. ^Hfcot.SSŠSU R -—«iko». ¡jr •J „ji Hol^T»- Saturdays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniiki ta • pravniški prootoH: MST 8. Lawndal« A to. Offtco of Publication; MAT South Lawndalo A »o. Tolophooo, Rockwoll MM .TEAR XXVI iMury 1«. 1»U. at Um paat~4rfflM 10» AM of Oomtkm of M»r«k I. irr«. ¡omentarji J| S*» apelira k na Roosevtltpvo ¿«jel zakon za fe-trulo industrij, ki naslov "National r«covery act" ali na in katerega na-odpravi depresijo in i prosperiteto. Zada murajo vsi podložiti vladi pravilni mora biti ozna-na (najnižja) mez-jmalni (najdaljši) j g drugih pogojev, j je tudi pravica dele smejo organizirati jo sami izberejo. V moči že več tednov, hno število indu-l je predložilo pravita je minila in zadnji teden splošen pravilnik ije in podjetja, ki od 1. avgusta do 1.1. in vsi podjet-bljeni, da ga pod- ima na temelju iustrijske kontrole toda noče je izra-gi čaka na prosto in kapitalistov, da se ejo kontroli. Deio-ijo do 1. septembra več ko mesec dni, da splošni pravilnik. Ko-ija določba glede mi-in maksimalne-naj predloži svoj [>va teza, da morajo če naraščati spored-delavstvo dobiti na-silo, je pravilna, jimum mezde, ki jo ril, bo bore malo 10 moč delavca, [te pa upirajo tudi umu. Tako nesram-že ni bilo dvajset |trideset let v Ame-danes plačujejo Pjub temu predsed-apelira, samo ape-Ina prostovoljno ko-)pitaliatov. im Green, predsed-delavake federa ?m ne more nihče kak radikulec in o [vemo. da je navad-lapec vsakega reži-oni dan, da je tre-brezobzirno (ruth-(opati z delodajalci, roga joče i)rezirajo ■trijske kontrole; to xa delodajalce, iate ¡n korpora-priznati delav-usiljujejo delav-ipanijKke unije, ki unije. eseci tečejo, raz^ 1° izboljšati, kapi-kooperirati, brezni ^ vedno čakajo uposleni še zmi-beraške plače — (aka in ajndira. pra\ iln i k j H0 fja. lr'ja /a delavce, splošen pravilnik 0 bo zaradi tega, na prostovoljni na njihovo Kolik., je deloda-M dot.u-karj^v, ki Vo|J" za delavca? Wzk-»». ^ prej bri-plaeo in nje-za «voj Privatnih •ratujejo uvo-"ploune pro-"« P« zaradi lividend? veruje v •rjam«», da t"h blagih ' delavcu _ a cu«wo, mina ■ Chicago, III., torek, 25. Julija (July 25), 1933. raU of pootago provided far In Section 1103, Act of Oct. S, IUI T, authe rudarji na jugu apelirajo ra roosevelta V odprtem pismu urgirajo predsednika, naj zmeša račune magnatov glede kompanijske unije Charleston, W. Va. — N& tukajšnjem rudarskem zboru, ki je bil čez nedeljo in katerega se je udeležilo 2000 rudarjev iz West Virginije, Virginije, Maryland« in Kentuckyja, je bilo sprejeto odprto pismo, naslovljeno na predsednika Roosevelta. Rudarji v tem pismu obtožujejo premogovne magnate v omenjenih državah, da odprto gazijo federalni zakon za kontrolo industrij s tem, da jim hočejo usiliti kom-panijsko unijo. Obenem pa ru-dar j i apelirajo na predsednika, naj ne odobri pravilnika teh magnatov, temveč naj jih prisili, da priznajo rudarjem pravico unije, katero si sami izberejo. Rudarji izjavljajo, da zastopajo 160,000 rudarjev in njih družin in so pripravljeni delati toliko časa, dokler ne bo sprejet pravilnik, ki jim priznava pravice po zakonu. Ti rudarji so se izrekli za unijo United Mine Workers of America in zahtevajo šest ur dela dnevno in pet dni v tednu; dalje zahtevajo* $4 minimalne dnevne mezde za delo zunaj rovov, * $4.75 za poma-gače v rovih in $5 za ostale delavce pod zemljo. Omrežna aftra Toma Mooaay)a aa platnu Opozicija proti predvajanju tega filma v gledališčih Novi bombni napadi na rudarje Teror v južnem Illinoisu se nadaljuje Subscription M-00 14, IBIS. STEV.—NUMBER 144 Taylorville, III. — V noči od zadnje sobote na nedeljo je bilo pet bombnih eksplozij v tem mestu in okolici, ki »o naredile več ali manj materialne škode. Skupno število bombnih ruzstrelb je s tem narastlo na 40, odkar tra* ja vojna med rudarji dveh unij-v okraju Christian. Vseh pet bomb je bilo polo» ženih v stanovanja voditeljev in zagovornikov Progresivne rudarske unije. Prvi dve bombi sta se razpočili tik hiše in v garaži odvetnika Leala Keeseja, ki ¿astopa Progresivno unijo; tretja in četrta sta deloma razdejali hišo Jacka Stanley j a, voditelja naprednih rudarjev in peta pa je poškodovala stanovanje drugega rudarskega voditelja Andrewa Newmana. Ranjena j« bila samo ena oseba, Stanleyjev privatni čuvaj. Socialistični vodja Španije grozi z diktaturo "Ako mora Španija imeti diktaturo, tedaj bo to socialistična in nobena druga," je izjavil Cabailero an ti bn i j ski Zborovanje illinoiskoga podjetniki ne onnehajo • Delavcem groze s odalovitvami, če ae pridružijo uniji Waahington. — (FP) — Da novi zakon za kontrolo industrij ne prinaša delavcem unije na srebrnem krožniku, pokazujejo poročila, ki jih prejema glavni atan Ameriške delavake federacije. Nadalje ta poročila dokazujejo, da si bodo morali to pravico delavci sami izvojevati. Tajnik Morrison je te dni rekel, da se mnogi antiunijaki podjetniki Žirom dežel« poalu-žujejo sllčne taktike kot v preteklosti, da odvrnejo delavce od organizacije. Grozijo jim z odstavitvijo ter groinje izvajajo v praksi, delavkam pa pravijo, da jih bodo nadomestili z moškimi. Neko poročilo iz Detroita pravi, da je Chryalerjeva družba odslovila delavce zgolj radi tega, ker so čitall unljske cirku-larje. Administrator Johnaon je rekel, da njegov urad do aodaj ni prejel že nobenih dokazov o odstavitvah, radi naklonjenosti ali Madrid, 24. jul Largo Cabailero, glavni vodja španskih socialistov in minister za delo v Azanovi vladi, je včeraj dal jasno razumeti, da španski socialisti nočejo diktature in bodo nadaljevali boj za demokracijo, ampak, če pride do toga, da španska republika more imeti diktaturo, tedaj bodo socialisti in vsi drugi pristaši pra- pristopa v unijo. Franciacok Vlada omejila ipoknlaoljo m žitni borzi * j 1,1 ■ Postavila je minimalne In makal r malne cene, preko katerih ns sme biti fluktuaclj Chlcago. — Federalna vlada ..-..ov. ... _________ ae j« le ganila ln zadnjo soboto ve demokracije poskrbeli, dfc bo >jfc odredila omejitve za *P*ula. diktatura socialistična in nobe- KupUJa t bodoči» prldel- New York. — (FP) — "The Strange Case of Tom Mooney," film o omrežen ju Tom Mooney-ja, je boljši "thriller" ko pa si je Tom mogel kdaj predstavljati. To so uvideli tudi filmski interesi in ga filmirali v komercionalne svrhe. V New Yorku so film pričeli kazati v Cameo teatru za nedoločen čas. Film je povsem realističen. Njegova prva scena je parada v San Franciscu za vojno pripravljenost in eksplozija bombe, v kateri je deset ljudi zgubilo življenje. Vse to, kakor tudi ostale scene, je prednešeno nadvse realistično. Nato nastopajomo vse glavne o-sebnosti — obtoženci, državni pravdnik Swanson. ki je vodil omreienje, in državne priče. Film pokazuje načine omreŽe-nja. V zadnji sceni nastopi Mooney sam, ki pledira o svoji in Billingsovi nedolžnosti. Proti predvajanju tega filma so nekateri interesi dvignili silno opozicijo. V državi New York ga je dovolila kazati državna komisija za cenzuriranje filmov. Natl. Tom Mooney Council of Action je pričel kampanjo za kazanje tega filma v vseh državah in mestih. na druga. Cabailero je to povedal na velikem masnem shodu v Madridu, na katerem je napovedal neusmi-jeno vojno vsem fašističnim zga-gurjem in njihovim zaveznikom monarhistom, sindikalistom in drugim, ki neprenehoma napadajo vlado ter komplotirajo izgrede, nepotrebne Atrajke, politične umore, lokalne vstaje in sabotažo vsake vrste. Po shodu je bil velikanski pohod po mestu in nihče se ni upal motiti demonstracij socialističnega delavstva. V drugih krajih Španije je bilo aretiranih več sto sindikalistov, anarhistov in monarhistov, ki vodijo propagando za puč. F*v<> mo. lik*, i I k; tradi lvc*\ *ta in nw-ndJ Jalc,, Poln* o dol.r ljudi,- M veliko rum ni levičarske unije proti indu«trij akemu zakonu New York. — Levičarske u sije, ki so pridružene Trade U nion Unity ligi, katero vodijo komunisti, bodo v Cleveland u dne 26 —27. avgusta obdržavale konferenco proti zveznemu zakonu za kontroliranje industrij, odnoano proti nizkim plavam in kompanijskim unijam. Voditelji lige pravijo, da je zakon naklonjen kompanijskim unijam. Konferenca bo izdelala načrt za kampanjo proti reakcionarnim tendencam zakona in za pravico delavcev, da se organizirajo v milltantnih uni jah. Trade Union Unity liri bo U zakon najbrž ftkodil. ker • je u- 60(10 Podjetniki prej priznali raznih konservativne kot radikalne u-I ni Je. f do- kom žita na čikaftkl žitni borzi in ostalih sličnih zavodih v deželi. Po odredbi poljedelskega taj-noka Wallaceja ne smejo csne pšenice, rži, ovss, ječmena in koruze, ki se dostavlja v jeseni prekorsčlti minimuma, ki je bil zadnji Četrtek na borzi, niti ne smejo porasti več ko štiri do osem centov. To velja za nedoločen čas, oziroma do prihodnje odredbe. Na podlagi t« odredbe morajo veljati cene za Julijsko pšenico najamnj 90c bušelj In največ 98c, za septembersko pšenico najmanj 92c in največ $1, za decembrsko pa najmanj »6 in pol centa in največ $1.03 in pol centa. Cene koruze smejo fluktul-rati največ fic, ovsa 4c In rži 8c. S tem odlokom upa vlada u-staviti divje špekulacije z žitom. Rnako divje špekulacije z delnicami niso še omejene. kontinentalnega kongresa Sadim komanistov obto-jaaih m Fašisti začeli streljstl vse "sovražnike države". Pretentan-tovska cerkev pod fsAlstlčno kontrolo Berlin, 24. jul. — V hitlerjev-ski Nemčiji >o začele padati smrtne obsodbe nad "aovražniki države", to je nad naaprotnikl fašizma, ki sa nočejo podati. V Koelnu Je bilo v soboto šest komunistov obsojenih na smrt, dva druga pa akupno na 91 let zapora ne obtoibo, da so ubili dva falieta. V Hamburgu J« bil en komunist obsojen na amrt in 16 drugih na težko zaporno kazen zaradi uboja policaja. Drugi obtoženi komunist je v ječi izvršil aamomor. Hitlerjeva vlada pripravlja drastičen dekret, ki prsdplsuje amrtno kasen ali dosmrtni zapor celo sa Importlranje "veleizdaj-skih" (protifašističnih) tlako-vin iz tujesematva. Nadslje js določsna smrtna kassn sa vsa-kegs, kl napade s morilnim orožjem policaja, čeladnika ali Hit-lerjevega "šturmarja"; dalje bo-do ustrelili vsakega, ki "napade čast države" s tem, da razširja vesti glede fašističnih grozodej. atev. Berlin, 24. Jul. — Protsatant-Je v Prusljt in drugih krajih Nemčija ao včeraj volili "cerkvena staroste", kl sestavljajo cerkveno organizacijo ln pod pritiskom felUtov so bili brea malega povsod Izvoljeni "nem ški kristjani", kakor se naolji ns-zivajo. S tem je nemška prote-stantovska csrksv prišla pod popolno kontrolo Hitlsrjs. Hitler js prsd volitvami laja-vll: "Cerkev pričakuje zaščito držsve in držsva pričakuje zve stobo cerkve. Cerkev, kl noče podplrsti držsve, je brez vred-nosti za državo, kakor Js držsva, ki ne ščiti cerkve, brez vred nosti za cerkev." ♦•nem ZadrugarJi dobili zaaU»pnlka v vladi New York. — AmerlAka zadružna liga naznanja, da Je bil dr. VVarbase, njen predsednik, imenovan v svetovali odbor, ki v Johnsonovi adminiatracljl za izvajanje industrijskega zakona zastopa konzumente. Dr. War-base je bil imenovan valed velikega zunanjega pritisks. Prvotno je administracija popolnoma ignorirala organizirane konzumente. _ Organiziranje leanih delavcev Tacoma, Wash. — Nova unija lesnih ln gozdarskih delavcev js pri Ameriški delsvskl federsel JI vložila prošnjo ta Čarter med narodne unije v tej Industriji. Pričskuje ss. ds bo eksekutivs ugodils tej prošnji in se bo uni-Js gozdsrskih In lesnih delsv. cev, ki Je prenehsls poslovstl lets 192$, zopet razvila. Avstrija e«»JI!s svobodo tiska Dunaj, 24. Jul. - Avstrijska vlada Je odredile prsvils zs časopisje v Avstriji. Glsvnl naslovi ne smejo presegsti dolžine »edem palcev. Določile Je tudi velikost in karskter črk sa dnev- _____________ne vesti. Pred krstklm Je vla- JohnY) "Rockefeller, k! Je Ml ta ds dekretirsls, ds morsjo vsi 11-aur »4 let. Nekdo Je za#l , «ti v Avstriji objsvlti brezplsč. sal da Masjb<»ljel IJadJs eaweje, no Iff brez komentarje vsa nje- ns ursdns naznanila in ukrepe Nav aiaraa po trnla atoktriki Zvssns vlada bo financirala konstrukcijo občinskih elektrarn Ws«hington. — (FP) — Prsd-sednlk Roosevelt Je na časnikarski konferenci v Bell hiši rekel, da bo vlada financirala iz sklada treh milijard In »00 milijonov za Javna dela tudi konstrukcijo občinskih elektrarn. V ta namen bodo dobila j>oaoJi-lo me«ta, ki žele zgraditi svoje elektrarne. Edini pogoj bo, da bodo elektrarne rentabilne, kar Je običaj povaod, ter iz dohodkov Izplačevala federalno posojilo. 30% vseh teh poaojil bo vlada darovala, kot v vseh drugih slučajih občinskih in državnih javnih del. Za elektrarski trust bo to nov udarec, če se mesta v večji meri poslužijo teh izrednih ugodnosti. Vsled nizkega kapitala bodo take elektrarne imele manjše stroške in lahko postanejo močsn konkurenčni fsktor v tej industriji. Nsjstsrejšl bogatin aa svete. Pleče na farmah nekdllk« boljše Washington. — V zadnjih treh mesecih so se pleče fer-marskim delsvcem zvlšsle za 7% in dosegle s pričetkom julije 66 centov ns dan brez hrane v Južni Karolini (n 12.26 v Rhode Islandu, kot poročs bi-ro zs fsrmarsko ekonomijo. Rezerva delavcev, kl so iskali delo na farmah, ee Je znižala od 9126.9% do 9119 « normalne rezerve, namreč Je bila 1. julija nad 19 odstotkov višja kot običajno. i Navzočih Js bilo 469 delegatov. Koagree Je sprejel program la formiral stalno organlaadJo. Prihodnja konvencija ln nove stranke Sprlngflekl, IB. — Zadnjo soboto ln nedeljo je tukaj zborovala državna aekcija Kontlnsn-talnega kongresa, ki je sprejela dalokosežen program, uetanovl-la stalno organlzecljo ln lsvoll-la ekaekutlvo 21 Članov. Konvan-clji je predsedoval Dur.can McDonald is Sprlngfielda, kl Je star dela vek 1 bojevnik. Konvencija Je štela 469 delegatov, med katerimi ao imala u-nlje največjo grupo. Unijaklh delegatov ja bilo 183. 2a unijami ao imeli največja zastopstvo Organizirani brezposelni — 101 elegata. Politične grupe so imela 98 zastopnikov, podporne', zadružne in prosvetns organizacije 77, mladlnake 9B ln farmarji 9. Trinajst delegatov, katera so poslale komunistična stranka ln njena organlteclje, Je bilo odklonjenih. Konvencija Je Imele oaem odsekov, kl eo sestavili program. Program se peča a aoclalnlml in ekonomaklml problemi ln sahte-vami. Glede šolatva program zshtsva Izboljšanje šol ln urgl-ra delavstvo, da M poatavl po robu kapitallatom, kl ga akul* jo okrniti na veeh koncih. Od governerja ln Šerifov zahteva vapoetavitev civilnih avobodMln, kl ae bile posebno aa progresivne rudarje popolnoma ukinjene. V zvszl e tsm Je bilo vprašanja Ullnolaklh rudarjev večkrat pred konvocijo. V nedeljo zjutraj je bilo takoj ob otvoritvi poročeno o groaodsjatvu v Tay-lorvlllu, kjer ao bile prejšnji večer bombardirana hiša trah progresivnih rudarjev in prebivalstvo vrženo v objem terorja. Eden rudar, kl Je etrežil avoj dom, Je bil hudo renjan. Oblasti so prišls na lice mesta šsls M minut po ekaploaljl, daal Ja bil povsljnlk državne milice le nekaj blokov proč. Bil Je opit do nezavssti. Bodi ee, de so to namenoma storili pobojnlkl Pssbody Coal kompanlje, da ao legije Izvršili atsntat na rudarje. Med prizadetimi Je tudi linijski odvetnik Resee, čijega del h i Is je porušen, garaža pognane v zrak ln rssdejan skoraj po» polnoms nov avtomobil. Ker se govsrnsr ne amanl za vzpostsvitsv civilnih svodoš ganizirano delavstvo v •tu se je zaklelo, da b »tito vse prilike pod dealom" za organiziranj Uvcev. Odkar je stopil vo nov industrijski zakc vsem mestu zavalovala ^Oampanja za organi elavcev. fČkmpanjo vodi centr lavška unija in so v nj€j| ne " vse unije. Organ/ strojniških delavcev p, da so vse unije kovinsk strfje poplavljene z mi ta pristop. Kampanja! Ši V vseh industrijah, ci Wazin imajo geslo i zfrfcnje vsaj dveh novih mesci-. Veliko kampanjo vodi oblačilne unije z dobrin hoifc. V tem mestu j« 1 blačilnih delavcev. Max ky, predsednik Cloth A Millinery Worker« un ropa, da je unija v treh pridobila 500 novih čian tJnije so pričele z redni pagandističnimi shodi, unijskih dvoranah, kampanji je aktivi T irbka Trade Union litfa, ki je nedavno orgai škandalozno slabo plačani ce pri Funston Nut Co. teryencijo župana se je podala, zvišala mezde in delovnik. Lig« z organiziranjem sortirak rib žakljev pri "junk" ti V kampanji v tem in mestih je aktivna tudi < delavska federacija. Nje sedhik R. T. Wood, ki i državni kampanji, je bil jesfen izvoljen za zvezne slanca. paganc še v u t k levičar tja so se vršila ver je bil tudi pa je pritisnil ingtonu, ko so kar delavstvo nujno potrebuje aa svoj življenski obstoj, takratodstranitev vseh koristnih se mors delavstvo združiti ter z str°J€v ~ ostanejo in iideluje- sdrušenim nastopom zahtevati avojih pravic. Ne sme se Čakati na naše odbornike, župane itd., da ae oni zganejo, ker njim |e treba Še nekaj let predno se agsnejo ter poizvedo zs pomanjkanje v dešeli. Delavstvo mora takorekoč stati v ved nem boju in zahtevati zdaj to sdaj ono. Vsaka pridobitev, katero delavstvo izvo-juje, slabi moč vladajoč^ in Jim jemlj« kontrolo. To vidimo oelo pri «ivalih, kakor je na primer pas. Ako ugodiš svojemu psu njegove zahteve, mu dovoliš, da hodi s teboj, ae bo tistega dne, ki bi ti rad, da o-stane doma, uprl tvojemu povelju. Lahko tečeš sa njim, vržeš aslo kamen, pas ae ne bo umaknil nazaj. Zgubil ai kontrolo nad psom, ker si mu dovoljeval, da je hodil s teboj. Delavstvu prinašajo njegove zahteve dovoljenja in koncesije, ki ao pridobitev. Zato je delavstvo na pravi poti, ako ne-preetano zahteva, sdaj to sdaj ono etvar, tar giads, da ai jo Socialisti la komunisti Chishokn, M lan. — Dnevnik Proaveta ni poatal obvezen as vae člane S. N. P. J., In to Je pra-vllno. Ne zato, da nam Članom nI potrebna Proaveta ali Izobrazba. temveč zato, ker val Člani ni-emo aocialistt, Proaveta je pa naklonjena socialistični stranki. Odksr čitam Prosveto, Is nišam Čitala v njsj kaj slabega o soclslltmii (n komunhrmu. In to v uredniških člankih. Zato se ml smešno vidi, ker nsksteri do» planiki napadajo urednika Pr» prati jo naj se le stroji zs obrambo domovine! Bo U kdaj v njihovi pameti zagorela luči ca spoznanja in prerojenje? Delavstva ne more čakati nji hovega prerojenja, mora jih pustiti času, da se skisajo ter pnikuhajo. Stroji so potrebni, ako obratujejo za ljudske potrebe in ne sa dobiček. Delavci, ki verujejo v koristne stroje, naj nikdar ne mislijo, da aadaj, ko so zsčeli stroji obratovati, se dalo odpira in da smo zopet na konju dobrih časov, v kate rih lahko vršemo sulico zmaju določeno v stran. Odmevi o ponovnem obratu industrij ao negotovi, varljivi znaki, in delavstvo, ako jim bo verovalo, bo so-pet prevarano Naj nas ne motijo taki znaki. Naj nas ne motijo nesmi selni, mamljivi glaeovi meščanskega časopisja, ki je pritnslo in pritnava, da je delavstvo bilo že neštetokrat preverjeno, a kljub temu se ds voditi ns led. Neeinv> nsš delavski pošonet ns-prej, obdržimo suhoe v rokah — prave, gibajoče ideje v glavi Vzgajajmo ljudi nk naši črti, vftrajajmo. prišel bo čas, k mahi ko prišel, ko se bo obal nove semlje prikaaala. Ako bomo zadosti dorastli, bomo pristali ter postavili naše prapore — svojo vlado. Rasti, a rasti v gibanju, to je sedaj za deUv-stvo najvažnejši člen, zato dvigajte svoje glave — proti eotn cn! J. Kovacich. AN «U !• aarotlll šftaiani prate .. li okraitvi šol •Kraj 30,000 na protestnem s Stsdlumu /-o* _ Icago. — Okrog 30,0 dnji petek zvečer m cago Stadium in proh l programu Šolskega redukcijo javnih šol. ¿a govornikom — me Ije bila tudi Helen članica Šolskega «tavljajoča manjšino trick, predsednik ( vske federscije — j« irajoči program ko i korak, ki potisn mesto nazaj kljub t« ima danes v svoji «redi n Stoletja napredka. Gn plavsi množice so pritrje vdjanju govornikov. Proti koncu Je «topil i tUdI šolski superintend«! gati, ki ni bil ns govori sti. Rekel Je, ds bi ra^ povedal zborovalcem in znan i I, da ima nov nsčrt šltšV javnih šol, ki ?a pi šolskemu odboru. V potezah je razložil, da l priporočilo je, da si «J oaohje prostovoljno zniU da se šolsko leto «krči is din in da se odprsvijo i» 7učni priveski", kar bo Šolske izdatke ss «Iri " dolarjev ns lete. Bogarx črt ie bil sprejet mrzlo Končno je bila sprejej lucija. ki Pcivto-r se drži svojih obljub v U Hlne kampanje »n vpliva ris in šolski odbor, da svoj sklep x A*^1 Odpravo Crane dukcijo erednjto «U. art-daH fcirišsp gasta Resa. ^ ~ tukajšnjihf-rms^ Milo shoda, na W ^ ki * ■•T1 sodnijskit» V** ^sMen nsčis W * Berkeley ju. in farmarje» » lavni kapitoL ti (bfiima ***** »■ Jafaalavije.) planinah kamniški*' rrfil» (t-nc« ur prve dni juliji. «Uninakega dritf u je bila iz Stafo- „iKorožicepodMoto pUninec. Tamkaj raJrji »o namreč räi v kolibici one-„oikega, ki je stokal Ii Kamnika so takoj ^ poslali reševalce, ki 'prenesli moškega do .Jj je ie čakal zdr*v-novici »i je ponesre-, opomogel, da je je in kako je p: Gre za 40 letne« rojaka Viktorja _ pri Vipavi, sta: v Ljubljani. V n j je odšel iz Kamn "iimenjen na Krvavec ' gi je hotel privo-Med malico pa nahrbtnik iz rok | po strmem bregu. Rac i ljim, zašel na strmi-«kotalil v dolino. yd ii bo strmoglavil v kak ii prask ter obtolčin il sebe, da je na dtfu, . ustavil, bil ves b: si ni vedel pomag kisi tri dni brez hrahe jlua v mrazu in megjl. p je nekdo od drvarjev no našel, da so ga bi gotovo umrl. nka. — Notranji roi-odobril nekaterim bjv-slom ustanovitev nqwe imenom "Radika" Ifta viti itranka." Ustanov vajo nekateri pristni lne stranke, ki so ae voditelja bivše stranke Uoojeviča, ki se nahaM Hi Ker so »e ločili - beograjnki poslanik P v kratkem odpo-na nJeffovo 1 1)0 oaje imenovana W Krtkem. — PosejiU fa Vintarju v Zasapu P" Je Pogorel hlev, «ke- f"PizvHem inventarjem. '«awtili domači otrobi, 17 l*tna rejenka je pri-ik « pev-i k skednju, J* »*la «lama. nakar j*q l* mah objeli vsa go- 1 Poslopja t^r jih uničili . P«rti ItAkim vata- ^drtavnim sodiščem ^ v Beogradu se ff Jut»Ua proces proti ■J»' liikih vstašev, J*"*niki lahko vl rd plul na Jntni tečaj. Na levi Mnetad a av*jlm je Bff4 privede! a njega nevera. du Je na čikaški svetovni izložbi raiiait avl jena umetna krava, ki diha. muka in daje mleko; da je sUklo služilo že starim Kgiptčanom zn ponarejanje dragih kumeoov; du so Rimljani zifradili okoli H4HH) kilometrov izvrstnih cest, od katerih se nekatere ohranile do dano*; du ae v najnovejšem času izdeluje o|*ks, ki ne poči, sko za-bijemo vanjo žrebelj; da mors (ni statistiki ameriška žens d«ltfti po M ur na teden, ako spada njen mož v srednjo pridobitno skupino; da je v amsrlško-španekl voj. ni legal' i>obral več ameriških vojakov, nego so Jih pobili Spanci; da anglešks Javnost zahteva uvedbo Izpitov za avtomoblllste, ker so v zadnjih 14 letih avtomobilsko nesreče zahtevale 1,-H00,000 smrtnih žrtev; da so v Ameriki za razpošilja» nje mleka uvedene posode is pre-pariranegs papirja, ki se ne mazili Je jo kakor sUkienica in ss dado zelo lahko umivati; da Jr mttdmniM tehnika le « krik izdelovsfije steklene svile In ds Je U avila Izvrstno isolač no sredatvo proti toploti ia proti zvoku. FRANCOSKI l'ARLAMKNT JK NAKLONJEN FKENCil UNK, Tukajšnji pomožni generalni rnanager Kraneh Line, Jesn L. Arutur, kl bo upravljal tuiiajš-nji urad do meseea septembra, ko nastopi službo Henry Morin de binciays, novolmenovanl generalni manav#r, ie dobil danas is pariškega glavnega stana po-ročlk», da sta franeosks poslan-ska zbornica in senat glasovala, naj dobi družba dolgoletne k on-trakte za prevažanje pošte . Za to službe bo dobila od petdeset milijonov do stopetdeset milijonov frankov na leto. Te bo družbi omogočilo, da bo peaievala kakor doaadaj In ob-držala sv«j nUndard. * Mklep se-aata In poslan akt sbornloe je nekaka sanpniea sedanji opravi, kateri napeljuje Marcel Otlvier, bivši generalni governer Mada-in . sedanji načelnik •veta, ter upravni ravnatelj druži*, Henri Cangar- EI08VEX1 — Kozaki! je kriknlla. Kozaki ao me imeli. Men«, mater, aeatro, vao vaa! Moj bog pet kozakov, mogoče deset kozakov ... S aabljarai ao naa prisilili! Potem Avstrijci . . . Justin je pobesil bajonet. Dvignil se mu Je iolč in gnus do te kepe živega tarnajočega mesa Obup nad izdajstvom tega teleaa, ki je bilo zanj kakor mlada sočna senožet, po katerem je on prvič zamahnil s koso. Sunil jo je z nogo io se zaletel preko travnika Za njim ae je spustil dolg, zategnjen krik zavržene ženske, ki ae je koj nato sesul v drobno tuleče ihtenje, ki je lezlo v noč kakor jok zapu^enega psa, k» je izgubil svojega gospodarja. , V pisarni je skrbno zadelal okno z rjavim ovojnim papirjem. Prižgal je karbidno svetilko na stropu, da je jemalo vid v beli svetlobi. Slekel se je do golega. Hitro je metal perilo s sebe. V roke je vzel zrcalce in se skrbno, s preže-čim strahom opazoval. Nikjer ni naiel najmanjšega izpuščaja. Vendar je čutil, kakor bi ga grizlo nešteto igel, ki se mu zadirajo v kožo. Bolnega se je počutil. Ali pa sta to samo domišljija in bolna misel. Oblekel ae je. Ali bi šel leč? Pogledal je na posteljo. Danes je ne bo. Nikoli več! Vzel je zopet pismo iz listnice in se z očmi obesil na vrstice. Pismo, Nastja — preveč je bilo za en dan. V nemoči svoje tegobe ae je naslonil na mizo in nema bol nad življenjem ga je potrla. Segel je po pištoli in si jo obračal k čelu. Otla cev je zrla vanj resno, nemo, mrzlo. — Kako naj stopim pred Ano? se je zgrozil, če sem si nakopal bolezen? Pobesil je pištolo. Tako sedeč in onemogel od ruma je čakal jutra, da pojde prosit za dopust. 18 Preden se je odpeljal na dopust, je prejel brzojavko od Marte in Jošta, ki sta ga vabila na ženitovanje. Potoval je skozi Dunaj. Poveljnik ga je prosil, naj izroči zavoj in pismo njegovi ženi. V Gradcu je poiskal Špecialista. Stal je v čakalnici in nestrpno čakal, da pride na vrsto. Ogledoval si je slike na steni ter brskal po revijah, ki so bile na mizi. Te ani, ko ae je umiril in uravnovesil v smoter svojega dopusta, se je živo zavedel nevarnosti, ki mu je pričela pretiti od te plati. Tako ga je vsega prevzela ta nova briga, ta nenavadni strah za to, da ae je potapljal v najhujše privide in si slikal bolezen v najstrašnejših primerih, za katere je vedel. Topla nada, da ni tako hudo, temveč da je vse skupaj sama bojazen, je zopet in zopet za-padala dvomu, da je bil ves nesrečen in obupan. del je k zdravniku kakor na srečolov. • 2e se je videl, kako veselo bo šel po stopnicah na cesto z zavestjo, da je zdrav! Toda, če bo dejal zdravnik, da , . . Pri oknu Je efdel mlad moški. Nemirno se je zibal na stolu in srepo upiral pogled v tla, kakor bi se ne upal pogledati človeku v oči. Justin ga je gledal in si mislil: — Vsekakor sem bolj zdrav kakor tole rev-še, ki se mi vidi, da je vse razjedeno! Dolgo čaaa je bil v ordinacijaki sobi. Kako natančno ga je spraševal zdravnik! Neprijetno mu je bilo. Najrajši bi zamolčal, čemu le-to spraševanje? Pregledni naj bi ga, ali je zdrav ali bolan. Spraševal pa ga je tako zvito In pretkano, da mu je moral vse iz-blebetati. Nerodno je to, ko ve, da si oženjen, pa moraš priznati, da ai imel opravka z drugimi ženskami. — Da, je dejal zdravnik. Vaša domneva je bila povsem pravilna. Toda, dragi prijatelj, ne obupajte! — Je torej . . .? — Dal Toda stvar je popolnoma ozdravljiva! Resno in temeljito zdravljenje vam bo pomagalo. Seveda . . . — Zares pomagalo? Da bom res zopet čisto zdrav človek? — Brez vaakega dvoma! Seveda je treba, dokler trsjs zdravljenje, paziti, da ne okužite drugih. To je za vas, ki imate ženo in otroka, posebno važno. Svojo posteljo, svoje jedilno orodje, in . . . — Toda, to je vendar .. . Pomislite, kaj naj rečem ženi, če ne morem k nji? — Povejte ji resnico! Sicer sami najbolj poznate svojo ženo. Uredite to previdno! Pa saj vas itak ne bo doma! Ta čas boste že lahko zdravi! Blodil je po ulicah, stal pred izložbami, ne da bi videl razstavljene predmete, vroče, bolne misli so mu rojile po glavi in ga vsega zbegale. Pred vhodom v veliko, novo Šolo je videl rdeč križ in napis: K. u. k. Militärspital für Geschlechtskranke. Sel je mimo vrtne ograje. Na vrtu so sedeli vojaki v travi in kadili cigarete. Gledal jih je. Radovedno, z zanimanjem. Pogled na te bolnike, ki so bili videti povsem zdravi, mu je nekoliko olajšal tesnobo in za-puščenost, ki ju je občutil med ljudmi na cesti. 2e ga je grabila misel, da bi šel k vojaškemu zdravniku in v bolnico. Ne, stokrat ne! Nihče na svetu ne sme «vedeti za to. V kolodvorski čakalnici Je sedel na klop in si trudil razpostaviti vse podrobnosti zadnjih tednov ter jih strniti v jasno sliko bodočih dni, kaj dni, ur, ko bo zjutraj že doma! Zlezel je vase, čepel v kotu in se ni brigal za gruče drugih vojakov, ki so sedeli na svp-jih bisagah. Dopustniki so nestrpno pričakovali svojega vlaka. Dopust se mu je zazdel hipoma nepotreben in smešen. Togota, jeza in maščevalni naklepi, ki jih je snoval zoper Ano, so se razblinjali, naj jih je še tolikanj zbiral po svoji raztrese-nosti. Teža svoje lastne krivde, za katero je v sebi nosil nepoblten dokaz, potrjen z zdravniškim spričevalom, vse zle posledice, ki utegnejo nastati iz tega, in pričanje, da je sam še stokrat več zakrivil kakor Ana, so ga tlačili, da je postal proti vsemu svetu silno majhen in bete-žen. Vsekakor je bila v njem še vedno velika jeza do žene, toda že se je j*la umikati dvomu, ki si ga Je sam željno klicaj — Morebiti je anonimno pismo le zlobna potegavščina? (Dalja prihodnjič.) ¿«stdesit tet avstrijskega zadrti, zakona Dne 9. aprila C. I. je preteklo 60 let, odkar je bil sprejet avstrijski zadružni zakon, ki je v polni veljavi tudi še danes v avstrijskih krajih naše države, t. J. na Slovenskem in v Dalmaciji. Pred sprejetjem tega zakona so nastale taki» v Nemčiji kakor tudi v Avatriji prve svobodne zadruge v obliki zasebno-pravnih društev. Pridobitev pravne osebnosti Jim pa ni bila dovoljena. Prva narvdba, po kateri je bilo priznano ustanovljan-je na svobodni volji slonečih u-druženj oseb, je bil od cesarja Ferdinanda I. izdani patent s dne 1®. julija 1H40. Pod Frsncem Jožefom I. je bil nato izdan 26. novembra 1862, približno istočae-no a prvim evropaklm zadružnim zakonom, t angleškim, drugi ee-sarski patent, ki ga imenujejo navadni "društveni zakon" (drž: tak št 2&8), ki obsega te pre-eej popolnejše določbe in postavlja društva popblnoma pod dr-šavno kontrolo. Razumljivo Je, da ta zakon ni poapeševal ustanavljanja (n razvoja društev sploh, najmanj pa gospodarskih društev. Liberalisem, ki je tedaj bil na pohodu. Je podpiral sadrutništvo kot aamopomočno udrulevanje in pri tem doaeg«! marsikaj. I. januarja 1*6* J« ia-šel nov društveni sakon. ki je bil velikega pomena zlasti za nasta- jajoče delavsko atrokovnlčarsko gibanje, in je državno nadzorstvo jprecej omilil. Kmalu ae je začelo delovati na pripravljanju poaebnega zadružnega zakona, kar je zlaati poapešil tozadevni zakon Severonemike Zveze z dne 4. julija 1868 in avatrijska vlada je izdelala tekom I. 1868 in lH6i> tozadevni jpredlog. Poleg mnogih drugih pa je prišel ta zakon zaradi tedanjih političnih homatij (odpor Ogrske, nezadovoljstvo duhovščine z meščanskim ministrstvom, Auers-perg-Taaffejovi prepiri a slovanskimi narodi v državnem zboru) šele leta 1872 pred parlament. 9. aprila 187S je pa stopil potem novi avstrijski zadružni zakon v veljavo. Iz njega utemeljevanja, ki ae ozira tudi na rochdalske pionirje, je za današnje čaae In za današnji razvoj zanimiv odstavek, iz katerega je jasno raavlden duh liberalizma, ki Je cenil zadrug« tudi kot sredstvo proti socisliz-mu In komunizmu: "Načelo pridobitnih In gospodarskih zadrug, ki jih nazivajo v Angliji in FVancijl splošno ko-operativne družbe, temelji v tem da se nudi članom, ki ao navezani samo na svojo lastno mezdo in n* uživajo nikakšnega kredi-ta. motnoet, udeleževati ae s po-močjo In s posredovanjem udru-tenjs splošnega kredita. In a tem uporabljati kapital in podjetni-ški dobiček za njih aame in si tako zagotoviti gospodarsko ne-odvisno stališče Na ta način je odstranjena vsaka nevarnost komunizma, kajti ta zmotni nauk, ki je za delavce tako laskav, ne najde ni-kakih primernih tal, kadar j< načelo samopomoči dejanako u stvarjeno in oživotvorjeno. Ii kadar ga zakonodaja in vlada čuvata in akrbno nadzorujeta, se bo delavstvo vidno dvignilo in o-krepilo. Poleg tega se bo s tem, kakor uči marsikatera skušnja, nudila delavcu najbolj gotova priloft-noat, da si svoje materijelno stanje izboljša in pripomoglo se mu bo tudi k samostojnosti. Pri tem se pa ostalih pridobitnih slojev ne bo oškodovalo aH pa celo __ pravilo premošenje Imetnlh ras-redov v negotovost." Da je razvoj pokazal precej drugačni potek, je znano. 14. In 17. maja 1878 ata izšla v zvezi a tem zakonom še dva pravilnika* In izvršilna naredba. Prav tako kakor nemški zadružni zakon definira tudi avstrijski sakon o pridobitnih In gospodarskih aadrug te zadruga kot "društva a neomejenim številom članatva, katerih namen je pospeševati pridobitnost ali gospodarstvo svojih članov a pomočjo vzajemnega * *m>Hart3j trgovskih poelov ali a porWJo podeljevanja posojil.** Kakor «a rečeno je ta zakon neispremenjen «e vedno v veljavi v Sloveniji In Dalmaciji. Prar tako ga je tudi Češkoslovaška r#-publika prevzela v celoti. Zakon Ima le mnogo pomanjkljivosti in zadnji čas bi že Ml, da sprejme naša država nov enoten zadružni zakon. To bo tako zadružništvu kakor tudi vsemu pravnemu življenju pri naa samo v korist Istočasno se moramo pa spominjati še tudi 30-letnice drugega zadružnega zakona, t. j. zakona o reviziji zadrug, ki je stopil v veljavo dne 10. junija 1903 Ta zakon predvideva obvezno revizijo zadrug s pomočjo revizijskih zvez, v katere se zadruge udružujejo prostovoljno, in ki vrše poleg te svoje naloge, lahko tudi še druge, ali pa za revizijskim zvezam nepridružene zadruge, obvezno revizijo po sodiščih, ki ao za zadruge pristojna. Ta zakon je mnogo pripomogel k razvoju, predvsem pa k solid-nosti zadrug, in je samo škoda, da imamo pri nas še nekatere pokrajine, kakor Hrvatsko, Slavonijo ter Vojvodino, kjer takega zakona še ni. Tam se pa zadruge prostovoljno združujejo in vrše revizijo. Oba zadružna zakona sta v celotnem zakonodajnem delu zelo važna zakona in danes med temeljnimi zakoni vsake države, in zaradi tega ni odveč, če smo se jih ob obletnici spomnili. Cv. K. Soteska pračlovska Odkritje enega najstarših pred-zgodovinskih ljudi 01dway se imenuje globoka soteska ob robu afriške dežele Kenje. Tu je profesor Katt-winkel že leta 1911. odkril zanimiva okamenela okostja, ki so zadala strokovnjakom marsikatero uganko o življenju v pra-davninah. Dve leti pozneje je geolog dr. Beck potoval v tedanjo Nemško Vzhodno Afriko, da bi preiskal prvo odkritje svojega tovsriša. To je bilo tedaj silno tvegsno potovanje skozi puščave, gorovja in pragozdove, stotine kilometrov od človeških aelišč. Poti, ki jih danes premagujejo z avtomobili in letali v nekoliko urah, kvečjemu nekoliko dneh, so tedaj zahtevale mesece — kajti poti je bilo treba skozi divjino šele krčiti. Na tem večmesečnem potovanju je dr. Beck s svojimi zamorskimi spremljevalci občutil vse strahote afriške divjine: boj za vsako ped zemlje v pragozdu, samotnoet. požar v neskončni stepi, nevarno-^ sti divjih živali, bolezen, žgoče solnce in pred vsem žejo, žejo ... Zadnji del poti so opravili samo še na ta način, da so našli zrele robide — drugače bi morali vsi pomreti od žeje. Tem večji so bili potem uspehi na koncu poti. Beck je bil r«4OTt* PtatarM. Mre. Mark Lewia, ki vodi žensko organizacijo v Ameriki za bojkot nemškega blaga v znak protesta proti preganjanju Židov. eden med prvimi, ki so premagali višino kenjskih vulkanskih skupin, poVzpel se je na vrh nič manj ko desetih ognjenikov, med katerimi je bil najvišji visok 3600 m. A največji uspeh so bile najdbe iz pradavnih časov v dolini 01doway. "Ce najdete svojega starega očeta od tedaj, bo velika alavnost," je dejal Beck svojim zamorcem in ta slavnost se je vriila, kajti odkrili so okostje prazgodovinskega človeka, ki je nekako v sredi med neandertalskim in novodobnim človekom, najstarejši iz vrste homo sapiens. Poznal je že izdelavo in rabo orodja iz lave, kvarcita, absidiana. kako pa je mogel ta nad prednik prebiti sredi brezupne afriške puščave, ob jezeru, ki se je strdil v bleščečo belo sodo in brez rastlinstva? To uganko je lahko rešiti, kajti najdbe kažejo, da je jezero tedaj dajalo še svežo, čisto vodo vsej svoji okolici, ki je bila pravi zeleni paradiž z neštevilnimi, danes že davno izumrlimi živalskimi vrstami. Bal te izumrle živalske vrste, ki so se ohranile fe kot oka-menine, pa pomenijo veliko u-ganko, kajti če je živel odloway-ski človek istočasno z njimi, tedaj so te šivali živele še dosti dlje, nego sd mislili paleontologi do danes, ali pa je človek dosti starejši . . . Vse to je treba še uganiti iz neme govorice kamnov v dolini odlowayski, ki jd je nekoč ogenj vulkanov nenadoma iz zelenice spremenil v puščavo, jo pokril z lavami in strupenimi plini. Preden je dr. Beck utegnil razkriti to uganko, je izbruhnila svetovna vojna, ki je za poldrugo desetletje ustavila znanstveno raziskovanje v teh krajih. Sele 1. 1981. se je Beck z mladim an-glelkim arheologom Leaskeyem vrni! vanje, a treba je bilo začeti znova in tako je ostalo še dosti skrivnosti, ki jih bo morala razkriti prihodnja ekspedicija. ^ TOREK, 25. jI POZNA Tl Risl AMERIKO | **užba 100 promi J vropejcev se je izkrciUl jrjdo. 19. julija, iz p4 J ki so prišli na ■ razstavo in pa Fordovi Pogledati. j Evropski turisti v Ai bili takorekoč redkost J ha leta v depresiji, am J vih znamenjih povratj "tete ae parniSko mj hvalno izraža o porasti kov iz vzhoda na zapadj ne zadnjo spomlad M j precejšen napredek in I gle višek s dohodom drl ljudi s parnikom S. S. 1 Ta družba se sestoji vseh narodnosti osrednj Pe. Štiriintrideset m] žensk je iz Avstrije, pd aet jih je iz Ogrske, ¡«J ce in prilično po enako je iz Bolgarske in dve j pet ljudi je iz Jugoslavij mlinske. Prominentni | mi so} Herr Emanuel (urednik Neues Wienei blatt), Frau Komtes» 9 Karolyi, Herr Kom. a Staisany, Herr Docto Herr Doctor Leander | Mg. Rudolf Kenig. Pod vodstvom Simma urada, bo družba prepot dem važnejših mest ni in zapadu. Glavna točlu tovna razstava in ogla vih tovaren v Detroitu, nja do Niagara Falls, ni kraji obiska nedvomi New York, Philadelphii tic City, Washington, D Niagara Falls. Družba odpotuje n.«-s parnikom Conte di Si 5. avgusta. * Od kar je valuta tu-porasla napram ameriM larju, je veliko več tak pričakovati na obisk v t Italijanska pamiška di Simmons turistični un vajo več vprašanj za rai snila od raznih Evrope* znači več prometa v bo SLOVENSKA NAK0DJ PORNA JEDN0T Izdaja svoja pabHksd posebno list Preoveta ■ ter potrebno agitacija društev in članatva Ia a gando avojih idej. Nfl aa za propagando dri parnih organizacij. Vi ganisacija Ima Običaji glasilo. Torej agltatoHI In naznanila drugih organizacij Is njih aa ne pošiljajo lists Zamenjajte val stari likalnik i Vam zanj dovolimo pri nakupu novega Radi obrt n»r» dsjn«f« d«»** n it (HH n*d *«. ofUten«. fo HVT| povilanju * cent u SOLNČNO SVETLIKAST, UNIVERZALEN, WESTINGH0U ali PROCTOR & SCHWARTZ, Automatični rfektrični |W* MODERNI ELEKTRIČNI GLADILNIK je mnogo lažji in bolj prak; tičen, kot pa gladilnik narejen pred par leti. So mnogo lažji v ter — lažji za obratovati in ae z njimi mnogo hitreje dela. Vročina »e lahko automatično zviša za teija pogrinjala in obleke ... ali pa ae zmanjka m lažje blago in poletne obleke. EDISON SERVICE jih vam jamči $1.0<) na nahip — ostalo na nutsetne obrek*. Electric <£S> Shops Dewatowft—7J Waat ASaas Street—1 at ft*«t k DMfWni S«r«*4 m aAWi.ipi in«. u«i, m ms ms S¥BA ilia MISH N. Am M4S V. St* Si MU M. chM am MM a wiis •M» n rt«* mi smilmI« U yLm lilUm m Ank* J* émémtt ni i hui. IZDA /A JO SK FEDERALNI I PON I