!25. štev. DanaSnj« številka obsega 6 strani. V Ljubljani, sobota 24 maja 1919. If. leto. '■BSISStK Vfrifi?.. v X4ubU«mi te p S/ pošti: fSfs itxt: *'il# /Vt ffe- G . K 84*~ « 42'" ■ ■ 21'-- e . 7- >s«x»atvo: fj$ «** 'ž»i* sapmf K •#*--^ 60'—“ te-l tcts ,c „ *#•— 1‘: % m, ** gitssieae krtoŽIm’ ter**. 3.®lfO|atTe Sesurjet »s e-ssuremp oiirtul Sarofalkl naj pcfSijali asFoSnln® isateiumici. "r®>t »•-vfef; fefi • &’Jk8 O/, »«*• ra- •'?' *om ia si e#r. tar 45 ss* ■iirafe j,. ;*Uw »a *aSr*( iv risi. *a>tčit«d p«p*K. tedtelStv« le bk, Sturm trsi &t»*. 18. Selefoa 1,4*7* SSfC, UpratBUitTO je »a Marijlnerc.' trg* —== 'mr, 8, Telefoni Štev. 4i. ~-rr-z~- Isgb.aja v&ak. d&B &jv;ir&} Fosajžiesa*. številk* «-al|a 40 riE&?fef. Y|safc**j(9tt glefl« J»*tr»Hr l. Ar. se raj &rl» ?.oli »a ifUgvvnr d»;4e&iteft sli aaktedta* — Dopisi a»J k© frfchfe&tejv." — Ket^Ut s« ec rotenja. Kompromis-med Jugoslavijo in Italijo! Alarmantne vesti: Naše severne meje! — Usoda Krasa in Goriške. — Velike protičeške demonstracije na Dunaju. V usodepolnem trenutku! Vprašanje naših sever- nih mej. Mirovna konferenca revidira nekatere mejne točke. _ LDU Saint Germain, 22. maja. vuun.Kjj) BTemps“ poroča: ( rta, ki i >ft določila bot meja med Nem. Avstrijo ln Jugoslavijo, obrnjuje, kakor vSo kjJŽe pravice jugoslovanskega prebivalstva. Izkazalo se je raditega, da je potrebno stvar na nekaterih v poštev prihajajočih točkah izprememti. Xa revizija so je že izvršila, vendar pa italijanska vlada dozdevno ni pri volji dati svojo definitivno privolitev, dokler ni urejeno mejno vpiašanje med Italijo in Jugoslavijo. Najbrže se bo rodi tega predaja mirovne pogodbe nemško-avstrijskim delegatom zakasnela za nekoliko dni. Poročilo jugoslovanskega odbora. Pariz, dne 25. maja 1919. Tiskovni urad Jugoslovanskega vce in tudi slovenske dele ogrskih županij Vas in Zala. Mejna črta-bi tekla od Vrbske^ jezera in hi se nadaljevala tik pod Celovcem in nato ves čas oh etnografski meji, — Maribor hi -seveda ostal jugoslovanski! Izpremembe v italijanski mirovni delegaciji. LDU Pariz, 23. maja. (Dun. KU) „Petit Parisien® javlja, da se bo italijanska delegacija bržkone preosnovala, in sicer se Salandra, Salvago Uuggi in Barzilai ne vrnejo več v Pariz. Kot novi člani prihajajo vpoštev različne osebnosti, med njimi Luzzatti, Crespi tn državni podtajnik Paratore. Tudi »Matipu11 poročajo v istem zmislu iz Milana. „Echo de Paris“ javlja, da pripisujejo sestanku ministrov v e lici -jelnth krogih veliko važnost. Načrti in kombinacije francoskih diplomatov. Vojaška zveza Jugoslavije z Francijo? — Podonavska federacija? odbora v Parizu je izdal-danes opoldne innD . . , __ . i™ met. Med drugim pripominja: »Jugoslovanski delegati so se posvetovali 2 g. Tardieu-em, predsednikom centralne teritorijalne komisije na mirovni konferenci. Izmenjale so sc misli glede Sevemlh mej Jugoslavije. . ^0 teh bi mesti Beljak in (Je *°\oc bili prepuščeni Nem. Avstriji, docim bi .Jugoslavija dobila Veliko- ?UD ^!R LEVSTIK. KU) »Telegraphen Union“ poroča s švicarske meje, da se glasom Agence Ha v as zatrjuje, da namerava francoska vlada skleniti z Jugoslavijo vojaško zvezo. Od Bslta do Jadrana. Belgrad, 23. msja. (Izv. poroč.) Glasom infoimacijskih poročil iz Pariza je v zadnjih dneh zopet stopilo na mirovni konferenci v ospredje vprašanje ,.podonavske federacije-. To je samo francoska kombinacija, katera drugače še ni znana v naiglavnejših obrisih. Toliko je znano, da Francija želi trdno in tesno zvezo med vsemi državami od Balla do Jadrana. Francoski načrti zagovarjajo idejo zveze naslednjih držav: Čehoslovaške, Jugoslavije, Nemške Avstrije, Poljske in Romunske. Italijanski ministrski svet na meji. Težkoče v rešitvi italijanskih zahtev. LDU Lyon, 22,maja. (Brezžično). Italijanski ministrski svet, ki zboruje ob italijansko francoski meji, je trajal skoro b ur. Vršil se je v salonskem vozu iz Rima doSSih ministrov. Vse dohode k vlaku ie zaprl vojaški kordon. Po oficijelnem poročilu je ministrski predsednik Orlando tekom seje v obširnem govoru razpravljal o delovanju Italijanske delegacije v Parizu, ki jo je vodil nepreslano duh onih izjav, katere je podala vlada v zbornici dne 92. aprila. V debaii je ozozarjal ministrski predsednik na resno težkoče, ki se porajajo povodom rešitve problema italijanskih narodnih interesov z ozirom na nasprotujoče probleme in interese drugih narodov. Ministri so bili končno uverjeni, da pridejo najgotovejše do cilja, ako vzdrže v deželi strogo disciplino. Končno je ministrski svet konstatiral popolno soglasje med ministrskim predsednikom in italijansko delegacijo. Slovenci sprejmite odprtih rok nesrečne koroške begunce. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze. Vzroki naše krize. Mnogo se dandanes piše o duševni krizi, ki jo preživlja naš narod. Ako smo jo šc konstatiral!, treba, da se uglobimo v vprašanje pravega vzroka tega duševnega razpoloženja našega ljudstva. Kateri je prvotni vzrok temu zlu, ki nas je dovedlo do narodne nesreče na Koroškem ? Danes šele uvidevamo, da naše ljudstvo le slabo poznamo in da ni vse tako, kakor smo mislili. Zakaj ne opažamo pri Nemcih istih duševnih kriz, kjer je vendar več vzroka za take bolestne pojave narodove duše? Nočemo zmerjati, ampak odkrito povedati naše mnenje, in sicer zato, da krenemo s poti, katero smo do danes hodili in se na ta način zavarujemo za bodočnost prott enakim hudim razočaranjem. Čudno je, da sc danes govori o unši duševni krizi ravno od strani, ki so največ zakrivile, ki so prvotni vzrok lega zla. Mi nismo bili zmožni dati ljudstvu višjih narodnih idealov, kakor se je to posrečilo Čehom. Nasprotno, naši vzgojitelji z malimi izjemami, so smatrali pobijanje narodnih idealov med ljudstvom za svoio nalogo Nudili pa so za nadomestilo avstrijske laliideale, s katerim? so znali prav sprotno otrovati dušo našega ljudstva. Že otrokom v šoli se je ubijala v glavo samo ljubezen do , matere-domovine“ Avstrije. Ljudstvo je slišalo v šoli, cerkvi in na shodih slavospeve na Habsburžane, na cesarjevo pravičnost, ki nam daje kruh in zemljo. Degenerirani cesarji, ki so po »božji milosti** vihteli bič nad avstrijskimi narodi, so se stavili ljudstvu koi vzor-možje v vsakem, še celo verskem oziru. Habsburžani so se slikali kot ideal ljudstvu. Posrečilo se je doseči, da je smatral kranjski kmet cesarja, ki si ga > VgHgiaC^Bgg1.! V*v' 97 nadaljevanje. ■■cit Glas se mu je tresel, kakor da se zdajzdaj razjoče. Odvetnik je v prvem hipu zazijal; nato ga je pbšla zavest, kaj je napravil. Mrzel znoj ga je oblil Jn kolena so se mu zašibila. »Gospod giof!« je zastokal, »gospod grof, saj tega ne mislite za res! Ali je mogoče, da me sum-ničite tako brezdanje podlostiP Oh, tega nisem hotel... tega nisem zaslužil!« . Krilil je z rekami ter se postavljal pred vrata, zadržal užaljeno visokorodje. Odkraja je bil a ^l'ud in vse rotenje zaman; v smrtnem strahu Qro^r^nii odvetnik na kolena ter objel gostu noge. dran j*5 °kRtal i'1 ga pogledal široko, kakor bi se čeni * -1Z ?Rusnih sanjt obraz se mu je jasnil, ogor-niai *2&injal° °k solznem doktorjevem zakii-rahl^’ a nerodnost, ničemurnost, oe- zn, V*en greh zoper spodobne šege, kar sam pri-i a’ nikakor pa ne namen, podkupiti osebo, ki mu akorekoč sveta in nedotakljiva: na rS’ K°spod grof, ki sem vam ne bi poznal oevlju, kakor kapljica blata, ves kolikor me je!...« j JOS,t sc .jo zdajci iztreznil, pograbil velikana pazduho in ga vzdignil na noge: » Tak sem vam storil krivico ?... Moj Bog, kaj Je Pri pameti šinilo v glavo? Smu*iklas, S Ah, dobri moj msem pri pameti; to je moja vražja alžerska bolezen, posledica preslanih muk in notranjih bojev...« Toda odvetnik mu ne bi bil zameril vse na svetu. Objela sta se ter obnovila prijateljstvo; v znak sprave, ali kakor je rekel sam, »v ponižanje in pokoro«, je vzel grof vrnjeni denar nazaj... Bil je večer, poln prisrčnih izlivov, Čeprav se je zdelo, da jima spomin na grdo nesporazumljenje Še dolgo ne bo dovolil naplesti razgovora o prejšnjih stvareh. Ko jo Smučikias odvedel gosta k domačim, je izkazoval Nini toliko Češčenja in prožil na njeno srce tako težke granate, da so se vsi pomenbno suvali pod mizo; le hišni oči se je ošteval sam pri sebi ter ugibal, kaj mu je storiti, da bi visokorodje čim prej pozabilo njegov današnji zločin: »S takimi tiči ne moreš govoriti, kakor bi se menil z onga, Skalonom ali samim seboj; mari bi se bil ugriznil v jezik, budalo! Vse je polomljeno, vse zasvinjano, da gorje biti ne more, in ravno zdaj... Nič ne pomaga, začeti bo treba odkraja.« " V svoji skesanosti je napravil po grofovem odhodu generalno izpoved pred vso rodbino; tolkal se je po glavi, zmerjal se s tepcem in zahteval od Antoinctte, naj mu prizna prvenstvo nad vsemi osli sveta. Nato pa ga je mahoma obišla nova podjet-jetnost; izsipal je načrt za načrtom kakor general po izgubljeni bitki, razdajal vloge in delil navodila, pri čemer se je zlasti obračal k Nini: »Drži se, zakaj tvoja reč stoji dobro ; vse upanje gradim zuaj nate! Zgrabi prvo priliko in hops po njem, saj slišiš, da komaj čaka... V tvojih rokah je slava Smučiklasovega imena.« Toda kosič, ki so mu vezali zanko, očividno še ni mislil na to, da bi se ujel. . »Ukrotil sem ga,« je mrmral, korakaje proti domu. »Zdaj bo miroval nekaj časa, in nitke ostanejo lepo v mojih rokah. Prenaglost ni dobra; vsaka stvar potrebuje časa, da sc razvije, in moja Še prav posebno... Čemu bi se dvizal na tujo komando? Vse, vse mora biti poplačano, kadar spustim svoje mine v zrak! In tudi Marija me še potrebuje; kaj bo sirota brez mene?« Z nežnostjo je pomislil nanjo, kakor bi bila že dolgo nesrečno zaljubljena in namenjena skupno umreti. »Pomorem ji, rešim jo, če mogoče; vsaj oči ji zatisnem, ako ni druge izbire. Vendar je bolje, da ne zve, resnice o meni... In Smučiklasova Nina naj čaka; ohladim jo, da mene spravi v kočljiv položaj... zakaj zdi se, kakor bi bila pripravljena tvegati vse: njeni izzivajoči pogledi, tuintam čudna beseda, samičji gibi, pa tisto ogabno stiskanje k meni — tfej! če bi znala, da ni mogoče — kar je blazno in nezaslišno — in zakaj! Zakaj, to je tisto... Nu, saj bo videla, vse o svojem času; — varujmo razdaljo, ki mora biti.« Ostal je mož besede. Nina se je po dobrih očetovih in še lepših materinih naukih sicer oborožila za sleherno možnost odločilnega boja, toda grof je razodeval v vedenju in govorenju. da ni vedela česa početi. ---------------------- (Dalje) je ra oral predstavljati kot nekakega polboga, za svoj prvi ideal. Drugi ideal, ki so ga nudili ..voditelji-1 slovenskim slojem, je bila stranka. Strankarstvo se je zaneslo v vse sloje, družino, cerkev in celo v šolo. Voditelji so zanetili boj stranke proti stranki, ki je šel tako daleč, da so Šs slovenske stranke v škodo narodnih interesov menjaje se stopale v kompromis z Nemci (Hein, Schvvarz), da so se v korist stranke pri volilni reformi žrtvovali koroški Slovenci itd. Prodajajoč velike narodne interese so se stranke potegovale za male začasne strankarske koristi. Delalo se je za stranko in ne za narod. Stranka je bila pri nas svrka za se, a ne sredstvo za dosego vsestranskih,’ boljših življenskih pogojev naroda. In vendar bi morala imeti vsaka stranka eni in isti cilj: dobrobit ljudstva, oziroma naroda. A naše stranke in njih voditelji (s častnimi izjemami) niso delale iz ljubezni do naroda ampak iz ljubezni, do stranke in korita. Naše ljudstvo zato ni narodno ker je njegova duša zastrupljena s strankarstvom; zato Kranjc ne vidi sovražnika v Nemcu, ampak v sloven skem liberalcu in nasprotno v slovenskem klerikalcu ter eden smatra drugega za ..izmeček človeštva11, kakor jc pisalo slovensko časopisje. Ni sc nam torej treba čuditi, da smo prisiljeni pisati o duševni krizi naroda, ki je vendar v jedru zdrav, a žal, zapeljan in ne 'najde poti iz prepada-. v katerega so ga pahnili njegovi vzgojitelji. Žalostno je, kar smo doživeli na Koroškem, toda dobra šola, dober in resen opomin za bodočnost. Vzgajajmo od sedaj naprej narodne značaje in ne strankarje brez narodnosti. Narodna ideja je dala narodom v časih velikih borb moč, vstrajnost in krepko voljo, voljo do življenja. Itavuo tega pa danes še manjka našemu narodu in naši mladi državi. Primerjajmo zgodovino polpretekle dobe in prepričali se bomo, da je narodna samozavest državljanov najkrepkejša moč dr žave. Vsekako smo tudi za diferenciranje naroda, a pobijati moramo povsod ono kranjsko, patološko strankarstvo, ki nas je privedlo v ta žalostni položaj. Boj med strankami je neizogiben. Stranke s poštenimi političnimi cilji naj tekmujejo med seboj za enostranski blagor naroda. Svrha bodi ista — s a čin je lahko drugačen. Nikdar pa ne sme biti strankarstvo cilj posameznih političnih skupin. Strankarsko premirje v času narodnih kriz je znamenje politične treznosti, če ne vsebuje tako premirje zakulisnih špekulacij posameznih intrigantov, katerim je več do začasne koristi stranke, kakor pa do sreče celokupnega naroda. Premirje pa, ki zakriva "javnosti proti-državno agitacijo, je — veleizdajstvo! Mirovna pogodba z Nemčijo. 4. Posebne določbe v Liberiji. — Nemčija se odreče vsem ugodnostim in predpravicam ki jih uživa v Liberiji. 5. Pose n a določila o Maroku. — a) Nemčija se odreče vsem naslovnim m faktičnim predpravicam ter ugodnostim, katere uživa po alge siraški pogodbi z dne 7. aprila 1906 in po francosko-nemških dogovorih z dne 9. februarja 1909 in z dne 4. no vembta 1911. Nemčija bo morala odškodovati nemške posestnike. Budosled-nje pravice, ki bi jih razsodišče, ustanovljeno na temelju marokauskega rudarskega prava, utegnilo prisoditi nemškim podanikom, bodo ocenjene po razsodnikih te pravice bodo imele potem usodo kakor posestva Nemcev v Maroku, e) Nemška vlada mora zagotoviti prenos delnic, ki predstavljajo delež Nemčije na kapitalu ma-rokanske državne banke, na osebe, ki jih bo določila francoska vlada. Vrednost teh delnic bo izplačala Nemčija svojim pravnim naslednikom; te vsote se bodo odštele od vsot, ki jih Boj in delo! So med nami ljudje, ki vidijo v boju za resnico „denuncijantstvo in komedijantsko lojalnost napram novemu državnemu režimu", kateremu hočejo s svojo mednarodno hinavščino in hujskanjem delavskih slojev izpodkopati tla med našim poštenim narodom. Kadar jim zmanjka psovk, tedaj se postavijo na svoja lažnjiva demokratska načela in se skušajo z manipulacijo ljudskih pravic zagovarjati pred javnostjo, ki je že davno obsodila njihovo protinarodno in državi nevarno gonjo. „Zjasnitev pojmov" in kar je drugih takih lepih fraz, o katerih naša javnost ne mara nič slišati od ljudi nejasnih pojmov, — je pač lep izgovor za brezdomovince, toda na stvari ne spremeni ničesar. Njihovo geslo „boj ali delo“ se strinja popolnoma z njihovimi dema-goškimi načeli. Pozitivnega dela sploh ni v njihovih vrstah, ampak samo boj — če treba tudi na nož. Ali je mogoče hujskanje na razredni boj -— delo? Ali je razširjanje brezdomovinske internacijonale delo za narod? Mogoče, toda le po njihovih načelih. Če je tako, tedaj spadajo k takemu „deiu“ tudi razne polomije v njihovih strankarsko - gospodarskih društvih iu zvezah. Naše ljudstvo se zaveda vedno boij. Ni več daleč dan, ko bo temeljito obračunalo z vsemi sovražniki, ki so zakrivili, da se je v času osvoboditve spozabilo na račun narodne zavednosti in državne misli. Naše de lavstvo, ki je pod avstrijskim jarmom moralo služiti za tuje koristi, je spoznalo, da bi bila narodna in državna osvoboditev za-nje brez pomena, če bi delalo tlako mednarodnim in brezdomovinskim demagogom, ki se pokrivaj o s plaščem jugoslovanske stra.ike v resnici pa nadaljujejo „delo“ nemško - židovskih kapitalistov, ki so sanjali o nekt državi, v kateri bi gospodarili na način, kakor gospodarijo ponekod današnji boljševikl. V našem ljudstvu je preveč zdravih načel, da bi se vnemalo za kako strahovlado brezdomovinskih elementov. Mi delamo z ljudstvom in za ljudstvo. Ko so se brezdomovinci klanjali avstrijski vladi, ki je z njihovim odobravanjem in pomočjo pošiljala tisoče in tisoče naših ljudi v smrt za nemške interese, smo bili mi pripravljeni, da nas odvede avstrijski rabelj pod vislice, ker smo ostali zvesti svojim narodnim načelom, V ječah smo delali načrte za boljšo bodočnost našega ljudstva in v vrstah avstrijske armade smo propagirali naše narodno in državno ujedinjenje. Sedaj pa pridejo Ijndje, ki kažejo na svojo ztiačajnost in poštenost v dobi avstrijskega suženjstva in nas zmerjajo z denuncijanti in komedijanti, ker odkrivamo javnosti njihove zlobne načrte proti narodu in državi, za katero smo se borili med bajoneti in pod vislicami. mora Nemčija plačati kot odškodnino za vojno škodo, f) Marokansko blago ima pri uvozu v Nemčijo enake ugodnosti, kakor francosko blago. 6. Posebne določbe oEgiptu — a) Nemčija priznava angleški pro-tektorijat, ki je bil proglašen 18. decembra 1914. b) Nemčija priznava, da so dne 4. avgusta 1914 izgubile veljavo vse pogodbe in vsi dogovori med Nemčijo in Egiptom, c) Sodstvo nad nemškimi podaniki in nad nemško lastnino bodo začasno izvrševala angleška konzularna sodišča, d) Angleško-egiptovska vlada bo popolnoma svobodno določila pravni položaj nemških podanikov v Egiptu, e) Nemčija pritrdi vnaprej razveljavljenju, ali eventualnim izpreinembam dekreta z dne 28. novembra 1904. (Komisija za upravo egiptovskega državnega dolg?.), f) Nemčija soglaša s tem, da preidejo pooblastila, priznana Nj. V. sultanu po carigrajski konvenciji z dne 29. oktobra 1918, nanašajoča se na svobodno piovbo v sueškem prekopu, na britansko vlado, g) O pravicah nemške vlade iu nemških podanikov v Egiptu veljajo enake določbe, kakor Ne bi reagirali na iažnjive in nedostojne napade s strani boijševlških hujskačev, če ne bi vedeli, da se strinjajo ž njirni tudi gotovi Jjudski voditelji", ki so že javno pokazali svojo solidarnost s slovensko mter-nacijonalo. Zato ne bomo odnehali od začetega boja, dokler ni razkrinkana zadnja protidižavna misel naših notranjih sovražnikov. Boj in delo je naše načelo. Boj vsemu, kar ni jugoslovansko, delo za vse, kar potrebuje naša država za veliko bodočnost v edinosti celokupnega jugoslovanskega naroda. Pismo iz beljaške okolice. Begunec iz beljaške okolice je dobil od svojih domačih pismo, ki ga je prinesel nekdo pr-ko Karavank. Med drugim mu pripovedujejo o gro~ zovitem strahu, v katerem so preživeli zadnje dni. Dan in noč jim je bila pred očmi smrt. Zaprli smo hiše, toda nemčurski boljševiški agitatorji, ki so podkupljeni od nemških delavskih svetov in imajo v rokah vso vlado v naših vaseh, so vlomili v hiše in morali smo dati vse, kar so zahtevali, Kjer pa niso našli odprte hiše; so postavili pred hišo strojnice in streljali. K sreči so zavedni možje pravočasno zbežali. Mnogo naših ljudi je bilo aretiranih in odvedenih neznano kam. Sedaj je malo boljče. Ljudstvo pri nas 'je čisto obupano, ker ne vidi nobene pomoči in odrešenja. Kdaj bo vendar konec trpljenja koroških Slovencev? Važna kulturna vprašanja na Čehoslovaškem. Praga, 22. maja maja. (Pos. por.) Češka publicistična javnost sloji sedaj v metežu in borbi za rešitev treh važnih in velikih kulturnih vprašanj. Čehi nameravajo radikalno izvesti: a) r e-forino zakonskega prava, b) ločitev cerkve od države in c) odstranitev cerkvenega prava. V Narodni skupščini so sedaj živahne debate predvsem o reformi zakonskega prava. K rešitvi tega vprašanja je pravosodni minister dr. Soukup omenjal, da reforma zakonskega prava zadeva 200 000 družin in da je državi na tem ležeče, da ne prekrši pri tej reformi te ali one dogme. Sedanji zasebno kapitalistični sistem se je oklenil tudi institucije zakona, ki je postala med \ojno predmet špekulacije. Ločitev zakona ne bo samovoljna. Naloga sodišč bo, strogo pazili na io, da se zakon ne bo zlorabljal. Menimo, da je že prišel čas, da rešimo veliki problem ločitve cerkve od države. Novi zakon pomenja velikanski korak naprej in je kulturno delo v prospeh republike in bo služi! morali. Z zakonsko reformo nameravajo predvsem zadati udarec vedno bolj se razširjajoči prostituciji. Poteku teh razprav Narodne skupščine sle^i vsa javnost z zanimanjem. v Maroku, h) Angleško - egiptovsko blago uživa pri uvozu v Nemčijo enake ugodnosti, kakor britansko blago. 7.) Turčija in Bolgarija. — Nemčija se zaveže, da bo pritrdila vsem dogovorom, ki jih bodo aliirane in asociirane države sklenile s Turčijo in Bolgarijo glede pravic, katere bi Nemčija oziroma njeni podaniki megli zahtevati zase v Turčiji in Bolgariji, in ki niso predmet določb te pogodbe. 8. Posebne določbe o pokrajini Chantoung. — Nemčija se odpove na korist Japonski vsem ugodnostim, katere ji nudi pogodba s Kitajsko z dne 6 marca 1917 'in drugi dogovori glede pokrajine Chantoung. zlasti kolikor se liče ozemlja Kiau-Čoua železnic, rudokopov in podmorskih kablov. V. del: Vojaške, pomorske in zra-koplovske klavzule. 1. Vojaške klavzule. — Ta odstavek določa, da se zniža nemška armada na število, ki zadostuje za vzdrževanje permanentne policijske službe ter jemlje Nemčiji pravico in možnost, ustanoviti zopet veliko na- Nemci se vedno zatiralci narodne svobode. Dunaj, 22. maja, V nižjeav-strijskem deželnem zboru so sedaj razpravljali predlog poslancev Bier-baumerja in sodrugov na deželnega glavarja glede odstranitve nenemških uradnikov in nastavljencev iz deželne, šolske in občinske službe. Trije češki deželni poslanci so odločno protestiral in izjavili, ria je na Dunaju 417 000 oseb, ki se priznavajo h čehoslovaškemu narodu in da so tudi Čehi na Dunaju pri deželnozborskih volitvah imeli 57 340 glasov, na katere so odpadli trije mandati. Deželni glavar Se vet se je protivil to izjavo vzeti na znanje v zapisnik. Tudi v Mariboru posta- | jajo odločnejši. Okrajno glavarstvo ie ven c! ari e 1 začelo pometati z raznimi nemčurji in hujskači proti naši državi. Ako bo 1 okrajno glavarstvo to delo vstrajno nadaljevalo, smo prepričani, da bo v nekoliko tednih v naših obmejnih krajih najlepši mir in red. Med drugim je okrajno g-avarstvo izdalo te-le odredbe : 1. Ker so se ponavljali slučaji, da se je v gostilnah Novak Jakf b in Marek pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, oziroma v restavraciji na kolo- •; dvoru pri Sv. Lovrencu ščuvalo proti Jugoslaviji in ker se je posebno skušalo vplivati na k orožnim vajam vpoklicane, naj se ne odzovejo vpoklicu, zaprlo je okrajno glavarstvo te gostilne. 2. V gostilni Alojzija Baumga«" tner pri Sv. Lovrencu nad Mariboroh’ bilo je v zadnjem času zbirališče vseh hujskačev proti Jugoslaviji. Zaprlo Je okrajno glavarstvo radi tega iz var" nostnih ozirov to gostilno. 3. Gostilničar Wutte iz Kn.žega brega pri Poljčanah se je trudil pri k orožnim vajam vpoklicanih, da bi se ne odzvali vpoklicu. Imel bo odgovarjati pri sodniji. Ker je gostilničar, ra oboroževanj« ter izdelovanje vojnega materijala takp» d' bo zadostovalo v izmeri, ki j° hudo natančno d',ločile aliirane države, potrebam policijskega kontigeuta, ki šteje s častniki vred največ 100.000 mož. . b) Opustiti mora splošno vojaŠ*0 službeno dolžnost, uvesti mora novačenje na podlagi prostovoljnega vstop3 in 12 letne nepretrgane službene dobe in odpraviti vse pripomočke, ki omogočajo pnpravijenje na vojno: orga3* poveljevanja, vežbanja in mobiiizs«1!)‘ c) Na ozemlju ob levem br*& Rena, kakor tudi v 50 km Šif0 e pasu ob desnem bregu te r«ke ” sme graditi ali vzdrževati niti niti kakršnihsibodi materialnih sre ~ stev, ki bi mogla olajšati mobilizacij ali sploh nastanitev čet. . Znižanje staležev, šanje nadomestnih formac^j in omejitev o b o r o ž e v a n j Tekom dveh mesecev po uveljavljenju bo moral gostilničar plačati skupiček za kazen. 7. Tovarna za dušik v Rušah se je postavila pod državno nadzorstvo. Nadzornikom je imenovan g. Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah. Upajmo da bode ta nadzornik pometel kmalu nemškutarijo v tej važni tovarni. 8. Pod državno nadzorstvo se je postavilo piemoženje Pacher pl.Thein-btirg, posestnice grada Hausampacher. Ta gospa se je posebno odlikovala dne 27. prosinca, ko so se vršile demonstracije pred okrajnim glavarstvom. Za nadzornika je imenovan dr. Rosina. 9. Pod nadzorstvo se je postavilo posestvo uničevalca gozdov Josipa Samer. Nadzornikom je imenovan g. dr. Milan Gorišek, odvetnik v Št. Le nartu v Slov. gor. Prepričani smo, da bode les, ki ga je tako pridno napravljal za Nemško Avstrijo, dobrodošel slovenskim rodbinam šentlenart-skega okraja, 10. Orožniški štražmojster Čuk iz Selnice ob Dravi je na zahtevo okrajnega glavarstva prestavljen Jz mariborskega političnega okraja. Čuk je znan iz rušanskih dogodkov. Tam v Rušah je zabeleženo tudi ime tega človeka, a tudi v tisti črni knjigi, v kateri je pisana zgodovina I. 1914. 11. Od vlade nastavljeni nadzornik slidmark nih in šulvereinskih posestev, dr. Leskovar je prevzel v oskrbo Stidmarkhct in posestva SUdmarke v St. liju 1n posest nemškega Schul-'ereina Za upravitelja je imenovan trgovec Karel Swaly vlada je gostil x i;V Sl'dmarkhofu zaprla, v nemški 21! pa. -Se nastane slovenska šo a .n Slovenski nadučitelj. Ko je naše ljudstvo zvedelo za to, se je ta vest po-bliskovito razširila po celi meji. Šentiljski Sildmarkhof je bil skozi dolga leta zbirališfe najhujše vseneinške in lutrovske gadje zalege. Sedaj je prišel dan plačila. Naše severne meje. Nemški napadi odbiti. Ljubljana, 23. maja. LDU poroča ob ll. iz uradnega vira: Nemci so 22. maja ponoči neprestano nadlegovali naše straže 'južno od Spodnjega Dravograda z ognjem pušk in strojnic. Napad sovražnega oddelka blizu Schulerjeve hiše severnoza padno od Slovmjega tfradca ,je odbila pehota s sodelovanjem našega topništva. • Na vsej severni fronti je položaj neizpremenjen. Pokrajinske vesti kr Delaj, stradaj, pa bodi s in dušo patriot! Ali veste, ,, ® tako živi 7 Mi uboge učiteljske ('Srno takšni idealisti, da se držimo ga načela in zraven molčimo. Ali -°aJ je dovolj, ker je sila na vrhuncu, jjan.es je tako. da ne vemo, kaj bomo Jutri jedli. Ne moremo si preskrbeti ajnavadnejših in najpotrebnejših stvari, žalostno dovolj nimamo niti za vsakdanji kruli. Posebno prizadeti so tisti učitelji in učiteljice, ki so bili zadnje mesece premeščeni. Nas je na šoli večje število, pa nimamo danes sedemnajstega vsi skupaj petih kron mesečne plače. Obljutolli so nam zaradi premestitve 200 K izredne doklade, nhmo jih še videli; obljubilo nam je mesto stanarinsko doklado, bogve, kje se še grejejo tisti dese-taki; obljubili so nam vrnitev selilnih stroškov, pa kaj Ljubljana je daleč, obljubili so nam slednjič, izplačilo riovih plač — zadnji čas do l, maja. Prvi maj je minil, petnajsti tudi, a mi gledamo še vedno skozi prste. Res je, da ima vlada mnogo važnega posla; na severu je sovražnik, na jugu je gorje itd., saj vse razumemo, zato smo sTpljivi; pa za boga svetega, poginiti vendar ne moiemo! Ali hočete gospodje tam v srcu Slovenije, da v mlad', moderni Jugoslaviji gladu pogine vaše učiteljstvo, kateremu ne morete odrekati da pridno dela. Dajte nam kruha, dajte nam vsaj to, kar je našega, dajte takoj, ker živi ne moremo v zemljo! kr Slovensko gledališče v Mariboru. Maribor se razvija iz zakotnega nemškutarskega gnezda naglo v moderno jugoslovansko pokrajinsko mesto. Najprej je prišel general, za njim pa ena kulturna ustanova za drugo. V soboto so v slovenskem gledališču igrali Nučičevo dramo „Svtt". Ta večer ni po udeležbi in igranju nikakor zaostajal za najboljšimi prireditvami ljubljanskega gledališča predvojnih časov. Imeli smo nekaj moder..ega, kar se lahko postavi v vrsto najboljših dramskih umetnin svetovnega slovstva, a obenem tako domače, lahko razumljivo in — kar je Reba tudi omeniti — moralno po tendenci in vsebini. Režija je bila naravnost izborna, kar je zelo važno. Dober režiser napravi tudi iz slabega blaga nekaj, obratno pa pokvari slaba režija najboljšo snov in igranje. Igralci nikakor niso izglc-dali kot diletantje. Težko mi je omeniti enih, ne da bi zapostavljal drugih. Stric Matija, naivna Jelica in glasbeni učitelj bodo gotovo marsikomu ostali v spominu, I. kr Maribor. Uredništvo „Straže“ je prevzel duhovnik dr. Leopold Lenard. kr Mariborski mestni sosvet. V mestni sosvet so imenovani; Dr. Ant. Jerovšek, dr. Josip Leskovar, Ferdo Leskovar, dr. Rozina in Vilko Weixl. Ker Nemci Pfrimer, Nasko in Mjčnik niso sprejeli mandatov, so imenovani v sosvet: Franc Vincetič, Anton Turk, Hubett Misera in Leopold Barta. Namesto nadrevider.ta Ki taka je imenovan za mestnega svetovalca načelnik skladišča j. ž. Franc Jarh kr Fram. Dne 19. maja 1919 pri vlaku ob 8 uri 45 min zahteval sem na postaji Račje Fram vozni listek v Hoče. Nagovoril' me je gospod, ki je imel službo pri osebni blagajni pod- le pogodbe bo nemška armada demobilizirana in bo obstojala potem samo iz sedem pehotnih in treh konjeniških divizij, katerih sestava bo natanko določena in katerih jakost bo vnašala največ 100.000 mož s častniki (katerih število ne sme prekoračit 4000) in nadomestnimi formacijami Vfed. Ustanovila se bosta dva gene *alna Štaba za dva armadna voja, ka Cen1 sestava bo tudi natančno določim* število osobja za vojaško ad-služblrativno s'l'žbo, za razne državne ali mu’*a orožništvo in za lokalno se ne » Palno P°**cii° ie omejeno in vojaH„ ,Srhe!o porabiti za nikako vrhovrr Va^° ali sluzb°- “ Nemški f0rm .. generalni štab in vse podobne mater1? So razPu^ene- Ves vojni izvora1 i. ”en,škega ali inozemskega asnor presega po aliiranih in sp ,^irani.1' državah določeni kontigent, dr,:«!10/3 .izr°Gti tem državam. V bo-teriisi smele izdelovati vojni ma dniLx-iSamo one tovarne, ki jih bodo ciiran P°g,avitne aliirane in aso-dovri6 . ade> in samo v izmeri, ki jo deim -e a. Pogodba. Vsako drugo iz-anje, izvoz ali uvoz vojnega ma- terijam, plinov, prepovedanih tekočin ali snovi, oklopnih voz, tankov ali podobnih strojev je Nemčiji prepovedan. Vojaško novačenje in v e -žbanje. — V nemški armadi se vrši odslej novačenje na podlagi prostovoljnega vstopa. Vojaška služba traja nepretrgoma 12 let. Častniki so obvezani, da služijo najmanj do svojega 45 leta. — Vzdrževali se smejo samo one vojaške šole, ki so neoto-hodno potrebne za izobrazbo častnikov, kolikor se jih potrebuje za dovoljeno število četnih enot. Število učencev mora biti v skladu s častniškimi mesti, ki jih bo treba zasesti. Vjakršnemu učnemu zavodu in društvu je prepovedano pečati se z vojaškimi zadevami ali vzdrževati kakršnesibodi vezi z vojaško oblastjo. Prepovedana je tudi vsakršna naredba, ki odreja mobilizacijo ali ki samo posredno vodi do mobilizacije. (Dalje prih.) uradniški aspirant nemško. Malo po slušam in slišim, da se v pisarni v obče nemško občuje, kar sem že večkrat tudi od drugih slišal. Nisem se mogel prav nič zavesti, kje da sem ali v Jugoslaviji a i v Nemški Avstriji. Radi tega pa povem vodilnemu mestu, da mi Framčani odločno zahtevamo, da se tudi tukaj pri nas na postaji Račje-Fram naredi red v tem oziru, ker kaj trkega tukaj ob meji na manje zavedno ljudstvo grozno slabo vpliva. Gospoda načelnika pa opozarjamo, naj se vendar enkrat vzdrami, ter to od svojih podložnih gospodov odločno zahteva, Ali ima načelnikova gospa, ki je zavedna (zagrizena) Nemka, res toliko vpliva na vse osobje, da si nikdo ne upa več slovensko govoriti. Ali je kriv lega ta nov gospod Kottnigg, dr. Re-z;nsky ali nadučitelj Ahič? Bojite se mogoče koroških Nemcev, da vam pridejo za vrat? kr Sv. Vid pri Ptuju. Brez narodnega ponosa. Nedavno sem šel v nemčursko trgovino Šošterič pri sv. Vidu, da si kupim svalčice. V trgovini ni bilo nikogar in tako sem bil primoran ili v zasebno stanovanje. K mojemu začudenju zagledam tamkaj pri polni meri sedeti gospoda komisarja finančne straže v P.uju, torej uradno osebo, ki je ravno imela uradnega opravka pa se pusti pogostiti od nemčurja, od ovaduha, ki je pod Avstrijo do skrajnosti preganjal vsakega zavednega Slovenca. Res žalostno I Casi so res hudi, pa slovenski uradnik bi moral le imeti toliko narodnega ponosa, da ne bi prekoračil praga nemčurja ovaduha, tem manje, j da bi se od njega pustil pogostiti. kr Celje. Deželna vlada v Ljubljani je svoj čas odstavila "uradnega živinozdravnika pri okrajnem glavar- i stvu v Celju nemškega Židova Fischerja. Kakor čujemo, so se storili od slovenske strar.i koraki, da mož nele ostane i vnaprej v Celju, ampak da se mu podeli mesto uradnega živinozdravnika pri mestni klavnici. Ljudi, ki predlagajo in sklepajo resolucije o Nemcih in Židih vprašamo, kako dolgo mislijo imeti še svet za norca: Prišli smo Slovenci že tako daleč, da se s pobiranjem podpisov za omenjenega žida skuša oblast pri siliti, da ga imenuje. kr Podružnica CMD za Ga- I berje in okolico je imela 18. t. m. * občni zbor. L. 1918 je imela 31 čla- ! nov, 9219 K 10 v dohodkov in 9066 K I 64 v izdatkov. V odbor so izvoljeni: j predsednikom Fr. Nerad, kot odbor- ! niki oz. odbornice: Štefančič Anton, Spegiič, Omladič, gospa dr. Laznikova ter gdčne Pušnikova, Poglajenova, Repovševa, Bajtova, Pavlinova, Šarla-hova, Pustovnikova, Pajkova in Jere-letova; za preglednika gg. Perc in Špindler. — Z ozirom na nove razmete se je sklenilo družabnemu življenju posvečati veliko pozornosti, istotako tudi družbinin nabiralnikom. Upamo, da se sčasoma tudi v onem prebivalstvu Gaberja, ki se je dozdaj malo zanimalo za društveno življenje, zbudi smisel in čut za narodno delo. kr Tri leta zaprta žena. Gra-zeli Josip 53 let star, doma iz Sv. Jakoba, občina Kalobje pri Celju, ima svojo 44 let staro ženo že od leta 1915 v svoji hiši zaprto, ter jo tako strogo nadzoruje da niti skozi okno ne sme gledati. Hrano dobiva enkrat na dan v mali meri pred vrata. Njeni otroci ne smejo na ukaz tega suro veža s svojo mateijo občevati, ter jim je zažugal, da ako jih pri tem zasači, jih postreli. Skrivoma hranijo hčere svojo miter po noči. Temu surovežu niti to ni dovolj, muči jo na vse mogoče načine. Tako sl je na primer enkrat umil roke in noge ter to vodo pomešal med hrano za ženo. Ta po milovanja vredna žena je že či.to oslabela, ter jo samo hitra pomoč reši smrti. Z možem živi neka Ana Novak že 2 leti popolnoma zakonsko. Ima tudi z njo sina, starega 7 me secev. G azeli je bil od sosedov že pred dolgo časa tamošnjemu shaž-mojstru naznanjen, toda ta je baje rekel, da se on noče \mešavati'v Grarelijeve stvari. Poživljamo ob’ast, da ženo reši, moža, njegovo priležnico in sRažmcjstra pa strogo kazrruje. kr Podružnica Narodne obrane. — Šmartno ob Paki, 23 maja. Na prvem občnem zboru tukajšnje ženske in moške Ciril-Metodove podružnice je zbrana več stoglava množica ustanovila podružnico mariborske Narodne obrane in soglasno protestirala proti zasedbi jugoslovanskega ozemlja po sovražnikih. kr Tihotapstvo. Naznanjene so 2 gospodične z imenom Nerat, ki so biie uslužbene na okrajnem glavarstvu, da so poneverile izvoznice zg živila, ter izvažale živila v Nemško Avstrijo. kr Sokol v Hrastniku je podpisal 6500 kron državnega posojila. Posnemajte! kr V Krškem je prevzel lekarno Ivan Jošt, lekarnar iz Vojnika. kr Kranj. Za Jugoslovansko akademsko menzo" v Zagrebu je daroval veleindustrijalec g. Vinko Majdič 1000 K. Isktena hvala. kr Čebelarski shod podružnice v Radovljici se vrši v nedeljo, 25. maja, -ob 3. uri popoldne v šoli v Radovljici. Predavatelj je naročen iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi odbor. kr Enodnevni čebelarski tečaj v Krtini se bo vršil v nedeljo, 25. t. m, od 9. do 12. tre dopoldne pri šolskem čebelnjaku. M, delo! Sistematično gonjo proti našemu listu so začeli brezdomovinski rdečkarji in nekateri bivši avstrijski aktivni oficirji, ki se čutijo prizadete po naših člankih. Rdečkarji pozivajo po oštarijah,, na sestankih in celo javno na shodih boj dnevniku „ Jugoslaviji11 ter Žugajo s terorizmom tistim, ki ga bodo čitali. O slični gonji zoper naš list se nam poroča iz vojaških krogov, zlasti iz Celja. — Da, resnica oči kolje in verjamemo, da je mnogim neprijetna. Značilna pa je zarota brezdomovinskih rdečkarjev in nekaterih bivših avstrijskih oficirjev, lepa je ta drulba, vredni so drug druzega! Prosimo vse naše prijatelje, da kot protiutež tej sistematični gonji zastavijo svoj vpliv ter agitirajo in razširjajo .fugo slavijo1'. Ne gre pri tem toliko za list »Jugoslavijo* kakor pa za načela, ki jih . zastopa in za nazore, ki jih razširja, in utrjuje. Kdor se strinja z našimi načeli in nazori, naj smatra torej tudi za svojo dolžnost, da agitira za dnevnik „ Jugoslavijo11, kajti le, če jo bodo čitale mase po mestih in na deželi, če jo bodo imeli v vsaki zavedni družini, v vsaki slovenski gostilni itd. bodo tudi prodrla načela in nazori, ki jih zastopa „ Jugoslavija*, v vse plasti naroda in tako nam vstane nov 'rod pr ožet jugoslovanskega duha. S praznimi besedami priznanja in hvale še ni veliko storjeno: na delo tedaj in agitirajte ter razširjajte „ Jugoslavijo11. S tem nas najbolj uspešno podprete v boju zoper zaroto protina-rodnih in protidržavnih elementov. Dnevne vesti. dn Danilov častni večer. Kakor smo pričakovali, tako je bilo. Občinstvo je napolnilo do zadnjega kotička operno gledališče, da počasti štiridesetletnico Danilovega umetniškega delovanja na slovenskem odru. Pred igro je častita! jubilantu zastopnik gledališkega sveta, igralci tovariši in še posebej ga. Borštnikova. Občinstvo je prirejalo jubilantu dolgotrajne odkritosrčne ovacije, katerim se je gospod Danilo do solz ganjei zahvaljeval. Prisrčne ovacije so se ponavljale tudi po posameznih aktih izvrstno igrane komedije življenja. Obširneje poročilo sledi. dn Glasbeni Matici v Ljubljani je za njeno glasbeno šolr dovolila deželna vlada enkratno podporo. dn Opozarjamo na poslovilni koncert Pirkove-lgorove, ki se vrši v veliki dvorani hotela ,Union* danes ob 20. uri. dn Demonstracije na nocojšnjem koncertu Pirkove-Igorove? Baje nameravajo nekateri na nocojšnjem koncertu proti g. Lajovicu, ker so tudi njegove skladbe na vsporedu, demonstrirati radi neke sodnjiske tožbe med g. Lajovicem in g. G. Gospodje, kam pa pridemo, če se bo osebnosti zanašalo v koncertne dvorane. Umetnost mora biti vzvišena nad osebnostnimi aferami, sicer pridemo v barbarske razmere, da bo proti umetniškim proizvodom skladateljev, gled. igralcev, koncertnih pevcev, slikarjev, pisateljev itd. ta ali oni njegov nasprotnik iz osebne mržnje zbobnal demonstrante in prikrajševal občinstvo za zaželjeni umetniški užitek. dn Kdo je kriv? Tiskarnam v Sloveniji silno primanjkuje tiskarske barve in drugih potrebščin. Državni in drugi uradi hočejo tiskovin, nujno tiskovin. Predsednik društva tiskar-narjev g. Čeč je po velikem trudu nakupil na Dunaju za 1 vagon raznih tiskarskih najnujnejšh potrebšč n za razne tiskarne ter s še večjim trudom spravil ta vagon z Dunaja v Ljubt.ano. Ljubljanske tiskarne že komaj čakajo, da dobe te potrebšine, a glej spako. Vagon je prišel že pretekli petek v Ljubljano in še včeraj ni bil raztovorjen, ker še ni zacarinjen. Kako dolgo bodo še gospodje cincali, da izvrže svojo uradno dolžnost. In potem se Še pritožujejo, da ne dobe od tiskarn tiskovin pravočasno! dn Žemlje, štručke, rogelčke, se smejo odslej v Ljubljani prosto peči in prodajati. Uradno dt ločene cene so za žemlje, rogeljčke in so-ljenke po šest dekagramov težke --30 vinarjev kc-mad, bele štručke pa za vsakih 6 dkg po 30 v. Kavarnarji in gostilničarji smejo prodajati že-meljčke, rogeljčke in soljenke po 40 v. in štručke ter splch bel kruh za vsakih 6 dkg po 40 v. dn Brez nakaznic se že prodaja v Ljubljani od 24. maja naprej moka in kruh. Štiri leta smo imeli slabo glasne karte za kruh in moko. Upamo, da so zginile za vedno. dn Muzej v Ljubljani je odprt za splošen poset vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Za korporativne posete (n. pr. šole, društva j itd.) pa vsak dan proti temu, da javijo zadevne korporacje svoj prihod vsaj 24 ur prej. Ravnateljstvo. dn Nov redeljski vlak na kamniški progi. Od 25. maja do 30. septembra tekočega leta vozi na progi Kamnik—Ljubljana drž. kol. ob nedeljah in praznikih osebni viak št. 2180 po z razglasom objavljenem voznem redu. Odhodi iz Kamnika ob 20 50, iz Homca ob 2106, iz Jarš— Mengša ob 21*12, iz D mžal ob 21 23, iz Trzina ob 21 35, iz Črnuč ob 21 53, z Ježice ob 21'58; prihod v Ljubljano drž. kol. ob 22-10. dn Zaprisega učiteljstva v Ljubljani, Stalno nameščeno učitelj stvo ljubljanskih ljudskih šol se po-zivlje, da j*rlde v nedeljo, dne 25. maja 1919 ob enajstih dopoldne v mestno dvorano na magistratu k zaprisegi. dn Na naslov poštnega ravnateljstva. Na notico pod tem naslovom v štev. 108 z dne 4. t. m. se opravičuje poštno ravnateljstvo in nam piše sledeče: Kaivo je preskrboval višji oficijal Franc Levart sedaj pri poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu. Ta je izjavil, da je takoj, ko sta pričela strokovna računska oddelka l in U delovati, oddal taistima ‘/z va * gona (10 m3) drv in 2080 kg premoga. Meseca marca je poslal še enkrat tja kurivo in sicer po vozniku Košeninu, a omenjena oddelka sta prevzemo taistega odklonila. Čekovni urad dobi toliko uradništva, kolikor ga zahteva. To se laljko dokaže s spisi in izpo vedbami ptič. Kar pa zadeva tiskanje tiskovin, se opozarja na to, da tis karne morejo dotiskavati pravočasno le najnujnejše tiskovine in obrazce. Sicer pa so tako drage, da si jih poštno ravnateljstvo ne more omisliti v nebrojnem številu. Ker smo razven tega v prehodnem štadiju, in se bo način poštnega poslovanja gotovo izenačil v doglednem času pri vseh poštnih ravnateljstvih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, biie bi tiskovine za nič in tisočaki izvrženi; mi pa moramo varčevati in Slediti. Štam-pilj nam izdela tvrdka Černe toliko, kolikor more. Dasiravno smo razpisali v vsth listih natečaj za ta dela, ni se oglasila niti ena tvrdka. Ako toraj nimajo še vsi uradi samo slovenskih štampilj, ni to krivda poštne uprave v Sloveniji, ampak pomanjkanje gra verjev. dn Premeten slepar. Na lahek način je* živel Milan Milič, iz Nabrežine, ki se je gGtovo tega življenja naučil v tržaški šoli sleparjev in delo-mrzhežev. Na različne načine je izrabljal Ljubljančanom velike svote denarja. Nedavno je v hotelu Union /naprosil nekega Josipa Bahovca, naj mu zamenja bankovec za tOOO kron. Slednji mu je odštel 10 bankovcev po 100 kron. M lič pa je s temi ban ■ kovci in tisočakom lepo izginil. Pod tujim imenom je stanoval v Šiški št. 62. Sedaj je bil aretiran. Več sličnih podjetij ima na vesti. dn Štrajk v tobačni tovarni v Ljubljani. Tobačne deiavke so začele predvčerajšnjim štrajkati, ker njihovi zahtevi po zboljšanju i plač ravnateljstvo ni ugodilo, lnlervenirati je je morala dež. vlada oz. vrhovni predstojnik tobačnega monopola. dn Kreditno društvo Kranjske hranilnice v Ljubljani je izdalo samo nemško letno poročilo. — To so razočarani Slovenci ,.narodnjaki takta in obzirnosti", ki so pričako- ! vali, da bodo gospodje pri ,,Krai- 1 nischer Sparkasse in Laibach" izdali če ne slovensko pa vsaj dvojezično letno poročilo. Nemci in nemčurji pač ostajajo vedno in povsod dosledni in zvesti samim sebi, med njimi ni „na-rodnjakov takta in obzirnosti ’, kakor so žal pri nas. dn Zlato uro je našeb g. Avg. Petrič, uradnik Mestne hranilnice ljubljanske. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri njem! dn Darovi za koroške begunce. Zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani je poslal podpisanemu uradu znesek 2080 K kot tretjo zbirko darov. Do sedaj je zavarovalni oddelek vpo slal podpisanemu uradu 3228 20 K. Vsem darovalcem in nabiralcem se najtopleje zahvaljujcPosredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani. dn Gozdni čuvaji sluge. Načrt naredbe, po kateri se uvrščajo gozdni čuvaji med sluge, je deželna vlada o- j dobrila. dn Enoletni trgovski tečaji. Od leta 1919/1920. nadalje se morejo otvarjati enoletni trgovski tečaji s posebnim dovoljenjem. Sedanji lastniki trgovskih tečajev ne smejo več izdajati izpričeval, tudi ne za tekoče leto. Gojenci bodo morali polagati izpite pred izpraševalno komisijo, ki jo sestavi poverjeništvo za uk in bogočastje. Izpričevala izda ta kom s ja. dn Razpisane službe Razpisuje se mesto delovodje za izdelovalničo pohištva v taborišču Strnišče pri Ptuju. Plača do dogovoru, lstctam je razpisalo mesto knjigovodje. Prosilci naj pošljejo svoje s spričevali opremljene prošnje .Predstojmštvu taboriščne u-prave" v Strnišču pri Ptuju. dn O stanovanjski krizi se veliko govori in piše, pa vendar res samo govori, ker stori se zelo malo, skoraj nič. Med tem, ko časopisi grmijo o čiščenju in sličnimi za slovensko ljudstvo blagodejnimi sredstvi, se naseljujejo nemški židi nemoteno med slovenski živelj. Tako je naprimer v Sodnijski ulici stv. 3 oddala posetnica Nemškutarca Babič trgovske pro store pritepencu Židu Grummerju, med tem ko Slovenec teh lokalov dobiti ni mogel. Žid Grummer se v te , prostore že seli in si ureja nGeschafta. Vendar naj ne misli da bo postal tukaj slar, zato se bo že posktbelo. Vendar si upamo vprašati: Kedo je dovolil židu Giummerju vzeti trgovske prostore? Kedo je dovolil Babičevi oddati nemškemu židu te prostote med tem ko se isti Slovencu niso oddali? Kje je tukaj red, kako se je tukaj delalo? Ali res mislite da si bomo slovenski trgovci pustili z nami delati, kar se hoče? Zahtevamo, da se trgovski prostori oddajo takoj Slovencu, židu Grummerju naj se pa že kmalo izstavi „Laulpass“ čez mejo. Čudno je tudi, da se Grummerju sta novanje ni vzelo in se ga pusti še dalje v istem, akoravno se mu je odpovedalo. Židovska sodrga se bode res vgnjezdiia, če se ne bo skrbelo pravi čas, da se prežene. dn Italijanska nestrpnost. Pred par dnevi stm bil v Ljubljani priča sledečemu prizoru: italijanski častnik promenira z neko damo po široki ulic1; nasproti mu pride dijak, se mu hoče izogniti, a oficir se nalašč obregne ob njega, da ima s tem povod, da prične nanj kričati in ga zmerjati češ, da bo treba Italijanov sem, da nam bodo vtepli kulturo v glavo. —■ Vsak pometaj pred svojim pragom! dn Zagrebški župan v Bel-gradu. Zagrebški župan dr. Srkulj se mudi z načelnikom mestne aprovizacije Šaričem v Belgradu, da intervenira pri vladi radi raznih vprašanj, ki se tičejo prehrane. dn Izredno in zasluženo odlikovanje g. ravnatelja M. Hubada. Ravnatelj in koncertni vodja „Glas-bene Matice" v Ljubljani g. Matej Hubad je imenovan za častnega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu zaradi velikih zaslug na glasbeno-kulturnem polju. dn Gozdarjl-poduradniki. De želna vlada je sprejela načrt naredbe, s katero se uvršča okrajne gozdarje in gozdarje uprave državnih gozdov ter gozdov verskega zaklada med državne uradnike. dn Najden denar. V četrtek je bila najdena neka svota denarja na Zaloški cesti. Dobi se na Rimski cesti 18, 1. nadstropje levo pri g. Gartnerjevi. dn Otroška bolnica v Ljubljani. K društvu za vzdrževanje Eliz. otr. bolnice v Ljubljani so pristopili kot ustanovriki s 500 K: Ljublj. Kreditna banka, jadranska banka v Liubljani in g. prof. Gašper Porenta iz Št. Vida nad Ljubljano. Kot častni člani s 300 K pa gosp. Furlan, in neimenovan trgovec iz Zagreba. Po 100 K so darovali: gosp. dr. Brejčeva, gosp. dr. Žerjavova, (g. Lensa Polak) g. ravnatelj Jadranske banke, Ivan Praprotnik, g 1/an Mankoč, in tvrdka Ska-bernč ter Zadružna zveza v Ljubljani. Po 50 K so darovali: g. ravnatelj Ljubljanske Kreditne banke, Ladislav Pečanka, g. Lensa Polak, gospa Les-kovre, dr. Janko Kovačnik. g- Avg. Tosti, g. Šušteršič Adolf, dr. Milan Bogataj, gosp. Jelka Bretl in g. Jakob Ledrer iz Zidanega mosta. Pa tudi po deželi so se nabirali prostovoljni prispevki, kakor v Trbovljah, po gosp. učitelju Josipu Tori 282 K v Štefani vasi po gosp. An onu Valentinčiču 182 K, v Cerknici na Notranjskem po lv. Juseniču. Tri nabiranju novih članov v Ljubljani, katerih je že okoli 700, so se zlasti odlikovale gospa dr. Brejčeva, gospa prc f. Lea Kobalova. in gosp. nadoficijal dež. bolnice Puš. Zadnji teden meseca aprila se je nabirala podpora v blagu: na prav lep način so se odzvale sledeče tvrdke: Kolman. Žibert, Peter Kozina in Co„ Josip Oljup, Magdič, JulijaStor.Schnei-der Verovšek, 1. delavsko konzumno društvo, Josipina Podkrajšek, Meršol, Persche, Sever in Kenda. Vozičke za za otroke so darovali: rodbna dr. VoduŠkova, Petrove, dr. Zalokarjeva, dr. Bogadrjeva, Irma Stupica. Elza Gričar, Milčinski, Marija Stele, Matijan, Peča r in Mar. Hribar iz Šiške. Vsem cenjenim dobrotnikom bodi s tem potom izrečena javna najlepša zahvala, obenem pa prosimo najlepše p. t. gospe za vozičke, da bodo mogli še drugi malčki na vrt, i t sedaj, ko prihaja poletje, lepo v senci pod kostanji spati. Dalje prosimo, če bi se tudi iz drugih krajev po deželi, hoteli priglašati za nabiralno polo, ker ima zavod sedaj silno veliko otrok brezplačno. Vsak najmanjši dar sprejme z veliko hvaležnostjo vodstvo Eliz. otr. bolnice. Istotam se dobe tudi nabiralne pole. Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah / Kulturni pregled. ki Dr. Jovan Skerlič - prvo-borifelj za jugoslovansko ujedl-njenje. Te dni je Belgrad slavil svečano spomin petletnice, odkar je preminul še povsem mlad, v polni duševni in telesni sili, vseučiliščki profesor dr. Jovan Škeriič, književni kritik, kulturni delavec in agilni propo-vednik juguslovanske ideje. Pred petimi l„eti je zrl Belgrad eden največjih in najveličastnejših pogrebov, žaloval je ves Belgrad in njegovi številni učenci so tiho hranili spomin rajnega. Dr. Jovan Skerlič je bil rojen 8 avgusta 1877. v Belgradu. Po gimnazijskih študijah je odšel kmalu v Lozano v Švico na vseučilišče. L. 1905 je bil imenovan izrednim profesorjem na belgrajski univerzi. Njegovo književno delovanje je bilo zelo obsežno in plo-donosno. Za časa balkanske vojne je dr. Jovan Škeriič razvil najagiinejšo delavnost med jugoslovansko omla-dino. Postal je apostol Jugoslovanstva in učitelj omladinL ki Matica Hrvatska. Jugoslovanska knjigarna naznanja, da so do-šle knjige Matice Hrvatske za leto 1918 in stanejo 12 K. Naročniki naj blagovolijo čimpreje poslati ponje. ki F. S. Finžgarjeva ljudska igra ,,Veriga“ izide v najkrajšem času kot knjiga. Toliko v obvestilo odrom po deželi, ki po njej povprašujejo. Društva naj z vprizarjanjem „Verige‘: potrpe, da bo igra dotiskana' ki Koncert Pirkove-Igorove in Doubravske. Danes, v soboto 24. V., priredi gdč. Pirkova Igorova v velik' dvorani hotela „Union" koncert, da s? poslovi od ljubljanskega občinstva, k' jo je ob otvoritvi Narodnega gled'^ na akademijah tako prisrčno pozdrav/*0 in pokazalo svoje simpatije in vehk° zanimanje za mlado umetnico. Ker gdč. Pirkova iz neznanih vzrokov ni imela celo sezljo prilike nastopiti vsaj v eni svoji vlogi, je zanimanje tem večle, da jo spoznamo sedaj, ko se poslavlja, kot koncertno pevko; saj jo je kritika zunaj in tukaj splošno najugodnejše sprejela. Na programu ima v pi vi vrsti naše najmodernejše komponiste Lajovica, Škrjanca in Ravnika, nekaj stvari v-rokopisu, ki se sploh n so še pele; iz češke glasbene literature nam bo prednašala Hoffmeistra, ki je ljubljanskemu občinstvu dokro znan kot večletni profesor tukajšnje „Glasbene Matice", Novaka, Dvoraka, Smetano in Kovarevica. Na klavirju jo spren>J/a gdč. Doubravska, absolventka praškeg3 konservatorija. — Že dovršeno izbrat" spored nam jamči za popoln umetniški užitek; ker se obenem gdč. Pirkova poslavlja, je pričakovali, da bo Ijub-iansko občinstvo v kar največjem številu obiskalo ta lepi koncert. Vstopnice: Sedeži po 12, 10, 8, 6. 5, 4 in 3 K; stojišča po 2 K, za dijake in dijakinje po 1 K se dobi ajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajni. Gospodarstvo. g Angleški kapital na Reki. ^ Reke javljajo: Angleži so na Reki p°' kupili veliko Število hiš za svoja trgovska in industrijska podjetja. Splošno opažajo, da Angleži temeljito in marljivo organizirajo razna industrijska trgovska podjetja. g 2000 vagonov ameriške!?* blaga za Jugoslavijo. l.DU B°l" grad, 20. maja. Na Francosko je d°' spelo iz Amerke okoli 2000 vagon0 raznega blaga za Srbijo. Vlada je *a' prosila pri ententi, da se ji dajo razpolago potrebna sredstva, da sp,ra to blago v Belgrad. S transpod' ^ že pričeli in je prispel prvi oddei > 20 vagonov, že v Zemun. g Užitninski davek na Žga«ie* Iz Belgrada javljajo: Ker je žganje vseh pokrajinah kraljestva razen v biji in Črnigori, podvženo užitnim, j sklenilo finančno ministrstvo, pa naknadno obdači tudi ono žganJ£» se importira iz Srbije oziroma i-* gore. g Stanje setve v kraljevini SHS. »z Belgrada javljajo, da poljedeljsko ministrstvo zbira in urejuje podatke 0 stanju setve v celem kraljestvu. Podatki bodo takoj objavljeni, kakor hitro bodo dognani. g Konzulati čehoslovaške republike. Praga, 21. maja. (ČTU). Kakor poroča »Pravo Lidu", bodo po proračunu ministrstva za zunanje stvari ustanovljeni čehoslovaški konzulati v Sarajevu, Trstu, Reki in Zagrebu. g Cene živine padajo. Na tedenskem tigu v Zagrebu 14. t. m. se je pokazalo, dl cene živine polagoma Padajo, Dočim so se gibale pred dnevi, še od 10 do 13 kron, so bile 14. t. rn med 9 in 10 kron. Prašiči so stali kilo žive teže 15 do 18 K, teleta 7 do 10 K. Trg je bil zelo živahen. g Naša bodoča gospodarska opora je Amerika. »Trgovski glas-uik‘; v Beogradu je prinesel v zadnjem Sasu celo serijo veievažnih člankov, hi se nanašajo na naše bodoče trgovske odnošaje. Resultat svojih preiskovanj reasumira list v tezi, da se v trgovskem oziru Jugoslovani ne smemo več opirati na finančno izčrpano Francijo' ali ceio na beraško Italijo, ampak na bogato Kanado in na še s bogatejše Zedinjene dtžave severo-ameriške. Te imajo še veliko množino blaga, dober in -polnovreden denar »n so se izkazale v sedanjih kritičnih časih razmeroma še kot naše najbolj* ; Se Politične prijateljice, — ! poročila, • • protičeške deinonstra-c,Je y dunajski mestni hiši. Krščanski socijalisti in nemški nacijonalcl proti Čehom. — Soc. demokrat izvoljen za župana. r LDU Dunaj, 23. maja. (ČTU) Včeraj je bila ustanovna seja dunajskega občinskega sveta, katere se je udeležilo tudi osem po čehoslovaških volilcih na Dunaju izvoljenih članov. Kot pripadniki čehoslovaške soc.- dem. Stranke so nosili češki člani dunajskega občinskega sveta rdeče klinčke ; samo občinsk svetnik Klimeš, zastopnik čeških socijalistov, je imel rdeč-bel klinček v gumbnici. Na dnevnem redu je bila svečana zaprisega izvoljenih občinskih svetovalcev. Takoj po prisegi so se pričeli veliki izgredi, izzvani po krščanskih sooijalcih in po nemški stranki nacijonalnih demokratov. Ko je bil poklican občinski svetnik Fiala in na gias vzkliknil: „Slibujil“ (.Obetani!) — so jeli pripadniki imenovanih nemških strank kričati: ,,Vun z njimiI Sramota! Fej! Komaj so prisegli, že ®u%> prisego!" Enaki prizori so se ge£$a.J‘ vselej, kadar, je bil pozvan do i an h prisegi. Konečno je prišlo e .. 'jfnili demonstracij, ko je na-»ii, • n®kdo zaklical „Oni ne siibuju, j!u »slibovicu 1“ — Ko so vsi pri-se je prijala volitev župana. Za upana je bil izvoljen dosedanji pod-upan Jakob Reumann s 187 glasovi, zid volitve je bil sprejet na soc.-dem. ,n. na. *e^kih klopeh, kakor tudi na galeriji z burnim odobravanjem. Krvnik Friderik dolguje 300 millj. davka svoji državi. r Dunaj, 23.maja. (Pos. poroč.) Znani krvnik, bivši generalissimus avstro-ogrske armade, nadvojvoda Friderik, dolguje sedanji nemško-avstr. ?'zavi nad 300 milijonov kron ne dav-pv '.Da 'čna obl.’st je predlagala za-tiaiv!lttv njegove palače v prvem du- - eRl okraju. Slovenski delavci! Narodno-socljalna zveza je organizacija, ki deluje edinole za pravice delavstva. V svobodni državi morajo biti tudi svobodni državljani. Delavstvo, ki je dosedaj služilo tujemu kapitalu, se mora osvoboditi in dobiti vse one pravice v javnem življenju, ki so jih dosedaj uživali le posamezni sloji. Narodno socijalna zveza, ki je že v stari Avstriji zastopala vedno le koristi slovenskega delavstva, hoče še nap.ej samostojno in neodvisno zastopati zahteve jugoslovanskega delavstva. Neodvisni od milosti in izkoriščanja kapitalističnih in drugih našemu delavstvu tujih strank, hočemo uveljaviti svojo moč v korist delavskih zahtev. Vsak, kdor živi od svojega lastnega dela, mora priti v naši svobodni domovini do besede. Kako naj zastopajo koristi našega delavstva ljudje, katerim je delavec samo sredstvo za aosego njihovih protinsrodnih in protidržavnih interesov ? Število čianov Narodno-Socijalne Zveze narašča vedno bolj. Zato so tudi dolžnosti Zveze vedno večje. Treba je veliko denarnih sredstev, da se pomnoži narodno-socijalni sklad, ki je na razpolago delavstvu v njegovih socijalnih bojih. Kolikor večji bo sklad, tem uspešnejši bo naš boj za pravice slovenskega delavstva. Naj bo torej dolžnost slehernega poštenega Slovenca, da zbira prispevke za naroduo-soeijalnl sklad. Slovensko delavstvo se mora osvoboditi brezdomovinske internacijo na le, ki uničuje državno in narodno misel slovenskega proletarijata. Arnovi vizacija prosi zato deželno vlado, da takoj določi najvišje cene za zelenjavo, ali pa pooblasti aprovizacijo, da sama določa primerne cene. — Pri razdelitvi živil najpotrebnejšim, se prihodnji torek dopoldne razdeljuje v mestni posvetovalnici izključno le koruzni zdrob in koruzna moka. a Moka se prodaja brez izkaznic od pondeljka 26. maja naprej v sledečih vojnih prodajalnah: v Gosposki ulici, Prešernovi ulici, na Bregu, na Starem trgu, v Šolskem drevoredu, Kolodvorski ul. (Balašič), na Xržaški cesti (Beden), na Mar Terezije c., na Sv. Petra c. (Podboj). — Kilogram: ame-ri kanske inokc stane 4-66 K, koruznega zdroba 2-50 K in koruzne moke 1-50 K. — Papirnate vrečice morajo prinesti stranke seboj. — Člani »Vojne Žveze“ dobe moko in koruzni zdrob v konzumih. Poslano/ Glas obupanega. Ne spim več mirno in to od onega večera, ko sem slišal pred pošto krepke klice: »Večerni list — ciavek na samce.* Kot strela .iz jasnega neba mi je prišel ta odmev na uho. Za božjo voljo, samec, pomisli kaj te še vse čaka. Vlačiti se moraš po gostilnah, želodec ti je nekako prežvekovališče vsakovrstnih zmečkov različnih gostiln, seveda vse dvakrat osoljeno, tako da se ti mošnjiček kaj hitro posuši. Ako se ti obleka le malo raztrže, nesti moraš h krojaču, kateri ti napravi samo majhno flikco za revnih 10 K. Saj si samec in jih lahko plačaš. In kot tak moraš tudi perico vzdrževati, ako imaš kaj strganega perila, katerega se najde vsaki teden več. In giej tvojega oženjenega sočloveka, on sanjati * Uredništvo ne prevzame za »Poslana* nobene odgovornosti. ne more o tako traje/em življenju. Da napravim temu neznosnemu stanju konec, odločil sem se, da se oženim. Idejo, da bi vzel svojo ljubico, ki ima to smolo, da je Bog ni blagoslovil z vojnimi dobički, sem moral s težkim srcem opustiti, kar mi je dala tudi ona prav. Lotil sem se pa neveste s cvenkom, ni treba, da je dosti, zadovoljen sem tudi z malim. Ali imajo že drugi boljše nosove, kajti poleg vsake, Ki sem se ji bližal, je bilo že toliko nosov, da je bilo izključeno najti še en kotiček za moj. že tako majhen nosek. Kaj napraviti? Ubogi samec, v zraku visiš, od sto strani čutiš pritiske, da se ganiti ne moreš — in v takšnem položaju te zadene najhujše — davek 650 K letno — a to ne zadostuje, k temu pride še nameček z dokladami k direktnim davkom. Samci, pozivam vas, organizirajmo se, ker le to nas še lahko reši. Upam, da se vsi brez izjeme odzovete pozivu, da se združimo in damo vladi naslednji ultimatum: .,Ako vlada ne opusti nameravanega, za sanice uničujočega udarca, sc obvežemo, da nobeden več ne stopi v zakonski stan.“ Razumljivo je, da mora tudi naraščaj biti prido oljen za našo organizacijo, za potomce pa ni treba skrbeti, ker jih ne bode. Aut-Aut! Samci, pridite vsi brez izjeme jutri v nedeljo, 25. t. m. ob 11 uri dopoldne pred tivolski grad, da se nadalje pomenimo. Sklicatelj. Najnovejše vesti. ljudsko glasovanje za državo SHS v Dalmaciji. •Nova Split, 23. maja. (DDU) Vršenej .1“ obiav,ia pregled o iz-Hrvsf/ Plebiscitu za državo Srbov, Dalma in Slovencev v onem delu o!--im^li!e,JkatereSa je italijanska vojska »a.? »• <*&. «»'.?• wr«w _ ......j,, „->o.o< + ; u 12.989 in ni Tse jih hotelo kf^p Skupni odstotek onih, iziavin olcu?\fan> Dalmaciji niso hoteli l^iti za našo državo, je 31 /2°/o- Amevlkanska akcija za revne ottoke. Kakor je bilo že objavljeno, namerava amerikanka misija zasnovati posebno akcijo za zbo jšanje prehrane revnih otrok do 14. leta. Razdeljevalo se bode sladkor, kakao, kondenzirano mleko iu po možnosti tudi riž. Ker ,ii mogoče oddajati vsem otrokom kuhana jedila, bodo dobivali otroci od 1. do 6 leta nekuhana živila, za šolske otroke pa se bodo kuhala ta živiia v dnevnih zavetiščih. V katerih zavetiščih in kateri šolski otroci bodo dobivali kuhana jedila, določijo šolska vodstva v sporazumu z načeiništvom dnevnih zavetišč. Šolski otroci dobe v zavetiščih živila brez izkaznic. Otroci od 1. do 6. leta pa bodo dobivali nekuhana jedila iz aprovizačnega skladišča pri Muhleisnu. Izkaznice za otroke od l. do 6. leta dobe le stranke, ki pripadajo A ali B skupim ubožne akcije re izkaznice se bodo izdajate v mestni aproviz. pisarni na Poljanski c. 13/1 po sledečem redu: Za otroke do 3. leta A ali b izkaznico ubožne akcije in pa zelenv izkaznico za otroke do 3. leta. Za oboke od 3. do 6. leta A ali B izkaznico ubožne akcije in pa dokazilo (krstni izpisek), da otrok ni manj kot tri in ne več kot šest let star. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami A ubožne akc>je dne 27. maja dopoldne, B izkaznice št. 1. do 500 dne 28. maja, št. 500 do 1000 dne 30. maja, št. 1000 do 1500 dne 3t. tsaja, št. 1500 do 2000 dne 2. junija št. 2000 do 2C00 dne S. junija, št. 2500 do konca dne 4. junija, vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. Če bode mogoče upoštevati še otroke stnrišev drugih kategorij ubožnih akcij, se pravočasna objavi. Določenega reda se je strogo cHftati, ker radi skrčenja aprovizačnega os ob Vi ni mogoče delati ni-kakih izjem. a Iz seje mestnega aprovizač. sveta. Nekateri peki peko zopet črn kruh. Peki so nakupili to moko v prosti kupčiji in jim je ni nakazala mestna aprovizacija. — Mestno, aprovizacijo je poob'nst'la deželna vlada, da določa od časa do časa najvišje cene za kruh na ljubljanskem trgu. Mestna pekarna bo pričela peči štruce i? be!e amerlkanske moke. Štruca bo stala 2 )0 K, posamezni, šest dkg težki kosi pa po :-;0 vin. Po teh conah se bodo marati ravnati tudi peki. — /emlje šest dkg težke se ravnotako ne sme dražje prodajati v pekarnah kot po SO vin. Po gostilnah in kavarnah so upravičeni prodajati take žemlje po 40 vin. kos. - Maksu i Zalokar bo še naprej razdeljeval kvas med j trgovec in peke, ki pa v na robni prodaji ne smejo kvasa dražje prodajati kakor po 1(5 kron za kilogram. — Amerikanska komisija zahteva, da se za otroke določeni kakao kuhan razdeljuje med revno mladino. Za šolo obiskujoče otroke do u. leta se bo na kondensiranem mleku kuhani kakao razdeljeval v dnevnih zavetiščih in otroških zavodih. Revni, šolo neobiskuioči otroci dobe kakao, kondenzirano mleko in sladkor v blagu, ker je nemogoče kar naenkrat še za to mladež prirediti poirebne kuhinje, --V mestnih vojnih prodajalnah se prodaja: beto moko po 465 K, koruzno moko po 1:50 K in koruzni zdrob po 2*50 K za kilogram. Aprovizacija oddaja še za naprej trgovcem moko. — Na ljubljanskem trgu je neverjetna draginja zelenjave. Mestna apro- I Vliti alarmantnih vesti v Mariboru. Maribor, 23. maja. (Izv. por.) Po mestu so se danes zvečer raznesle alarmantne vesti, da je v Parizu padla ! odločitev glede naših severnih mej. j Poročilo omenja, da pripadata Celovec • in Beljak Nemški Avstriji, dočim staj t bi šla jugoslovanska meja tik ob Ce-j lovcu in Vrbskem jezeru. Trezni po-! zuuvalcl koroških lu političnih razmer poudarjajo, da hi bila taka rešitev koroškega vprašanja naravnost absurdna, ker bi bil gospodarski j razmah slovenskega Korotana na-i ravnost utesnjen in omejen. Kompromis med Jugoslavijo in Italijo? Bel grad, 23. maja. (Pos. por.) Pariška poročila javljajo o kompromisu v italijansko - jugoslovanskem j sporu. Kompromis je skoro dosežen, razven v dveh točkah. Proga Ljub-Ijana-Si. Peter na Krasu-Reka ostane i ^ jugoslovanski upravi. Postojna In j Idrija pripadeta Jugoslaviji. j Koncesije Italijanom za Reko. LDULyon, 23. maja. (Brezžično). S ^ondona poročajo: Govori se, da , °..e, Italijan.! koncesijo v Mali ! i *n Nomul.vju, »ko bi no bilo I zadoščeno njih zahtevam v jadranskem vprašanju. j Preki sod v Sarajevu odstranjen. Sarajevo, 23. maja. (Izv. por.) j Vlada je izdala naredbo, s katero je prek) sod za mesto Sarajevo in okraj * preklican. Jugoslovanski poslanik vBerollnu? Zagreb, 23. maja. (Izv. por.) »Zagrebška lokalna korespondenca" priobčuje uradno še ne potrjeno vest, da bo imenovan za poslanika v Be-rolinu Toni Schlegel, predsednik hivatskega časnikarskega društva v Zagrebu. Mir z Nemčijo sredi junija zaključen. Belgrad, 22. maja. (Izv. poroč.) Glasom pariških listov bo mirovna pogodba z Nemčijo med 10. in 15, jun. podpisana, Zopetna blokada Nemčije. LDU C uri h, 23. maja. (ČTU) »Neue Ztiricher Zeitungf poroča: Zavezal svet bo objavil noto aliirancev glede zopetne uvedbe blokade proti Nemčiji. Nota vsebuje poziv na Švico, naj sodeluje pri izstradanju Nemčije, ker bi se sicer tudi Švici sami etež-kočila prehrana. Ujedinjenje srbske pravoslavne cerkve. Belgrad, 23. maja. (Izv. por.) Včeraj so prispeli v Belgrad vsi pravoslavni vladike iz sremskega Karlovca, Bosne-Hercegovine in Dalmacije, da se na arhljerejskem saboru posvetujejo o ujodinjenju srbske pravoslavne cerkve. Politična senzacija dneva. Belgrad, 23. maja. (Izv. por.) V tukajšnjih političnih kro. ih vzbuja veliko senzacijo vest, da je bil v Zagrebu a etiran zaradi nočnih izgredov novoimenovani policijski šef v Kraljeviči — dr. Orlič Aretacijo je izvršila vojna policija. Dr. Or):č je pozvan v Belgrad, da se opraviči. Afera je demokratski stranki zelo neljuba. Predavanje Milana Marjanoviča. Zagreb, 22. maja. (Izv. por.) V nedeljo nadaljuje znani publicist in emigrant Milan Marjanovič svoja predavanja. Govoril bo o »amerikanizmu in življenju jugoslovanskih izseljencev v Ameriki*. Razpravljal bo tudi o vprašanju povratka izseljencev v staro domovino. Rudarska katastrofa v Lazych. LDU Moravska Ostrova,23. maja. (ČTU) »Moravsko Česky Den-nik“ poroča pi drobnoaii o rudarski nesreči v Lazych: Dosedaj še ni mogoče dognati in popisati vse tragedije. Tudi včeraj so dohajale velike množice ljudstva, da bi se prepričale o obsegu katastrofe. Rešilna a Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti naše iskrenoljubljene, nepozabljene žene ozir. matere, sestre in svakinje, gospe Angele Koman, roj. Adamič žena posestnika in gostilničarja izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo vsem prijateljem za podarjeno krasno cvetje in vsem, ki so spremili drago pokojnico navije zadnji poti. Vsem tisočera zahvala. V Ljubljani, dne 22. maja 1919. Žalujoči ostali. Trebamo za promt dobavu više vagona | vapna, cementa, eksera, I I prutnog željeza kao i j zinkovnog lima Ponude molimo slati na Kovač i Stančič; Pitomača, Hrvatska fgi Proda se: Ljutomerčana prve u st c (jetnik 1918), tri vagone se proda. Naslov v upravnfštvu lista. 030 Naprodaj so, Se dobro ohranjene harmonike na tri tone. ‘Naslov v upravništvn lista. 628 Lepa birmanska darila. Nikelnaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani. 465) jjj Kupi se: i Tinsko sode 50’—500 1 vsebine kupim. Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi*. Tamburuške instrumente za cel zbor aU posamezne kupi Mladinska skupina ,Na-rodnc-socijalne Zveze. — Ponudbe na NSZ, Narodni dom, L nadstropje, desno. '524 3-1 Knpim ali vzamem v najem takoj dobro idočo trgovino ali gostilno- Ponudbe pod J.. B.“ poštno ležeče, Radovljica, Gorenjsko. 573 5-1 S Službe <£% l)va stavbena risarja se sprejmeta za čas gradbenih del pri mdnlku v Rajhcn-burgu. Rellcklantje morajo imeti odgovarjajočo prakso pri uporabi graditve in mir-jenju železnice. Tozadevne prošnje je vposlati najpozneje do konca meseca maja na reprezentanco trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, Knaflova ulica 13. Priložili je prepise izpričeval, navesti je treba v prošnji plačilne pogoje, osebne podatke in reference. Trbovt jska preinogokop-na družba sprejme proti takojšnjemu vstopugospodično zmožno popolnoma stenografije, strojepisja, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Reflektan-tinje zmožne tudi hrvatskega jezika imajo prednost. Predstaviti se je osebno pri reprezentanci zgoraj omenjene družbe v Ljubljani, Knafljeva ulica )3 in sicer od 11-12 dop. in od 3-5 popoldne. Pisarniška moč želczniu- ske stroke sc sprejme. Na-lov pove upravništvo. 564 Gospodična, ki je dovršila trgovski tečaj, bi rada vstopita v kako pisarno kot praktikantlnja. Gre tudi brezplačno. Ponudbe pod »Začetnica", na upravništvo. 619 Manjše kmečko podjetje z žago na vodo v zvezi s parno silo išče strojnike. Prilika za neoženjenega, četudi starejšega moža ali penzijonista ali invalida. — Polna preskrba, stanovanje, kurjava, svečava, perilo, navadna kmečka hrana s pijačo in kruhom dopoldne in popoldne, seveda tudi ob nedeljah in praznikih in ob dnevih, ko pri dovolj obilni vodi para ne deluje. Ob ta-cih prilikaii nadzorstvo naprav, popravila itd. Primerna mesečna plača po dogovoru in po tem, bi li sam kuril ali rabil kurjača. Podjetje zvezano s kmetijo, dela se kakor na kmetiji, kadar čas za delo. Za delomrzne, posebno hujskače, ni mesta! Ponudbe sprejema iz prijaznosti uredništvo „N o v e Dobe" v Celju pod naslovom „Strojnik“. 113G DRVA meterska in na drobno klana, suha, trda in mehka, v vsaki množini, APNO na cele vagone, oddaja po dnevnih cenah F, & A. Ulier, Ljubljana, pisarna: Šelenburgova ulica 4, zaloga: Slomškova ulica 12. Telefon št. 117. Prima bosanske slive v sodili prodaja v komisiji, dokier traja zaloga, Lgovska špedicijska in komisijska delniška družba »Balkan* po K 5 30 za netto kg Leseni sodi po K 30 —• se ne sprejmejo nazaj. 113a Prva slovenska kavarna „CEfiTRflIi“ v Mariboru se priporoča Jugoslovanom domačim in tujim, ki prihajajo v Maribor. — Postrežba točna. E Narodni Doni v Ljubljani. “. prenovljene restavracije in kavarne v soboto dtie 24. maja 1919. Kegljišče, To{. 6e Vinska klet. pristna domača vina in sveže pivo. izborna kuhinja. Sveža jedila pred in po gledišču. Za obilen obisk se priporoča BOGOMIR ŠLACHTA rest avra ter. 5L0VEMSKR ESKO/APTNR BRNKR JUBLjflNfl, ŠELEMBURtjOVfl ULICA ŠTEV. 1 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU = IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJ KULANTNEJE = DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BRZOJAT. NASLOV: ESKOMPTNA. AKREDITIVI — BORZA INTEltURB. TEL. ŠTEV. 140. Tvoraiška zaloga gramofonov in godbenih avtomatov Masberger, soM,*?*.’5 izvršuje vsa tozadevna popravila strokovno in ceno. Ugodna zamenjava obrabljenih plošč. Gramofoni z vmetom denarja za gostilničarje. Opozarjamo na brošuro: M naj se potegne pravična meja med Jugoslavijo in lialijo?“ Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založi! odsek za zasedeno ozemlje. Cena 1 krono.---------------------- Dobiva se po knjigarnah, v upravništvib „Jugoslavije* v Ljubljani, Celju, Maribora, Ptuju in Novem mestu. Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne O 01 brez odbitka vloge po " |0 rentnega davka katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdig-njene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra" — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijona kron 1 — Hranilnica posoja na zemljišča po 5o/0 na 4eto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 30 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem junija 191S je bilo stanje hran. vlog i!>natl 5) milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: 14 nad 2 milijona 700.000 kron. Med. univ. dr. Rado Schober zdravnik v Ptuju se je preselil iz hiše gospoda Mahoriča | B * B V* v , m gs Rudolf Rus, Kranj priporoča svojo bogato ■£m$ lil zalogo ur RSgggJ briljantov, zlatnine in srebrnine CTnLfe-—- ■ —P° nnjnižjih cenah. Postrežba točna in solidna. i&m mmanasasa najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „KINTA“ svetilk, Lj«* Dijana, Dunajska cesta X2. - Telegrami: K1NTA Ljubljana. isntUHimm i riwiii*Miiiiiiisi i»MWM«niiiinri , mi Ovojni papir SpUr* fin superior bel in rujav, se proda. Jddajo se le cele bale, oziroma role ali cel vagon. —■ Pisma pod »Ovojni papir*, Ljubljana, postili predal 74. »K«®®**!*«* K. Linhart, urar Marija Terezija e. 7, Veikazalogazlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990 DRVA ia bukova, več vagonov, se orodajo posameznim odje-halcem ter postavko v hišo 'Udi na drobno. Mizarji in drugarji dobe lepa debela vukova četrtna polena v vsaki anožini. Naslov pove I. Juge-dovanski anončni in infor-iiačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo labrežje 5. 1124 Oferiramo melasno krmo K 46 lanene tropi ne K 200 za 100 kg brez vreč. HUTER & Co., d. z o. z. Medvode. 1129 MO staro in novo, slivovko, rum M, nudim po najuižjih conah.' Kupujem suhe gobe, dobre vreče. M. Rant, Kranj.