — deželnej vladi priporočiti vpeljnnie podučevania nemščine po vseh večrazrednih ljudskih šoliih, — odgovorili deželnej vladi na dopis, po katerem bi ministerstvo hotelo nadaljevati obravnave zaradi obstanka gimnazija v Kranii pod pogojem, ako bo dežela zaveže k plačevanji doneska za vzdrževanje tega gimnazija, da Be deželni odbor nemorevnobenotako plačevanje zavezati ampak le deželni zbor, ker je dežela po njpgovih mislih za srednje fiole in za šolstvo sploh v primeri s svojimi mnčmi nže storila kolikor je mogla in da bi ne mogla večjih stroškov na se vzeti, — da He v strežaisko službo pri deželnej po-močnei pisarni sprejme magistratni stražnik (detektiv) Jožef Šelko. — (Slovenski profesorji,) Pretekli teden so trije Slovenci na Dunaji naredili učiteljske izpite za ve* gimnazij, in sicer gospoda II u ha d in Jfcjižar iz prirodoslovja, g. Fr. Kos pa iz zgodovine in zemliepisia. — (Odpuščenih vojakov K u h novce v) j« to dni vrnilo se !z Borne 495 v Ljubljano. Od teb ostnne le 55 mož začasno tukaj, če bi p< lifična gospodska vojakov potrebovala za kordone zoper govejo kugo, drugi pojdejo domov. Čudno je, da častniki, ki so vojake semkaj HpremljaH, ne hodo tukaj čakali polka, ki ima vendar skoro tudi priti, ampak da Be neki takoj vrnejo v Bosno. — (Iz Prestranka) se nam piše 27. oktobra: V naSej šolskej občini pri sv. Ivanu ie bil včeraj za predsednika krajnemu šolskemu svetu izvoljen učitelj goBjiod Gustav GroBmau. On je bil konec minolega me era iz Loža leseni prestavljen. Dali smo nave lenemu gomodu s tem naše zaupanje, ker smo si svesti, da brezznačajnih ničel ne prestavljajo iz ničev-skega razloga, katerega so patroni „Schul-zeitunge" „Dienstesrilcksichten" krstili. — (Zaradi živinske kuge) zaprta sta okraja LaŠiče in Ribnica. One, ki po opravkih doli potujejo, opozorujemo, naj ne jemlje soboj kocev, ker bi jim jih sicer straža, ki je postavljena v Turjaku pa mej Turjakom iu Zelmljami, odvzela. Tudi kožuhe te straže jako pisano gledajo, boljše je torej tudi teh ne Boboj jemati. — (Učilnica za p o d k o v s t v o in ž i v i u o zd r a v i 1 s t v o.) Poslednjim „Novicam" priloteni „Oglasnik" naznanja, da bode dne 17. prihodnjega meseca novembra /.ačetek novemu šolskemu letu na ljubljanskoj šoli za podkovstvo in živinozdravilstvo, katerej je vodja g dr. J. Bleivveis. Kdor želi biti sprejetim v šolo za podkovstvo, mora vsaj mati znati slovenski, razen tega pa dokazati po spričevalu, da se je popolnem izučil kovaška. Poduk traje pol leta; kdor konci leta dobro naredi preskušnjo, ima pravico na patent podkovskega mojstra. #Ž i v i n ozd r a v- viska Sola pa traje celo leto. Vanjo lebko vatopi vsak, kdor je vsaj 13 let star, pa slovenski brati in pisati zna. Vtjaceu.u pa, kdor se cglasi za učetca v ta zavod, bodi-si za podkovstvo ali za živ>nozdravilstvo, treba domovinskega lista in fajnioštrovega spričevala O po&tenem obnašanji. Učni jezik je v oteli Šolah alovensk, nauk biezplateu; učencem je skrbeti le za stanovanje, živež iu učne pripomočke. Ubožnim, pridnim mladeničem nadt-jati Be je še za to podpore. — Leiošnie pre skušnje -o bile končane dne 20. t. m. Navzo-čeu je bil tudi novi učitelj g. Ed. Sc h legel. Trije učenci so dobili oiplume sposobnosti za kovaško mojaterstvo, in cb jed nt m Bpričevala dobrih živmozdravuiških pomočnikov in meso-gled, dva pa, nekovača, bpričuvah dobiih živi-nozdravniških pomočnikov in mesogled. — (Požari.) Iz Cerknice piše se nam dne 27. t. m.: Sinoči o polueuaj.-itib nastal je na dosle neznan način ogenj v hlevu posestnika Josipa Premrla v Martinjaku. V kratkem času uničeno je bilo poslopje kakor tudi vsa v njem shranjena klaja. Poslednja nij bila zavarovana; poulopja pa za 1000 gld pri banki „Slaviji". — Iz Vele so ve ga i>e nam poroča dne 2G. t. m.: Včeraj zjutraj ob treh je nastal pri nas požar, ki je posestniku Janezu Ahačiču upepelil staniSče, pod in hlev. Ker nij dvombe, da je bilo navlašč zažgauo, začelo Be je takoj preiskovanje v tej zadtvi in se nadejamo, da v kratkem najdemo poži- galca. Zavarovana bo vsa poslopja bila pri banki „Slaviji'. — Iz Ptuja se nam poroča dno 28. t. m.: I»enes po noči je pogorelo stati .šče m gospodarsko poslopje posestnika IMipa r.e/jaka v Korčevini št. 106. Na kak načiu je ogenj nastal, nij Še znano ; vendar se je takoj ujaljalo preiskovanje, katero bo, tega se na-(Ujarao, ImefO ugoden u-peh. Bezjak nij v tukajtajtj okolici ravno na najboljšem u, t' rr daje to pogorišče povod marsikateremu ugibanju. Zavarovano je tudi to poslopje bilo pri banki „Slaviji", katera je po tukajšnjej okolici jako razširjena. — („Personalstand der k. k. Tle-hiirden und Aemter im Herzogthume Krain".) To je naslov knjižici, ki jo je ravnokar izdal učitelj g. Fran Gerkmann uže mnoga leta delaven in znan v stroki še-matismov in jednacih prijiomočkov pisarničnih. Tudi ta najnovejša zbirka bode dobro došla vsem. ki imajo posla bodi si s posvetnimi ali cerkvenimi, upravnimi ali sodnimi, državnimi ali deželnimi in mestnimi, s kratka s kater mi koli obiastnijami, zastopi, uradi in javnimi zavodi. Našteti bo vrhu tega vsi po našej deželi živeči zdravniki, in na konci je dodan zapisnik vseh protokoliratiib trgovinskih tvrdk ali firm na Kranjskem. Kdor v navedenih merih potrebuje pojasn ld, naj seže po imenovanem delci, katero sta, mimogrede rekoč, prav lično natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. U m« ril t LJubljani. 26. oktobra: Marija Belec, vdova gostača, 69 I., na Bregu št 18, za vodenico. Vi. oktobra Pavel Gerlachor pl. Gerlachsberg, fl. kr. lientenant v pokoji, 72 1., za mrtvico na jdju-čah. — Kr. nci« Bel in, Hm fnbr ško del ivke za t bik. 2 ur s., v Kožnih ulicah št. .'.i, za božjaatjo. V d«želnej bolnici: 24. oktobri: Reaa Miiller, delavca hči, 4 ure, za slab stjo. 2rt. oktobra: Marija rirc, gostmika, 51 L, »a vod tiico Finim KoshBVčar, blapoc, 32 1. — Mo;a L.ivr n, delavka, 55 I«, za pljučno vnetico. 2l> oktobra: Franc Ai.žin, delavec, 36 L, za kron. kut iroui v črevesu. Dunajska borza 80 oktobra. (1/. vi m o telegratično poročilo.) Soorni drl. dolg v bankovcih «« gld. 25 kr. B notni drž. dolg v Brebru 71 10 „ ^laia renta . . . 80 85 m IH80 drž. posojilo . 127 50 . Akcije natodne banke . . . 837 _ Kreditne akcijo . 2KB B 40 * . 116 30 _ _ Napol. y n C. kr cekini . . 5 M ■ Državno marke . &7 n 50 n Premeščenj e. Udano podpisani lavriaje prijetno dolžnost, da so vnem svojim čestitim |>. n. gostom za dozdanje za-upno ohiskavanje najuljudnejo zahvaljuje, ob jednom pa to svojo zahvalo združuje I vrlo udano prošnjo, naj ga blagovnic tudi v njegovem novem prostoru na šentpeterskej cesti št 2, v lekarnarja Maverjevej hiši, nasproti frančiškanskemu mostu, počestiti z jako pogostimi pohodf. V Ljubljani, 21. dan meseca oktobra 187i>. Josip Bukovnik, (504—3) friaeur. I I S"* o » D. g. o5 W5f K tave a * 3 MI E vili M C 7. :i. r te ro
  • )itliii<<» in Kupčijo, kraji Jiri 1 urnih cerkvah imiijo prednost. — Ponudbo naj se pošiljajo opravniStvu „Slovenskoga Naroda" pod štev. 100. (f>05—:<) Trgovinsk učenec. Zdrav, živ deček, 14 do 15 let star, lepega vedenja iu poštenih staršev, ki ai je prisvojil elementarno šolsko oliko in jc v besedi iu pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se kot učenec v ljiiidjanskej trgoviuskej (speceiijstvu) hiši, ki je na dobrem glasu. Učni eas 4 leta. oblačijo ga stursi, sicer ima vse prosto. Oziralo se bode samo na dečke h kmetov. — Ponudbe administraciji „Sloven-■kega Naroda", (506—2) Schiffer & Stedry v Ljubljani, cLo-vc^n-SL cesto, jsoleg- kolodvora jvižna železnice, prodajata n;i jl»<>l j>i rI^t*«>L>ovlji^li: salonsk piemog1 za kurjavo v sobi in kuhinji, ob ji 11m iu tudi aW tovarnišk premog "VI za vsuko potrebo po nuj nižjih cenah. \aroc»ie no »prejemajo: v magazinu za premog na dovoznei centi poleg kolodvora juž. železnice, pn J. E. Bučarjevih naslednikih pri irančiškanukem mu -tu in pn Kari S. Till-u pod Trančo št. 2. (503—6) ■5 v v v v v v s s v H I v s s i i v S v ¥ > H -ti (o (l) ■r-> O H N (o H •H uD O (D H •H >(l) •r-> rH O ¥ S I i Za gospodinstva! Čestitim p, n. naročnikom za dosle izkazano mi zaupanje uljudno zahvaljevaje se, prosim, da mi blagovoli! isto ohraniti i nadalje, ter priporočam kot izborne kurivo za kurjavo v sohi in kuhinji zagorsko - toplišk salonsk premog (svetli premog najboljše vrste, rad ter brez duha goreč) l>o m:ijm i v j i li oenah v plombiranih žakljih 50 kilo = I čolni cent a 45 nove. Pri naročilih na 250 kilo = 5 čolnih centov a 43 novčidev. "^H£ Pri naročilih na 10, 20 in 40 čolnih centov primerno znižane cene. U^T" Naročila na cel vagon po rudniško fabriškej ceni. '^Mf Mt€š&lmroJ€iiš(M drva v plombiranih žakljih a 20 novoičev. pri naročilih na 6 žakljcv a 18 novčičev. iMiiiigohrojnini naročilom prijioroča so bč sjioštovuiijem Doloevec, (510—2) rimska cesta, li». Opomba: Naročbe in plačila se i sprejmo: V trgovinah se šjieeerijskim blagom: Albert Plautz, na križevnlikem trgu; J. B. Justin, |»oleg At. Jakopskega mostu; M. Ahčin, na starem trgu; Josip Trlbuč, št. petersko predmestje; v glavnoj zalogi tabaka, na mestnem trgu; v prodajalnioah tabaka: poleg frančiškanskega mostu; na Frano Josipovem trgu (loterija) v MahroveJ bili; na dunajskej cesti poleg deželne bolnice; v Sohellonburgovih ulioah 11 'italniea). 1 <| N< P K H' V o- ID A H" o< (B P H* B ■d (D 0< O B H v I 8 3 : Z v v v v v I v v v II i Z v v y najceneje pri A. Debevcu, rimska cesta 19. i*i l^uateij in uieunik M a.,.,u Armic. M—B. ----- Lubiuiua iu ima JNcroaue uuaarueu.