DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED
LETO IV.
ČETRTEK, 15. 8. 1974
Št. 8
Bled ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva
Za nami so pomembni dogodki, kot so kongresi ZK, sprejetje ustave, volitve tn novo konstituiranje združenega dela ter celotnega našega družbenopolitičnega sistema. Iz dneva v dan pa se vrstijo tudi politične svečanosti in spominske proslave, s katerimi v praksi uresničujemo ustavno opredelitev današnjega političnega sistema in novega delegatskega odnosa, ki temeljita na izročilu revolucije in NOB in predstavljata nepretrgano vez revolucionarne preteklosti s sodobnostjo.
Sedanja stopnja razvoja naše družbe je povezano nadaljevanje socialistične revolucije in po novi ustavi predstavlja samouprav, no socialistično demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata.
Po novi ustavni zasnovi ter stališčih in usmeritvi X. kongresa ZRJ v SFRJ pripada vsa oblast delavskemu razredu in vsem delovnim ljudem mesta in vasi.
To oblast pa bomo uresničevali v vseh celicah našega živi j e. nja v TOZD, v KS in v SIS preko zborov delavnih ljudi kot temeljne oblike neposredne samouprave, nadalje po zborih občanov, s samoupravnimi delavnimi skupinami, delegacijami in zbori združenega dala.
Nove ustavne oblike omogočajo uveljavljanje neposrednega odločanja in podružbljanja politične oblasti, zato je velika naloga vseh družbenih činitsljev, da tako ustavno 'koncepcijo tudi v praksi uresničujemo. Uresničevanje in poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov poteka v zaostrenih mednarodnih razmerah, v katerih se vedno znova odpirajo nova žarišča spopadov ter vmešavanja od zu. naj. Na eni strani se trdno uveljavljajo napori naprednih sil miru, na drugi strani pa vztrajno delujejo najbolj nazadnjaške imperialistične in celo neofašistične sile, ki si prizadevajo tak razvoj zaustaviti. Jugoslavija je zaradi svoje samoupravne socialistične usmerjenosti in zavoljo trdne in neomajne privrženosti neuvrščenosti v mednarodnih odnosih in zaradi podpore naprednim delavskim ter osvobodilnim gibanjem močan zaveznik vseh naprednih sil v svetu.
V politični bitki ZK, katere vrhunec so bili kongresi ZK, smo izoblikovali trdno zasnovo in podlago za dograjevanje socialističnega samoupravljanja. Odločili smo se za zelo pomemben korak, kakršnega še ni napravila nobena socialistična revolucija — za temeljito preobrazbo v odnosih v to smer, da preidemo od oblike samoupravljanja v imenu delavcev na neposredno upravljanje in odločanje delavcev samih. To pa z drugo besedo pomeni, da imajo v sistemu samouprave zbori delavcev, zbori občanov dokončno besedo in veljavno moč pri odločitvah. Ta njihova pristojnost je ustavno neodtujljiva in je ni moč prenesti na nobeno drugo posredniško telo.
Vsaka drugačna pot ali poizkus odločanja v imenu delavcev in namesto delavcev je protiustaven in nasproten globalni politični usmeritvi ZK im delavskega razreda. Za tako obliko oblasti delavslkega razreda se bomo komunisti in vsi delovni ljudje odločno borili v praksi im na ta način uveljavili obliko samoupravne socialistične demokracije.
Pri tem ne bomo popuščali nobenim .poizkusom, ki bi spodkopavali in omajali besedo in oblast delavcev z nasprotnim delovanjem.
To je naša skupna dolžnost in obveznost, ki jo prevzemamo po revolucionarnem izročilu in zgodovinski nalogi KPJ in ZKJ in vsega delavskega razreda Jugoslavije.
Predvsem pa smo dolžni nadaljevati politični in razredni boj za popolno uveljavitev samouprave da se oddolžimo tudi tistim, ki so začeli revolucijo že pred vojno ter izbojevali vojaško in politično zmago v letih 1941—.1945. K tej zmagi so prispevali delež tudi pogumni mladina:. in skojevci z Bleda, ki so se pred 33 leti uprli in prvi začeli akcije proti okupatorju. Tako kot med NOB so ddlovni lju. dje in občani Bleda velliko prispevali v povojni izgradnji in pri nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju.
Pomembni so bili dosežki v gospodarski rasti na področju gozdarstva in lesnopredelovalne industrije, prav tako pa tudi v tekstilni industriji, ki ima na Bledu že 50-letno tradicijo. De. Iontii kolektivi tre|h največjih podjetij LIP, Vezenine in GG so dosegli velik razvoj in so prispevati k napredku kraja in občine ter širše družbene skupnosti. Poddbne ugotovitve lahko postavimo za turistično gospodarstvo, žlasti za gostinstvo in za družbeno obrt.
Z novo organiziranostjo v obliki TOZD in s poglobljeno samoupravo pa so si zagotovili trdno podlago za še hitrejše nada-ljne napredovanje.
Življenjsko pomembno za njihov hitrejši nadalnji razvoj pa je tudi dejstvo, kako se bodo te organizacije vključevale v skupen gospodarski prostor in se medsebojno povezovale. Hiter in bogatejši razvoj pa je Bled z okolico doživljal tudi po zaslugi ustvarjalne politike krajevne skupnosti, ki se je znala povezovati z delovnimi kolektivi. Bila je pobudnik za sporazumevanje in dogovarjanje o zdru. ževanju sredstev za skupne komunalne in druge potrebe.
Pri tem moramo izreči tudi priznanje družbenopolitičnim organizacijam in turističnemu društvu, ki so Skupaj s KS usmerjali razvoj in pripomogli
k povezanemu sodelovanju in napredku. V takih razmerah ustvarjalnega sodelovanja je bila ustanovljena interesna skupnost za izgradnjo športnih in drugih objektov turistične infrastrukture preko solidarnega združevanja sredstev.
Ob krajevnem prazniku praznuje letos blejska krajevna skupnost tudi 10-letndco krajevne samouprave. V 10-letnem bogatem delovanju si je KS pridobila tudi dovolj bogate izkušnje in se tako temeljito pripravila na nove naloge, ki jih krajevni samoupravi določa nova ustava in resolucija ZK.
Za razvoj in dosežene uspehe moramo Ob 10-tletnici KS izreči priznanje vsem družbenopolitičnim subjektom in posameznikom, ki so skupaj oblikovali politiko, načrtovali razvoj ter naloge izvajali v praksi.
Novo konstituirano krajevno skupnost, njeno delegacijo in vse druge faktorje pa čakajo v prihodnje še pomembne in odgovorne naloge. Najodgovornejše so naloge pri poglabljanju in razširjanju samouprave v TOZD in KS, nadalje na področju programiranja in usmerjanja razvoja z načrtovanimi integracijskimi procesi v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Pomembne so naloge pri razširjanju in povečevanju proiz-
vodnih kapacitet v gospodarstvu, pri povečevanju ležišč v gostinstvu, pri modernizaciji in tehnologiji dela, usposabljanju in izobraževanju ljudi pri poglabljanju marksistične idejnosti in vzgoje, pri kulturnem obveščanju ljudi in drugo.
Talko zahtevne naloge bomo uresničevali le s skupnimi napori, s povezanim delovanjem, s sporazumevanjem im dogovarjanjem, s solidarnim združevanjem sredstev, z uveljavljanjem družbenega načrtovanja in sodobnejšega planiranja in zajemanja podatkov, z uvajanjem računalništva in modeme tehnologije. Veliko pa bomo lahko storili tudi z dobro kadrovsko politiko, s poguminejišiimi posegi v proizvodne investicije z angažiranjem kreditov in drugih virov krediti, ra nja.
Bolje bomo morali uveljaviti znanje in pogum pri načrtovanju ter uresničevanju nalog.
Ob krajevnem prazniku Bleda in dnevom vstaje slovenskega ljudstva, 22. julijem, tako žalimo vsem občanom in delovnim ljudem obilo uspehov in delovnih zmag ter osebne sreče in razumevanja.
Naj se krepi in uveljavlja naša samoupravna socialistična demokracija.
Naj živi naš dragi tovariš Tito!
Rezultati poslovanja v I. polletju 1974
Načrtovano zadolžitev za prvo polletje 1974 smo realizirali z naslednjimi indeksi:
neto prodajna vrednost
—	TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica
—	TOZD BLED, Bled
—	TOZD MOJSTRANA, Mojstrana
—	TOZD PODNART, Podnart skupaj DO LIP BLED
fiksni stroški proizvodnih enot
—	TOZD »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica
—	TOZD BLED, Bled
—	TOZD MOJSTRANA, Mojstrana
—	TOZD PODNART, Podnart skupaj DO LIP BLED
kritje na pragu proizvodnih enot
—	TOZD »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica
—	TOZD BLED, Bled
—	TOZD MOJSTRANA, Mojstrana
—	TOZD PODNART, Podnart skupaj DO LIP BLED fiksni stroški
—	TOZD »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica
—	TOZD BLED, Bled
—	TOZD MOJSTRANA, Mojstrana
—	TOZD Podnart, Podnart
—	Skupne službe skupaj DO LIP BLED kritje na pragu TOZD
—	TOZD »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica
—	TOZD BLED, Bled
—	TOZD MOJSTRANA, Mojstrana
—	TOZD PODNART, Podnart skupaj DO LIP BLED
%
114.24
112.25 76,66
105,18
110.24
°/o
96,69
86,13
80,50
72,07
88,98
%
203,60
134,40
45,36
124,58
158.25 %
157,71
174,69
86,48
99,19
133,16
153,96
%
222,06
138,64
36,80
101,02
161,03
Planirano kritje za DO kot celoto po pokritju stroškov skupnih služb in negativnih razlik v ceni surovin in reprodukcijskih materialov, katere predstavljajo znesek 5,796.511,73 din, je doseženo s 96,3 odstotka. V tabelah ni navedena TOZD trgovina, ker podatki ne bi bili primerljivi z ostalimi proizvodnimi TOZD.
Situacija v drugem tromesečju se je v primerjavi s prvim tromesečjem 1974 bistveno spremenila, saj nam je uspelo v minulem tromesečju pokriti izgubo iz prvega tromesečja in ustvariti planirani ostanek dohodka za prvo polletje z indeksom 93,6 kljub povečanim družbenim dajatvam.
Za doseganje optimalnih finančnih rezultatov pa je nujno, da v drugem polletju skombiniramo na področju prodaje ob upoštevanju tržne situacije, najugodnejši asortiman izdelkov, za katere so TOZD opremljene in so jih v stanju proizvajati.
Izvoz
Podjetje je doseglo izvoz v višini 2,967.265 dolarjev ali 100,08 % planirane zadolžitve. V primerjavi z izvozom prvega polletja 1973 pa je v letošnjem letu doseženo povečanje za 79 %.
Osebni dohodki
Poprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega v prvem polletju 1974 so bili naslednji:
din indeks 74/73
—	TOZD »Tomaž Godec«, Bohinjska	Bistrica	2.430.—	114
—	TOZD BLED, Bled	2.413.—	120
—	TOZD MOJSTRANA, Mojstrana	2.404.—	108
—	TOZD PODNART, Podnart	2.353.—	129
—	TOZD Trgovina	3.122.—	105
—	Skupne službe	3.659.—	112
—	Skupaj DO LIP BLED	2.537.—	115
Izplačana masa osebnih dohodkov	v	prvem polletju je za cca
180.000 din višja od dovoljene mase po samoupravnem sporazumu, kar v bistvu ni problematično. Vendar moramo v drugem polletju doseči znatno večji ostanek dohodka kakor v prvem polletju, da bi bila izplačila OD v okviru samoupravnega sporazuma, kajti s korekcijo normativov in povišanjem startnih osnov se bodo osebni dohodki od 1. 7. 1974 dalje, ob upoštevanju enakih učinkov kot so bili doseženi v prvem polletju, povečali v poprečju za nad 10 °/o in bi tako znašala prekoračitev OD za cca 1,800.000 do 2,000.000 din dovoljene mase po sporazumu. Zato je nujno povečati ekonomske učinke v drugem polletju.
F. C.
Dopisujte v Glasilo!
Samoupravni sporazum o združevanju v DO in o medsebojnih razmerjih
V javni obravnavi sta kar dva samoupravna sporazuma. Samoupravni sporazum o združevanju je končno le popravljen, usklajen z ustavo in veljavnimi zakoni. Ce bo komisija, ki jo je imenoval SDS, kmalu napravila razdelitev skupnega premoženja, ki mora biti obvezno sestavni del omenjenega sporazuma, bomo mogoče le lahko registrirali našo delovno organizacijo z vsemi TOZD. Do takrat bo treba popraviti oz. uskladiti z zakoni in samoupravnim sporazumom tudi statut DO in statute TOZD, kajti tudi te je treba priložiti k registraciji.
Cisto na novo je bilo treba sestaviti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je prinesel precej novosti oziroma sprememb. Prva in bistvena novost nove ureditve medsebojnih odnosov je brez dvoma že sam način pridobitve lastnosti delavcev. Vsakemu delavcu, ki bo želel pridobiti lastnost delavca v neki temeljni organizaciji združenega dela, bo morala TOZD najprej vročiti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delav. cev v združenem delu, da se bo seznanil z vsemi obveznostmi in pravicami; on sam pa bo moral podpisati izjavo, da se s temi pravicami in obveznostmi strinja. Brez tega ne bo nihče mogel združiti dela v določeni TOZD.
Določene spremembe je zakon prinesel tudi v zvezi z letnim 'dopustom, vendar smo te v glavnem vnesli kot popravke že v
Gorjanski ikot leži severozahodno od blejske kotline in po katastrskih občinah meji z jese. niško po mogočni Mežaklji s celotno Zgornjo Radovno in Krmo prav na vrh Triglava, kjer se združujeta meji z bohinjisiko Srednjo vasjo in proti jugu in vzhodu z blejsko katastrsko občino. Gorje so bile pred vojno, med vojno in še nekaj časa v svobodi samostojna občina, ki je vključevala Zasip in Blejsko Dobravo. Danes so Gorje v sklopu občine Radovljice, same pa tvorijo svojo krajevno skupnost,
ki združuje z več zaselki deset vasi, ki se raztegujejo po sončnih vzpetinah vznožja Homa, Mežalklje in mogočne Pokljuke. Te vasi so: Podhom, Sp. Gorje, Poljšica, Zg. Gorje, Grabče, Mev-kuš, Krnica, Višelnica, Radovna in Sp. Laze. Vse te vasi povezuje med seboj 32 km cest, za katere vzdrževanje skrbi KS. V teh vaseh živi danes 2.756 prebi. valcev. Od tega je delež izrazito kmečkega prebivalstva že zelo nizek, saj znaša komaj le še 13 odstotkov, vsi ostali delazmož-ni prebivalci pa odhajajo na de-
naš stari pravilnik o delovnih razmerjih in odgovornostih, tako da sedaj bistvenih sprememb ni.
Naslednja sprememba oziroma novost, ki jo je prinesel zakon, je dolžina porodniškega dopusta. Po preteku 105 dni porodniškega dopusta se lahko mati odloči, da bo ostala doma še na-daljnih 141 dni ali pa bo delala po 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti. Žal pa te ugodnosti veljajo šele od
1.	1. 1975 dalje, oziroma tudi za žene, ki bodo v tem času še na porodniškem dopustu. Zanimivost je terjetno tudi to, da bo po novem lahko podaljšani porodniški dopust izkoristil otrokov oče, če bo le-ta otroka negoval in če sta se starša tako sporazumela.
Na področju odgovornosti je prav gotovo treba omeniti disciplinske ukrepe. Prejšnji pravilnik je poznal le opomin, javni opomin in zadnji javni opomin ter izključitev iz delovne skupnosti. Po republiškem zakonu je teh ukrepov več in sicer: opomin, javni opomin, začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe določenega poklica oziroma smeri ali stroke, največ za dobo enega leta, odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta, prenehanje lastnosti delavca v druženem delu zaradi takšne kršitve obveznosti, s katero huje krši skupne interese drugih delavcev ali TOZD.
lo izven svojega območja, ker Gorje nimajo industrije.
Že nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne, se je struktura prebivalstva v Gorjah hitro začela spreminjati. Do takrat je bilo zaposlenih zelo malo delavcev iz območja Gori j. Ko pa je bil že na pohodu do takrat nepremagljivi nemški stroj, je današnja železarna potrebovala vse več in več delavcev, da je sitila Hitlerjevo Nemčijo s prepotrebnim jeklom. Sicer je bilo nekaj delavstva zaposlenega na takratni KACONOVI in MULE-
JE VI žagi, toda z današnjo zaposlitvijo to skoraj ni omembe vredno. Nekateri so se ukvarjali tudi z garaškim prevažanjem hlodovine iz pokljuških in me-žakeljskih gozdov, pretežni del gorjancev pa je živel od dnin, takorekoč od danes do jutri.
Kot že rečeno, gorjanski proletariat, v katere vrste so se vključevali tudi kmečki fantje, (vsaj za vse ni bilo doma kruha), pa ni kovali samo jekla v jeseniški železarni, koval in preka. ljeval je tudi samega sebe in zato ga okupator, ob vdoru v
našo miroljubno deželo, ni dobil nepr ipravl j enega.
Gorjanski prvoborci, ki so se združili z ostalimi prvoborci na tem predelu Gorenjske, so zanetili oborožen upor proti zavojevalcu, so bili hkrati tudi tvorci kasnejše zmagovite partizanske vojske. Njihove vrste so se krepile iz leta v leto, vrstile pa so se tudi vse pogostejše akcije ;n napadi na postojanke okupacijske vojske ter njihovih domačih pomagačev. Seveda je okupator na vse te partizanske akcije ostro ukrepal in ker ni mogel uničiti jedra partizanstva, se je znašal nad ubogim in neoboroženim prebivalstvom v dolini. Vedel je dobro, da brez simpatizerjev in podpore iz doline ne bi mogli obstajati v gozdovih. Gestapo je organiziral in zvabil v svoje mreže domače odpadnike, da so mu za judeževe groše vohljali in ovajali zavedne narodnjake. Predvsem so bile na vrsti družine in sorodniki borcev, ki so bili že v svobodnih gozdovih. Ko teh ni bilo več, so se spravili nad vsakogar, ki so ga vohljači ovadili gestapu. Polnili so se begunjski zapori, toda uporna partizanska vojska se je večala iz dneva v dan. Ti vohljači in izdajalci pa niso ostali nekaznovani. Tako je v Sp. Gorjah počil strel, ki je prekinil nadalnjo izdajstvo plačancu, že 26. avgusta 1941. leta. Gestapo je takoj ulkrapal proti in je 28. avgusta istega leta pripeljal v Sp. Gorje pod hriib Ravovco iz Begunj pet talcev in jih tam postrelili ob kolih. Ta dan so Gorje vzele za svoj krajevni praznik, ki ga, Ob spominu na vse žrtve vojne, dostojno praznujejo.
Gorje, s takratnimi 2800 prebivalci, so mnogo žrtvovale med NOV. Ne samo, da so vsi prebivalci množično podpirali partizansko vojsko in dovažali ves potrebni material tudi iz Radovljice, Bleda in od drugod, tudi velik krvni davek. Gorje so dale kar 26 prvoborcev, od katerih jih je padlo v NOB 17. Skup no je dalo življenje med NOB iz Gorij 159 ljudi: padli so v boju, umrli po taboriščih, bili ubiti kot talci ali na poti in bili sežgani v lastnih domovih vse od dojenčkov do starčkov. Vsaki osemnajsti prebivalec Gorij je bil žrtev okupatorja. Triinšestdeset (63) družin je bilo izseljenih v Srbijo ali v osrčje Nemčije, aktivno pa je bilo v vrstah partizanov udeleženih preko 350 borcev, žal ni ugotovljeno, koliko je šlo Skozi begunjsko kaznilnico gorjanskih patriotov in naprej dalje v kazenska taborišča, vsekakor pa mnogo.
Toda brez žrtev ni svobode, brez sivefoode ni življenja. Ti mračni in krvavi časi so za nami, iz hribov so se vsipale zmagovite partizanske brigade. Pre. gnanci so se vračali na največkrat porušene in opustošene domove. Domovina je bila svobodna, toda vsa v ruševinah. Treba je bilo začeti znova. Prej uporne strnjene pesti so se sprostile v delovne dlani, ustvarjale so nove domove, mostove in tovarne. Danes lahko s ponosom zremo na prehojeno pot, ki ni bila lahka. Današnja Jugoslavija se je iz predvojne zaostalosti močno spremenila. Uvrščamo se med napredne, visokorazvite industrijske dežele. Pri nas je postal delovni človek samoupravljavec in bo moral sam tudi s svojim doprinosom to uveljavljati.
In povojne Gorje danes! Živahna je družbenopolitična dejavnost, športna dejavnost je dokaj na visoki ravni, razvija se gasilstvo, posahne uspehe pa dosega godbeni orkester. Leta 1964 je bila dograjena in predana svojemu namenu nova osnovna šola s telovadnico, stara šola, ki je že slavila častitljivo stoletnico, je lepo preurejena v ustanovo otroškega varstva, ki lahko
sprejme do 70 malčkov. V njej imajo tudi malo šolo. TVD Par, tizan je svoj dom že večkrat obnovil, prav sedaj pa se zaključujejo dela pri prizidku doma, v katerem bodo dobili prepotrebne prostore telovadci in drugi nastopajoči, svoj kotiček pa bodo dobili tam tudi upokojenci in planinci (alpinistični odsek, ki se pravkar ustanavlja). Godbeniki so si sami uredili lepo dvorano v novem gasilskem domu, gasilci pa bodo prav za kra-
lja, gradi in obnavlja s splošno družbeno pomočjo, samoprispevkom in dotacijami podjetij, katerih je prav LIP eno izmed najboljših. LIP Bled pa nudi mnogim Gorjancem zaposlitev v svojih obratih na Rečici in v sami upravi podjetja, mnogim nudi stanovanja v svojih blokih ali posojila za gradnjo lastnih hiš, nudi pa vsem delavcem možnost do kvalifikacije, do srednje ali do višje izobrazbe.
Čeprav nimamo še vsega kar si želimo, vendar danes živimo
jevni praznik prevzeli novo mo-toiko in kombi s kompletno gasilsko opremo. Vse to se nabav-
dobro, varno in svobodno, samo da slabše ne bi še kdaj bilo.
Jože Ambrožič
Blejski krajevni praznik
Vsako leto 17. julija slavijo prebivalci Bleda svoj krajevni praznik. Na ta dan leta 1941 je skupina blejskih mladincev pokazala svojo zavednost in pripadnost osvobodilnemu boju.
Nemški zavojevalci so se takrat komaj dobro namestili na Bledu, a brž so dobili prvo lekcijo, kako se proti njim bori svobodoljubno ljudstvo. Že nekaj dni prej so v Rusovi hiši na sedanji Partizanski cesti mladinci in mladinke pisali gesla, šivali zastave in sestavljali pisma. Na večer pred 17. julijem pa so imeli sestanek v kamnolomu pod Straže. Znani narodni junak Jaka Bernard s Koritnega je imel govor, mladinci so ga zavzeto poslušali, nato pa odšli na delo. Na cestah in zidovih so zablestele uporne besede, na najvidnejših mestih so zaplapolale slovenske zastave, okupatorjevi sodelavci pa so dobili opozorilna pisma.
Tistega poletnega jutra je mogočni gestapo moral spoznati in priznati, da je v kraju močna organizacija, ki bo svoje začeto delo nadaljevala in razvijala. 17. julij 1941 pa se je zapisal v zgodovino Bleda kot važen datum, saj se je tedaj Bled vključil v splošno vstajo slovenskega naroda.
Pozneje je bilo na Bledu in v okolici še več akcij, blejski kot je dal veliko število borcev in aktivistov. Mnogi od njih so darovali za svobodo svoja življenja. Padali so v borbah z močnejšim in dobro oboroženim sovražnikom, ob kolih kot talci, umirali so v koncentracijskih taboriščih in zaporih.
Velikokrat mislimo nanje, posebno pa oživijo spomini ob dnevih, ki so posvečeni prav njim. Za vse, kar danes imamo, smo dolžni veliko zahvalo tistim, ki so nam priborili svobodo.
Tudi letos je Bled dostojno proslavil slavno obletnico. Svet krajevne skupnosti je imel svojo sejo, ki je bila letos še posebno svečana. Prav te dni namreč mineva deset let od ustanovitve Krajevne skupnosti Bled. Tako se je proslavi tradicionalnega krajevnega praznika pridružilo še praznovanje tega pomembnega jubileja.
V povojnih letih so bili potrebni veliki napori za obnovo in rast gospodarstva. Na Bledu so zrasli novi objekti za razvoj turizma, industrije in kulture. V preteklih desetih letih je k splošnemu razvoju kraja prispevala svoj delež tudi Krajevna skupnost, ki je ob pomoči delovnih organizacij in občanov izvedla nešteta potrebna dela. Tako je Bled med drugim dobil na novo asfaltirane ceste, razsvetljavo, sodobne stroje za vzdrževanje in še marsikaj.
Krajevna skupnost ima še velike načrte. V skladu z novo ustavo, ki postavlja Krajevne skupnosti v nov družbeni položaj, bo delegatski sistem zainteresiral in angažiral še večje število občanov za sodelovanje. To bo omogočilo, da bo Krajevna skupnost še bolj organizirano in uspešno reševala krajevne probleme in s skupnimi močmi ter prizadevanji hitreje razvijala gospodarski napredek kraja.
Na svečani proslavi krajevnega praznika, ki je bila v festivalni dvorani, je govoril sekretar občinske konference zveze komunistov Slovenije iz Radovljice. Razložil in orisal je pomen praznovanja. Godba JLA je zaigrala himno, mladi pevci, člani KUD Bled in KUD Zasip so zapeli nekaj revolucionarnih in ljudskih pesmi, folklorna skupina Veriga Lesce je zaplesala ljudske plese, pionirji osnovne šole pa so v recitalu opisali junaška dejanja svojih slavnih rojakov. Po proslavi je na jezeru zažarelo na stotine drobnih lučic, z gradu pa so odjeknili streli ter zasvetile svetlobne rakete v čudovitih barvah.
Ob spominih na preteklost in v mislih na sedanjost se je v naših srcih vzbudila globoka hvaležnost, da smo nevede in nehote morali ponavljati verze, ki smo jih slišali od mladih recitatorjev:
»Zahvaljeni, da zdaj nam sonce sije, da mir mehko odvija se čez nas, da prek meja svobodne domačije svoboden čez ves svet se čuje glas, da roka v bratsko roko sega, da veže ista misel vse ljudi!«
M. S.
Revolucionarne Gorje praznujejo
Člani samoupravnih organov so si ogledali...
Po sklepu skupnega delavskega sveta so si člani tega sveta in delavskih svetov TOZD ogledali obrate podjetja. Namen tega ogleda je bil, da si člani samoupravnih organov ogledajo obstoječe stanje oziroma organizacijo celotnega podjetja.
Ogled je organiziral vodja splošnega sektorja in sicer v soboto dne 6. julija 1974, udeležila se ga je večina članov. Pro-gi)im je vseboval ogled vseh TOZD. Najprej so si ogledali vse
oddelke TOZD Bohinj, nato TOZD trgovine, TOZD Bled, TOZD Podnart in nazadnje še TOZD Mojstrana.
Člani samoupravnih organov so bili z ogledom zelo zadovoljni, kajti povsod so naleteli na lep sprejem. Da bi se čimbolje seznanili z obstoječim stanjem in perspektivo razvoja posamez. nih TOZD so povsod poskrbeli za strokovno vodstvo ogleda, tako da so člani lahko dobili vsa potrebna pojasnila in odgovore
na svoja vprašanja. Videti je bilo tudi mnogo razgovorov članov z zaposlenimi, kjer so si izmenjavali mnenja, predvsem na tistih področjih dela, ki so članom najbližja, kar jim bo poleg ogleda in drugih pojasnil po določenih vprašanjih, brez dvoma koristilo pri odločanju na njihovih samoupravnih organih.
Ugotovitev vseh je bila, da so taki ogledi prav iz navedenih stališč potrebni in da njihovih uspehov ne gre podcenjevati.
Po končanem ogledu so udele-leženci obiskali Aljažev dom v Vratih, kjer so pred povratkom še nekaj časa posedeli v sproščenem razgovoru.
Integracija integracij
Ime integracija nam je višem poznano. Pomeni združevanje, v matematiki pa seštevanje maj. hnih delov v velike Skuipine. Pomen integracije lahko uporabimo povsod, kjer se združujejo manjši deli v večjo ali v celote.
Po vsem tam lahko sklepamo, da pomeni integracija proizvodnje, delavnih enot in organizacij združevanje — seštevanje v velike in večje enote ali celoto z boljšimi rezultati — bodisi umske aili materialne moči.
Proizvajalne organizacije z združevanjem in usklajeno poslovno politiko dobijo večjo moč vpliva na tržišče in potroš. nika, lahko dosežejo boljši asortiment, izbiro in delitev programa, pocenitev proizvodnje in optimalno izkoriščanje kapacitet.
Združevanje je sestavljanje enakih delcev, enakih pravic in enake moči, sicer ne bi bilo združevanje, temveč prisvajanje, pripajanje, pridruževanje im podobno.
Nam v Lesni industriji Bled ti pojmi niso tuji, saj smo nekatere oblike tega združevanja že doživeli in preživeli.
Ko smo pričeli- obnavljati žago »Tomaž Godec«, sta bila gozdarstvo in lesna industrija ano podjetje, en kolektiv. Kasneje so razvojne faze velevale drugačno obliko, danes pa nam je povsem jasno, da bi bila združi, tev organizacij jn kolektivov GG in LIP najboljša in najperspektivnejša oblika dela in razvoja.
Zato sta delovni organizaciji v letu 1974 pripravili program samoupravnega sporazumevanja za združitev dela, sredstev in c.jljev. Tilk pred uresničenjem teh teženj delavcev obeh delovnih organizacij pa je vznikla zamisel združevanja gozdarstva in lasne industrije v širšem gorenjskem obsegu, tj. v gorenjski re. giji.
Vzpodbudo je dal medobčinski komite s podporo drugih družbenopolitičnih organizacij. Pobuda izhaja predvsem iz ustavnih določil in vseh akcij zveze komunistov.
Kolektiv LIP Bled je že pokazal naidalnje polno razumevanje in težnjo, da doseže neko stopnjo sodelovanja ali integracijo nekaterih dejavnosti z lesno industrijo »Jelovica« Škofja Loka. Takrat ni bil izpolnjen pogoj enakopravnosti in enovitosti ciljev, zato ta integracija tudi ni uspela.
Združevanje v gorenjski regiji mora vsebovati vse prvine, ki jih za vse sodelujoče prinaša smotrno združevanje dela, delitev programa, preprečevanje medsebojne konkurence, racionalno gospodarjenje s surovino in materiali, združevanje materialnih sredstev, enovitost razvojnih ciljev din združevanja ter povečanje umskih zmogljivosti.
Ustava je odprla široke možnosti združevanja dela in zakonsko osnovo vsem, ki hočejo s samoupravnim dogovarjanjem doseči več in boljše rezultate dela.
Za združevanje v gorenjski regiji je v pripravi samoupravni sporazum, ki bo opredelil skup. ne posle, skupno delo, skupno prihodnost in medsebojno po-
' moč.
Organi in organizacije, službe in stroke so z akcijo združevanja seznanjene, niso pa še doprinesle s predlogi in idejami k izboljšanju vsebinsko-isamo. upravne zamisli združevanja.
Postavljanje formalnosti v ospredje, kdo je pooblaščen, kdo poklican in kdo zadolžen razvijati integracijske misli, je nesprejemljivo. Na taka formalistična vprašanja imamo le en odgovor: vsi in vsak v delovni organizaciji je dolžan prispeva, •ti po svoji zmogljivosti k uresničevanju ustave in tudi k reševanju integracijskih vprašanj, iki so neposredni sestavni del našega družbenopolitičnega programa.
Sekretar medobčinskega komiteja ZK je res neposredno zadolžil direktorje podjetij, da organizacijsko pripravijo pogoje združevanja. Pri oblikovanju samoupravne in vsebinsko dogna-he oblike združevanja pa so dolžni sodelovati vsi člani kolektiva po svojii sposobnosti. Predvsem morajo v pripravah izpolniti svojo dolžnost strokov, ■ne skupne službe, družbeno po. lirične organizacije in samoupravni organi pri dokončnem oblikovanju samoupravne misli in pri sprejemanju na zborih delavcev.
Sekretariat ZK je na več sestankih jasno opredelil politiko in se opredelil za aktivno sodelovanje pri uresničevanju integracijske poti.
Medobčinski komite je znova idejno opredelil naloge političnega aktiva, organov in skupnih služb v zvezi z uresničevanjem
ustavnih določil in združevanja dela v široke in večje samoupravne organizacije združenega dela.
Ko bo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju — predvidena je sestavljena organizacija združenega deda — dan v obravnavo delavcem delovnih organizacij gozdarstva in lesne industrije Gorenjske, bo medobčinski sekretar ZK organiziral posebne aktive za vodenje javne razprave. Na to moramo biti pripravljeni že naprej, ker bo sicer predviden zakoniti rok razprave prekratek.
Povezavo z našim »Glasilom«, ki jo želimo čim bolj poživiti, lahko sedaj neposredno izkoristimo za pripravo na razpravo o osnutku sporazuma za združevanje v SOZD.
Zaradi 'kratko odmerjenega časa celo predlagamo, da bi suge, stije in vprašanja naslavljali ne. posredno »komisiji za integracije pri LIP Bled«.
Delo in razvoj TOZD in OZD
Še vedno imam na mizi predlog statuta TOZD in OZD. Ta je bil dan v petnajstdnevno javno obravnavo 15. februarja 1974. Komisija so imele polne roke dela pri sestavljanju tega. Rezultat jim ni v zadoščenje, saj je do danes ostalo samo pri osnutku. Človek ima vtis, da smo z ustanovitvijo TOZD prišli šele do faze formiranja zaradi formiranja. To pa ni bil cilj akcije, niti cilj zaposlenih. Še posebno pa ne tovarišev in tovarišic, ki so poleg svojega dela presedeli po nekaj deset ur pri sestavljanju takih in podobnih osnutkov. Cilj zaposlenih je bil najbrž ta, da izpeljemo smotrne in dobre organizacije v smislu združevanja sredstev in tehnologije s poglobitvijo samoupravnih odnosov.
Statut je že zelo dolgo v obravnavi. Sprašujem pa se, če je z vsemi predlogi za popravke vred že zrel za sprejetje. Nasto. pa še vrsta nejasnosti na začetku poti boljših samoupravnih odnosov. Kako TOZD poslujejo, niimamo še nobenih obvestil. Rezultati poslovanja morajo biti zaposlenim tolmačeni; rezultati dela so navsezadnje ena glavnih postavk, o katerih mora biti seznanjen Sleherni zaposleni.
■Nastopajo še vedno nejasnosti okrog organizacije služb. Tako imamo skupne službe TOZD oziroma skupne službe skupnih služb TOZD. Vprašljiva je taka koncentracija služb. Nujno bi bilo ojačati Službe nekaterih TOZD im službe posameznih že obstoječih sektorjev. Mogoče bi bili potrebni sdktorji, ki so bili ukinjeni?
■Najbrž bo potrebno nanovo iz. delati organigram služb v TOZD in OZD s ponovnim razpisom delovnih mest. Potrebna ho tudi analiza delovnih mest v neposredni proizvodnji z določenimi pregrupacijami za zboljšanje rezultatov dela. Skratka, analitično oceniti delovna mesta, realno ovrednotiti delo, da ne bo diskriminacij in izsiljevanj.
Medtem se je spremenila vrednost kategorij oziroma so se posamezne kategorije za nekatera delovna mesta više ocenila. Te spremembe večini zaposlenih niso znane. Potrebno bi bilo napraviti nove sezname ocenitve delovnih mest s kategorijami in ovrednotenje teh. Na mestu bi bile tudi kratke obrazložitve sprememb, ki še posdbno izstopajo.
Mogoče bo treba nekaj naštetih problemov rešiti predno bomo sprejemali statut, ker bodo šele potem jasnejše začrtane poti samoupravnega in delovnega razvoja TOZD in OZD.
Tand
Sklepi
samoupravnih organov
SDS
1.	Rezultat polletnega obračuna je ugoden v tem smislu, da smo prvi kvartal zaključili z izgubo, drugi pa z dobrim rezultatom, ki je odpravil izgubo in ustvaril dohodek.
2.	Glede na situacijo, ki je v zvezi z novimi ceniki za stavbno pohištvo in primarne proizvode, je zadolžen direktor, da skupno s strokovnimi delavci pripravijo najoptimalnejšo izbiro proizvodnega programa, ki bo omogočil čimboljše finančne rezultate ter realizacijo OD v smislu že sprejetih sklepov o sistemu nagrajevanja, kajti ugotavljamo, da bi nam tak trend, kot je bil v prvem polletju, povzročil to, da bi se LIP Bled ne vrtel v okviru dohodkov kot so predvideni iv samoupravnem sporazumu.
3.	Zaostriti je treba izkoriščanje vseh reprodukcijskih elementov (material, čas, izkoriščanje osnovnih sredstev).
4.	Potrdil je plan investicij za leto 74. Pri planu investicij za leto 74 se držimo sklepa, ki ga je sprejel DS TOZD Bled, to je, da se gospodarske investicije obravnavajo in potrjujejo na podlagi ekonomskih elaboratov, s tem da SDS predlaga TOZD Bled-, da napravi izjemo od teh določil za aneks v TOZD Bohinj in za vse ostale negospodarske investicije.
5.	Poveča se udeležba sofinanciranja za rekonstrukcijo cementarne Anhovo za leto 74 in 75 od 700.000 na 980.000 din, ker se v teh dveh letih poveča tudi dogovorjena količina cementa od 5000 na 7000 ton.
6.	Pooblašča direktorja, da s strokovnimi službami določi prioritetni vrstni red investicij.
7.	Potrdil je pogodbo o sofinanciranju mehaniziranega skladišča oblovine v Bohinjski Bistrici.
8.	Dal je soglasje k dodelitvi zemljišča v Bohinjski Bistrici za gradnjo družbenih stanovanj (v tem smislu, da ne bo ostalo del zemljišča še LIP Bled, ki ne bi bil več ekonomsko uporaben).
9.	Sprejel je sklep o prodaji vseh objektov v Soteski, ki niso oddani Elektrogospodarstvu Kranj.
10.	Potrdil je novo sestavo komisije za integracijo v sestavi: Jurij Hočevar (predsednik), Franc Cuznar (namestnik), Edvard Prevc, Janez Mežan, Franc Bajt, Jože Kastelic, Jože Mulej, Miro Kelbl in Jože Lavrič. SDS pooblašča komisijo, da lahko zadolži posamezno službo v okviru DO za izvršitev posamezne naloge, ki bi bila potrebna v zvezi z integracijo. Službe so naloge dolžne izvršiti do dogovorjenega roka.
11.	Potrdil je spremembo 17., 21. in 51. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku.
12.	Sprejel je tolmačenje k 31. členu pravilnika o stanovanjih: Ce sta oba zakonca zaposlena v naši delovni organizaciji, imata oba pravico do dodelitve dolgoročnega posojila za gradnjo (120.000 din).
13.	Potrdil je sistemizacijo oddelka gradbenih plošč, vrat na Gorjani in izvoznega oddelka. V javno obravnavo pa daje sistemizacijo TOZD Podnart, lakirnice in oddelka pohištva.
14.	Potrdil je reklamacijo 275 kos vrat v znesku 442,80 DM, ki jih je vrnila firma NEUFORM. Obenem opozarja vse vodje TOZD, tehnične vodje, konkretno v TOZD Bled in Bohinj, da bodo za vse napake oni odgovorni, zato naj bo delo organizirano tako, da bo v redu in da bodo izdelki brezhibni.
15.	Potrdil je stroške službenih potovanj v inozemstvo za čas od L L do 30. 6. 1974.
16.	Sprejel je sklep o pokroviteljstvu vsakoletnega smučarskega tekmovanja za memorial Zvoneta Koflerja.
17.	Zadolžil je direktorja, da razišče, kdo je bil osnovni tehnolog, ki je projektiral tak robilnik v Podnartu in katere elemente je pri tem zasledoval.
18.	Direktor naj zadolži strokovno službo, ki bo sestavila program delitve odpadkov za kurjavo.
19.	SDS apelira na team, ki urejuje program za Podnart, da čimprej uredi to vprašanje s poudarkom na kvaliteti.
Svet za gospodarjenje
L Obravnaval je pritožbe na kategorije Lada Cesarja, Antona Noča, Ivana Bernarda, Jožeta Repinca, Franca Žerovca, Alojza Golje, Andreja Trpina, vendar ni bilo osnove, da bi bile ugodno rešene.
Pritožbo Jožice Repe in Silve Torkar je svet odložil. Zadolžena sta Blažič in Debelak, da ponovno pregledata delovna mesta evidentičarjev in ugotovita, kakšne so razlike le-teh med TOZD Bohinj, Bled, Podnart in Mojstrano. O zadevi bo svet nato ponovno razpravljal.
2.	Ugodno je rešil pritožbo na kategorijo telefonistke na upravi — delovno mesto je prekategorizirano v V. kategorijo, istočasno pa telefonista v TOZD Bohinj in Bled v IV. kategorijo.
3.	Posvetoval se je o načinu izdelave analitične ocene delovnih mest in sprejel sklep, naj vodja OD in organizator do
1.	9. 74 pripravita obrazec za opis delovnih mest.
3.	Pregledal je pogodbo o sofinanciranju in gradnji mehaniziranega skladišča oblovine v Bohinjski Bistrici in smatra, da je le-ta pravilno sestavljena in v korist obeh partnerjev.
Direktorja pooblašča, da jo podpiše.
4.	Obravnaval je plan investicij. Strinja se s sklepi DS vseh TOZD in predlaga SDS, da jih potrdi, s tem da za investicije za aneks v TOZD Bohinj in za investicije v skupnih službah da SDS soglasje, da se te investicije začnejo brez ekonomske obrazložitve, upoštevajoč predhodno soglasje DS TOZD Bled.
5.	Poveča se udeležba sofinanciranja za rekonstrukcije cementarne Anhovo za leto 74 in 75 od 700.000 na 980.000 din, ker se v teh dveh letih poveča tudi dogovorjena količina cementa od 5000 na 7000 ton.
6.	Obravnaval je polletni obračun.
7.	Potrdil je pribitke na osnovno obračunsko postavko po 8. členu pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku.
Svet za Izobraževanje
L Odobril je štipendije in sprejel v uk vajence.
2.	Določil je višino štipendij:
—	osnova za izračun višine štipendije, ki je tudi predvidena v samoupravnem sporazumu o štipendiranju za šolsko leto 1974/75 znaša 900 din za srednje šole in 1200 din za višje in visoke šole;
—	za prav dober uspeh se štipendija poviša za 10 %, za odličen uspeh pa za 20 %;
—	štipendije so enake za vse letnike;
—dosedanje štipendije se ne znižajo, v kolikor po novem izračunu do tega pride;
—	minimalna višina štipendije za srednje šole je 350 din, za višje in visoke šole 450 din.
3.	Določil je nagrade vajencem:
—	v prvem letu učenja — 750 din
—v drugem letu učenja — 850 din
—	v tretjem letu učenja — 950 din
V nagrado so vključeni vsi stroški učenja, to je prevoz v šolo in internat. V veljavi ostanejo stimulativna merila za dosežen uspeh v šoli in pridnost pri praktičnem pouku v podjetju kot določa pravilnik o izobraževanju.
4.	Mentor Ivici Preželj je Franc Mencinger, Antonu Repetu pa Stanko Ažman.
5.	Zorica Jevremovič povrne stroške šolnine za 5 mesecev, ker je predčasno prekinila delovno razmerje.
6.	Alojzu Burji je svet odobril povrnitev stroškov šolanja na delovodski šoli strojne stroke v Radovljici.
Svet za delovne norme
1.	Obravnaval je pritožbi skupine za storitveni razrez hlodovine in oddelka ISO-SPAN in ju ugodno rešil.
—	Normativ za uslužnostni razrez se korigira za poprečni odstotek normativa LIP Bled (22,58 %).
—	ŠD TOZD Bohinj naj ponovno snema oddelek ISO-SPAN s tem, da zajame vsa ključna delovna mesta, ki vplivajo na postavitev tehnične norme. Snemanje naj traja 1 teden, upoštevajoč obe izmeni.
2.	Ob teh dveh pritožbah je še sklenil, da v kolikor se oddelek odnosno posameznik pritožuje na tehnično ali izkustveno normo drugič, opravi snemanje ŠD iz druge TOZD.
Odbor samoupravne delavske kontrole
L Imenoval je komisijo za izdelavo poslovnika samoupravne delavske kontrole.
2.	Vodja TOZD in predsednik DS TOZD sta zadolžena, da takoj skličejo konstituantno sejo samoupravne delavske kontrole v TOZD.
3.	Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Bled naj materialno škodo v zvezi s požarom v .kotlovnici na Gorjani prouči prek:
—	vodje TOZD
—	službe varstva pri delu
—	sveta za varstvo pri delu in požarno varnost
—	družbenopolitičnih organizacij
O zaključkih in ukrepih je treba obvestiti odbor samoupravne delavske kontrole pri LIP Bled v roku 30 dni.
SKLEPI PETEGA ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
TOZD LESNE PREDELAVE BLED z dne 9. julija 1974
Ad. 1.
1.	DS TOZD Bled načelno daje soglasje k programu investicij za leto 1974, to je program C, pod pogoji, ki jih predpisuje samoupravni sporazum o združevanju v delovni organizaciji, tj. da je možno investirati iz sredstev, ki se združujejo le na osnovi ekonomskih elaboratov.
2.	Pred nabavo avtomatske cepilke za TOZD Podnart je na podlagi elaborata potrebno posebno soglasje ostalih TOZD. Elaborat mora vsebovati način nabave dodatne potrošene hlodovine za predvideno povečano kapaciteto žage.
3.	DS se strinja s predlogom spremembe namembnosti neizkoriščenih investicijskih sredstev za potrebe asfaltiranja, s tem da se uporabijo sledeča prosta sredstva:
1. Namensko za asfalt po planu	62.000 din
2. Preimenovanih sredstev	
— od projektov poz. 50	100.000 din
— od nočne razsvetljave poz. 50	30.000 din
— od odkup, zemljišča poz. 50	30.000 din
— od ograje za trg. poz. 90-4	77.108 din
Skupaj :	299.108 din
Pregled del za asfaltiranje in pripravo terena:	
1. Stara žaga 540 m2	48.600 din
2. Sklad, finalnih izdelkov 42 m2	3.780 din
3. Plato pred sušilnico 80 m2	7.200 din
4. Pred TP Rečica II 314 m2	14.130 din
5. Dovozna cesta za trgovino 420 m2	37.800 din
6. Plato pred trgovino s cesto 1280 m2	106.240 din
Skupaj:	217.750 din
Priprava trgovina	36.900 din
Priprava žaga in plato	45.800 din
Skupaj:	82.700 din
Vseh del skupaj:	300.450 din
Počitniška
praksa
Vsako leto med šolskimi počitnicami dijaiki in študentje opravljajo počitniško prakso po delovnih organizacijah.
Namen prakse je, da se sezma. nijo s proizvodnjo, z organizacijsko strukturo podjetja, z delavskim samoupravljanjem, z življenjem kolektiva in z ekonomsko problematiko podjetja.
Počitniška praksa navadno traja od 10 dni do 1 meseca, od. visno od vrste šole in letnika šolanja ter se opravlja v pisarnah ali v neposredni proizvodnji. Večina strokovnih šol ima predpisano počitniško prakso za prve tri letnike šolanja, gimnazije pa organizirajo proizvodno delo za dijake tretjega razreda, ki traja 10 do 14 dni. Proizvodno delo je predvsem vzgojnega in izobraževalnega pomena ter se opravlja predvsem v neposredni proizvodnji.
Naše podjetje je omogočijo opravljanje obvezne počitniške prakse približno 30 dijakom srednjih šol. Razen teh je bilo več dijakov na proizvodnem delu in študentov na obvezni praksi.
Dijaki ekonomskih šol Kranj, Jesenice in Radovljica so opravljali tritedensko obvezno počitniško prakso po programu šole. Dijaiki prvega letnika so se seznanili z organizacijo podjetja jn dela v posameznih službah. Prakso so opravljali v .temeljnih organizacijah združenega dela Bo. hinj in Bled ter v finančnem sektorju skupnih služb podjetja.
Dijaki drugega letnika so spoznali delo in organizacijo prodajne službe, dijaki tretjega let. niika ipa delo in organizacijo fi-nančno-računovodske službe podjetja.
Učenci prvega letnika tehniške šole lesnega oddelka so se seznanili s primarno, to je žagarsko predelavo lesa, drugega letnika s sušenjem lesa in finalno predelavo lesa, tretjega letpika pa predvsem s finalno predelavo lesa. Pri teh praktikantih smo pogrešali programe počitniške prakse od matične šole. Zato smo za nekatere dijake programe sestavili sami.
Dijaki tehniške gradbene šole — naši štipendisti — so opravljali enomesečno prakso v razvojnem sektorju skupnih služb podjetja, nekateri pa v sosednjih gradbenih podjetjih. Za 'dijake gradbenih šol se priporoča, da opravijo vsaj enomesečno počitniško prakso v nekem .gradbenem podjetju, ker s tem pridobijo več delovnih iz. kušenj iz svoje stroke. Enako velja za študente gradbene fakultete.
Studenti biotehnične fakultete — lesnega oddelka so imeli predpisano 12-idnevno obvezno prakso. Program prakse smo sestavili .sami, ker na fakulteti programa niso dobili.
Studenti — naši štipendisti ostalih fakultet niso imeli predpisane obvezne počitniške prakse.
Podjetje načelno obvezuje vse štipendiste, da opravijo enomesečno počitniško prakso v našem podjetju ali pa izjemoma v drugam sorodnem podjetju.
Glede na veliko število praktikantov smatramo, da je naše podjetje pokazalo veliko razumevanje in jim v času njihove prakse nudilo .potrebno strokovno pomoč. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje, ker se zavedamo, da moramo mladim ljudem čimbolj pomagati, da si pridobijo poleg šolskega znanja čim. več praktičnih izkušenj iz nepo. srednje proizvodnje.
Blaževič
Sklepi
4. Potrdi se program investicij iz 20 % amortizacije, s katero razpolaga TO s tem, da se dopolni s 120.000 din za asfalt.
St.
SM
Naziv investicije
Vrednost
v devizah v din skupaj din
210 Oddelek vrat
oprema
—	mešalec za lepilo —	ureditev priključ. in razv.		22.000	22.000
cistern za lepila		210.000	210.000
— dopol. transp. naprava	Lit 950.000	69.000	99.000
— ureditev del. mest	DM 4.000	88.000	120.000
— podest za pripravo lepila		29.000	29.000
—	elektromotorji —	večlistna krožna žaga		50.000	50.000
300 m m— 2 kom	Lit 7.000.000		240.000
— sesalec za prah — 2 kom		42.000	42.000
— aparati za merjenje vlage lesa DM 3.000			25.000
— ročni brusilni strojčki	DM 6.000		50.000
—	dvigala z vakum napravo —	preureditev transportnega	DM 25.000		225.000
traku pri stiskalnici — vmesni transportni	Lit 2,500.000		82.500
trak pred obrezovalko — asfalt	BFr 200.000	55.000	137.000 120.000 1,451.500
5. Iz sredstev investicijskega vzdrževanja		se popravi streha	
— kritina na stari žagi.
6. Proučiti je vprašanje zabojarne na Rečici. Predlog je, da se jo razhoduje in podere ter na isti lokaciji zgradi skladiščno lopo za žagan les.
Ad. 2.
1.	Poostriti je kontrolo porabe materialov v cilju čimvečje štednje na vseh delovnih mestih.
2.	Nabavno službo je opozoriti naj zaostri kvalitetne zahteve pri nabavi eksot, žaganega lesa, furnirja, vezanih plošč in lesonita.
Ad. 3.
1.	Izdelati je nov oziroma dopolnjen seznam delovnih mest po kategorijah ter diagram delovnih mest s kategorijami za celo podjetje.
2.	Cimprej je potrebno pristopiti k analitični oceni delovnih mest.
3.	Zaradi neusklajenih odnosov v ocenitvi posrednih služb DS predlaga, da se čimprej izdela nova organizacijska shema, razmejitev med TO in SS ter službami znotraj TO ter na podlagi opisov delovnih mest napravi novo ocenitev posrednih delovnih mest.
4. Potrebno je uskladiti OD med A in B grupo.
5.	Vsakršno nepotrebno zaustavljanje strojev, zlasti tam, kjer so izpeljane tehnološke linije, ni dopustno, ter je manjše odsotnosti med delom zaradi osebnih potreb delavcev potrebno rešiti z nadomeščevalcem.
6.	Mojstri naj poostrijo kontrolo odhodov z delovnega mesta med delovnim časom.
7.	Oddelkavodja naj pretkontrolirata vse izdane odločbe ter predlagata izdajo novih pri stalnih premestitvah.
Ad. 4.
1.	DS je sprejel in potrdil osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije in osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost na preskrbovalnem območju Elektro Gorenjska.
2.	Za skupnega delegata imenuje tov. Stanka Ažmana, elektrotehnika.
3.	Za skupnega delegata v Gospodarsko zbornico se imenuje tov. Jurija Hočevarja, dipl. ing., direktorja DO.
4.	Za pomoč prizadetim na Kozjanskem člani TOZD Bled prispevajo enodnevni zaslužek za dopust ali državni praznik. Vsakdo naj izjavi pri mojstru ali prispeva zaslužek za en dan dopusta ali državni praznik.
Ad. 5.
1. DS potrdi in sprejme dopolnilo k poslovniku za čistilno napravo pri novi tovarni vrat na Rečici s tem, da je zadolžen:
—	za nadzor nad obratno čistilno napravo vodja oddelka tov. Zdravko Knaflič;
—	za vodenje obratnega dnevnika tov. Jasna Pretnar;
—	za obratovanje s čistilnimi napravami vodje izmen stiskalnice.
Dopolnilo je shranjeno v arhivu TOZD Bled.
Do naslednjega zasedanja DS je sestaviti štab CZ za TOZD Bled.
Ker je član DS tov. Milan Knafelj prekinil delovno razmerje, se namesto njega imenuje v DS TOZD Bled tov. Franca Poklukarja.
Dopisujte v Glasilo
Ustanovitev obratne
na Bledu
Na podlagi sklepov samoupravnih organov Gozdnega gospodarstva Bled, Tovarne čipk, vezenin in konfekcije Bled in naše delovne organizacije je sklenjena pogodba o ustanovitvi obratne ambulante na Bledu z zdravstvenim domom Jesenice. Pogodba je bila podpisana 9. julija po pooblaščencih prizadetih organizacij. Vse prizadete organizacije ustanavljajo obratno ambulanto z namenom, da se izboljša zdravstvena služba za zaposlene v vseh treh gospodarskih organizacijah tako v kurativi kakor tudi v preventivni službi.
Vsebina pogodbe je naslednja:
1.
Obratna ambulanta bo opravljala kurativno in preventivno zdravstveno varstvo delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so podpisniki te pogodbe.
2.
Obrattna ambulanta bo imela svojega zdravnika in medioinsko sestro. Zdravnik je dolžan izkoristiti polovico svojega rednega delovnega časa za kurativo, drugo polovico pa za preventivo in za oglede delovnih mest.
Konkretna razporeditev delovnega časa za kurativne oziroma preventivne preglede in za oglede delavnih mest bo posebej dogovorjena med zdravnikom in podjetji.
3.
Preglede delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih in nevarnih delovnih mestih, opravljajo področni dispanzerji za medicino dela. Obratna ambulanta pa se bo postopoma usmerjala v specializacijo za medicino dela.
4.
Plačnik kurativnega dela je Skupnost delavcev zdravstvenega zavarovanja Kranj, plačniki za preventivno dejavnost pa so pod. jetja.
5.
Preventivno delo bodo podjetja plačevala zavodu na podlagi računov, pri čemer bo upoštevan veljavni cenik zavoda.
6.
Če zdravnik s svojim delom v preventivi ne bo pokril osebnih dohodkov teama in ga tudi dalo v kurativi ne bo dbrame-mjavalo več kot 50 %, so delovne organizacije dolžne ipo enakih ddlih plačati primanjkljaj.
Zavod bo vsake 3 mesece dal podjetjem finančno poročilo o delu obratne ambulante.
Zdravnik in medicinska sestra, :ki sta delavca zavoda, -sta tudi vključena v dežurno službo, kar pa ne sme biti v škodo dela Obratne ambulante.
7.
Obratni zdravnik je dolžan podjetjem poročati o zdravstvenem stanju delavcev vsakih šest mesecev. Posamezno podjetje pa lahko zahteva poročila tudi za krajši čas, vendar ne pogosteje kot vsaka 2 -meseca.
Obratni zdravnik je dolžan ta. koj predlagati izboljšave pogojev dela in življenja.
8.
Obratna ambulan-ta bo imela svoje ločene prostore v stavbi TOZD zdravstvene enote Bled. Prostori -bodo v te namene adaptirani.
Stroške adaptacije bodo plačale delovne or-gandzacij-e, in sicer vsaka do ene tretjine.
Skupni stroški adaptacije bodo predvidoma znašali: za gradbena dela	15.791,28 din
obrtniška im ostala dela	17.358,50 din
nepredvidena dela, ki -lahko nastopijo pri adaptaciji (20 % od gradbenih im obrtniških deli) 6.635,22 din sk-upaj	39.812,00 din
-Podjetja bodo plačala stroške adaptacije -na podlagi predračuna in obračunskih situacij.
9.
Stroški za medicinsko im pohištveno opremo Obratne ambulante bodo predvidoma znašali
48.300,00	din.
Podjetja se zavežejo po enakih delih plačati stroške iz prvega odstavka te točke, in sicer po predloženem seznamu im računih. Seznam medicinske in pohištvene opreme je sestavni del pogodbe.
Če se bodo pogodbene stranke dogovorile, da bo Obratna ambulanta opravljala t-udi specialistične pregrde, bo istklenjen poseben dogovor o -nakupu potrebne opreme.
10.
Medicinsko im pohištveno opremo preneseijo podjetja v last zavoda.
Zavod pa se zaveže, da bo vsa sredstva amortizacije uporabil za obnovo in za nabavo nove opreme, če bodo sredstva amortizacije to dovoljevala.
11.
Podjetja bodo priskrbela zdravniku trisobno stanovanje ali -mu dala stanovanjski kredit za gradnjo stanovanjske hiše oz. nakup stanovanja.
12.
Zavod objavi prosto del-ovno mesto zdravnika in medicinske sestre in izbere ustrezne kandidate. Na razpisne pogoje in izbranega kandidata morajo pod. jetja dati soglasje, in to vsaj dva podpisnika.
13.
Ostali režijski stroški, kot so najemnina za prostore, kurjava, voda, elektrika, kanalščina in drugo, se vlkalkUMrajo v ceno preventivnih storitev. Za čiščenje prostorov plačajo podjetja po enakih delih eno četrtino osebnega dohodka snažilke.
14.
, Delavci obratne ambulante prejemajo osebne dohodke po veljavnih samoupravnih aktih zavoda.
15.
Če bo obratna ambulanta prenehala delovati zaradi odločitve zavoda, bo zavod povrnil podjetjem vse stroške za adaptacijo in za nakup medicinske in pohištvene opreme.
16.
Spremembe in dopolnitve te pogobe mora potrditi vsaka pogodbena stranka -posebej.
17.
Vsaka pogodbena stranka lahko odpove pogodbo z enoletnim odpovednim rokom, ki začne teči z dnem, 'ko ostali pogodbeniki prejmejo pismeno odpoved. V primeru odpovedi pogodbe podjetje nima pravice zahtevati vračila stroškov iz 8. in 9. točke te pogodbe. Ostali partnerji se dogovorijo o nadaljnjem delu in financiranju Obratne ambulante.
18.
K tej pogodb; lahko naknadno pristopijo še druge delovne or-ganiazcije. Vendar je potrebno soglasje vseh treh podjetij in zavoda. Pristopni pogoji se določijo v dodatku te -pogodbe.
19.
Ta pogodba začne veljati, ko jo na podlagi sklepov samoupravnih organov podpišejo zastopniki pogodbenih strank.
20.
Pogodbene stranke bodo v-se morebitne spore, nastale v zvezi s to pogodbo, poskušale najprej rešiti sporazumno. Če tak način
ambulante
reševanja sporov ne bi bil uspešen, je podana pristojnost gospodarskega sodišča v Ljubljani.
Z ustanovitvijo obratne ambu. lante želimo predvsem doseči, da delavcem v bodoče ne bo potrebno čakati toliko časa na preglede, kakor se je to dogajalo doslej, saj bi s tem izgubljali manj časa in verjetno tudi znižali; trajanje posameznih bo-lovan-j. Na drugi strani pa bo zdravstvena služba o preventivi s spoznavanjem delavnih mest, delovnih naprav in priprav lahko veliko pomagala ustanoviteljicam, posebno pa njihovim službam za varstvo pri delu.
Naša želja je, da bi bila adaptacija prostorov čimprej narejena in da bi obratna ambulanta čimprej pričela z delom.
Proizvodnja
pohištva
Kot je znano, smo se proti koncu prejšnjega leta odločili za proizvodnjo podnožij m-iiz. Iade. lana je bila tehnološka dokumentacije in odobrene najnujnejše investicije. Z odobrenimi sredstvi se je nabavilo odnosno izdelalo nekaj manjših strojev, večj-i del pa se je porabil za gradbena dela in opram-o lakirnice. Pri postavljanju strojev in uvajanjem v delo se je t-u-di tehnologija izdelave nekoliko spremenila, tako da se vsa mehan--ska obdelava opravi v stari hali in s tem odpade nepotreben transport -med staro in novo ha-
lo.	Z zakasnitvijo pri dobavi in montaži opreme za lakirnico se je celotni čas pričetka proizvodnje pohištva zelo zavlekel, talko, da se je pričelo z mehansko obdelavo šele sredi maja.
Proizvodnja pohištva je stekla. Prva količina stopetdesetih podnožij je bila že oddana Slovenijalesu, sedaj pa se pripravlja nadalojih stopet-deset podnožij. Zastopnika Slovenijalesa sta si prve 'količine ogledala v našem skladišču in se pohvalno izrazila o kvaliteti izdelave, vendar sta opozorila na manjše na. pake, katere bo potrebno v bodoče odpraviti. Te napake so predvsem: prevelike razpokane grče, razpoke, odtiski pri obde. lavi ali transportu, madeži od lepila in hrapavost laka na nekaterih mestih. Z malo večjo pazljivostjo in dobro voljo bomo te napake lahko odpravili. Pametno bi bilo, da bi zaposleni in neposredne vodje v oddelku pohištva skupno pregledali določeno količino ška-rt-iranih delov, ki so že lakirani ter ugotovili vzroke za škartiranje in odklanjanje posameznih napak. S tam bi -zaposleni idobKi večji vpogled glede kval-i-tete izdelka in vzrokov napak. Poleg kvalitete se postavlja vprašanje količin. Te so do sedaj še zalo majhne, ker je čas na komad zelo velik. Največja potrošnja časa nastaja pri brušenju, ker je veliko ročnega brušenja, primernega orodja ali stroja pa se ne dobi. Vsi zaposleni bomo mora. li stremeti za tem, da se vsaka operacija čimbolj racionalizira in izpopolni ter doseže ustrezen čas. Tudi z večjim številom zaposlenih v pohištvu si bo treba pomagati, če bomo hoteli doseči večje količine in rentabilnost proizvoda.
Repinc
Pogodba
o sofinanciranju in gradnji mehaniziranega skladišča oblovine v Bohinjski Bistrici
Uspelo razvitje prapora folklorne skupine Bohinj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Pogodbeni stranki sklepata to pogodbo z namenom:
a)	Sodelujeta pri finansiranju izgradnje mehaniziranega skladišča oblovine v Bohinjski Bistrici (v nadaljem besedilu skladišče} v razmerju 1:1 in poskrbita za potrebna finančna sredstva do skupnega zneska 15.000.000.00 din (z besedo: petnajst milijonov dinarjev).
b)	Na podlagi pogodbe o po-slovno-tehničnem sodelovanju in na podlagi te pogodbe se Gozdno gospodarstvo Bled obvezuje, da vsako leto ponudi LIP — lesni industriji Bled v prodajo vso žagarsko hlodovino iznad 20 cm srednjega premera in tudi napadle boljše Sortimente.
O količinah in pogojih prodaje se sklene vsakoletna kupoprodajna pogodba.
2.	člen
Pri tem obe pogodbeni stranki izhajata iz ugotovitve, da je sedanje manipuliranje s hlodovino tehnološko zastarelo in nevarno ter zvezano s precejšnjimi proizvodnimi stroški. Obe podjetji sta zainteresirani, da se predvsem:
—	posodobi gozdno-proizvodna tehnologija,
—	modernizira obstoječe hlo-dišče ob žagi,
—	zagotovi boljše izkoriščanje lesne surovine,
—	zmanjša težavnost dela v gozdu,
—	z mehaniziran jem delovnih postopkov nadomesti pomanjkanje gozdnih delavcev,
—	zagotovi večjo varnost pri delu.
II.	ORGANIZACIJA TER
PRAVICE IN DOLŽNOSTI POGODBENIH STRANK
3.	člen
Investitor skladišča je Gozdno gospodarstvo Bled.
4.	člen
Tehnološki proces na skladišču opravlja in vodi Gozdno gospodarstvo Bled ter v zvezi s tem vodi vse predpisane in ostale potrebne evidence. Poseben poslovnik natančneje ureja obratovanje in rabo skladišča.
Delo skladišča nadzoruje skupni odbor.
5.	člen
Celotna osnovna sredstva skladišča se evidentirajo v knjigovodstvu Gozdnega gospodarstva Bled, LIP — lesna industrija Bled pa evidentira polovico idealnega deleža.
6.	člen
LIP — lesna industrija Bled, ki je imetnik pravice uporabe pretežnega dela zemljišča, na katerem bo zgrajeno skladišče dovoljuje, da to zemljišče investitor brezplačno rabi za potrebe skladišča in sicer dokler bo objekt obratoval v namene, ki so dogovorjeni v te jpodogbi.
LIP — lesna industrija Bled je v celoti uporabnik prostora, določenega za depo sortirane hlodovine in za transportne površine med depojem in sortirno napravo do' bazena.
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se šteje v stroške obratovanja skladišča razen za površine, ki jih LIP — lesna industrija Bled izključno uporablja za depo olupljene hlodovine in za promet do bazena.
7.	člen
Vrednost vseh osnovnih sredstev, last LIP — lesne industrije Bled, ki bodo zaradi gradnje skladišča odstranjena ali porušena, se nadomesti iz sredstev za investicije. Nadomesti se vrednost, ugotovljena po sodnem cenilcu, zmanjšana za iztržek od prodanih osnovnih sredstev.. Iz investicijskih sredstev se nadomestijo tudi stroški rušenja in odstranitve teh objektov. Po prejemu teh nadomestil LIP — lesna industrija Bled izbriše te objekte iz knjigovodske .evidence.
8.	člen
LIP — lesna industrija Bled bo plačevala Gozdnemu gospodarstvu Bled usluge sortiranja, zakladanja, prevažanja hlodovine, krojenja pa le v primeru dodatnih stroškov, in sicer tiste hlodovine, ki bo prodana LIP — lesni industriji Bled. prelk mehaniziranega skladišča.
Gozdno gospodarstvo Bled se obveže, da bo dovažalo sortirano hlodovino v bazen in omogočilo redno obratovanje žage LIP — lesne industrije Bled.
Obveznost po drugem odstavku tega člena ne velja v primeru okvar na napravah in v primeru višje sile.
9.	člen
Cena uslug iz 8. člena bo formirana na osnovi naslednjih stroškov:
1.	Amortizacija sortirne naprave, viličarja in ostalih naprav (poti in drugih skladiščnih prostorov za depo sortirane hlodovine), po sporazumno določeni stopnji, najmanj pa v višini, ki je določena kot odbitna postavka, pri ugotavljanju osnove za odmero republiškega davka iz dohodka TOZD.
2.	Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev skladišča.
3.	Stroški električne energije.
4.	Stroški tujih storitev.
5.	Stroški za pomožni material.
6.	Pogodbene obveznosti iz dohodka.
7.	Zakonske obveznosti iz dohodka.
8.	Osebni dohodki v skladu z določili samoupravnih aktov Gozdnega gospodarstva Bled.
9.	Sporazumno določen del režijskih stroškov.
10.	člen
Cena, sestavljena iz elementov, naštetih v 9. členu, se določi v začetku leta za tekoče leto in se na osnovi planiranih količin preračuna na m3. Gozdno gospodarstvo Bled vodi evidenco o dejanskih stroških naštetih v 9. členu zaradi tega, da se morebitne negativne ali pozitivne razlike poračunajo z bremepisom ob koncu vsakega poslovnega leta.
III.	FINANCIRANJE IZGRADNJE
11.	člen
Ker pogodbeni stranki ne moreta z lastnimi sredstvi finaci-rati izgradnje skladišča, najame Gozdno gospodarstvo Bled dinarske in devizne kredite.
12.	člen
Znesek lastne udeležbe v celotni strukturi investicijskih sredstev zagotovita partnerja vsak po eno polovico. LIP — lesna industrija Bled sovlaga sredstva in je lastnik idealnega deleža do ene polovice celotne vrednosti. Eventuelne podražitve investicije krijeta oba partnerja v razmerju 1:1. Predpisano lastno udeležbo sta partnerja dolžna položiti pri SDK takoj po podpisu te pogodbe.
13.	člen
Sredstva za odplačilo najetih kreditov za gradnjo skladišča zagotovita partnerja iz svojih poslovnih skladov vsak do ene polovice tako, da je po dokončanem odplačilu kreditov skladišče v lasti obeh partnerjev in sicer vsakega do ene polvice.
Formirana sredstva amortizacije se delijo na oba partnerja v razmerju 1:1.
Amortizacijo od celotne naprave obračunava Gozdno gospodarstvo Bled.
14.	člen
Po finančnem amortiziranju skladšiča se le-to deli vsakemu partnerju v višni vrednosti ene polovice oziroma se sklene nova pogodba.
Folklorna skupina Bohinj je 27. julija 1974 v sodelovanju z Zveizo kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica priredila za svojo 20. obletnico
Že v letu 1973 se je pričelo razmišljati o separaciji odpadkov, tj. suhe žagovine ter slkob. ljancev. To so odpadlki, ki nastanejo pri proizvodnji opažnih plošč ter pohištva. Tako je prišlo do sklepa, da se vslad tega nabavi sito, ki bo vse te določene granulate oziroma mashe ločil med seboj in da se jih bo usmerjalo tja, kamor so zaželeni. Zato srno nabavili sito firme AMgaier iz Zahodne Nemčije in ga konec letošnjega aprila montirali. Podstavek je izdelal naš kovinski oddelek ter sito tudi montiral. Sito skupno z rezervnimi deli, tj. mreže 2,5, 0,20, 0,15 jn 0,10mm2 ter drugo stane
38.000	DM, tj. cca 27 starih milijonov, poleg tega pa še stojalo — podstavek — cca 6 starih milijonov. Sedaj je v situ mreža 0,20 in skozi to sito dobimo lesno moko mesh super 80 ali pa JUS D.D.6.021, -velikost zrna lesne moke 0,20. Prva mreža pa je
2,5	mm2, kjer ostanejo skoblljan-ci in se transportirajo naprej. S proizvodnjo lesne moke smo pričeli 3. maja 1974, tako da smo jo do konca meseca julija proizvedli in prodali že 64.000 kg.
Lesna moka odgovarja vsem zahtevanim kvalitetam, katere predpisuje jugoslovanski standard. Lesno moko pakiramo v triislojne natron vreče po 25 kg, na katere lepimo etikete, katere vsebujejo karakteristike artikla.
Lesno moko prodajamo v glavnem tram kupcem, in to: Teol
Folklorno revijo z razvitjem svojega prapora.
Poleg domače folklorne skopi ne so nastopile še FS DPD Svoboda Gorje pri Bledu, FS KUD
Ljubljana, Železarna Jesenice ter Kovič Stanko Kamnik. Sedanje skladišče posebno v slabem deževnem vremenu ne odgovarja zahtevam skladiščenja, ker streha pušča in je potrebna čimprejšnjega popravila. čimprej -pa bo potrebno organizirati na, klada-nje s paletami, ker bi se
»Jaka Rabič« Dovje-Mojstrana, FS »Karavanke« Tržič, FS »Sava« Kranj, FS Kamniška Bistri ca, FS KUD »Veriga« Lesce, FŠ KUD Srednja vas v Bohinju in FS Javorje. Na prireditvi je nastopal tudi Komorni moški zbor KUD »Stane Žagar« iz Krope.
Na pobudo Turističnega društva Bohinj se je pred dvajsetimi leti osnovala Folklorna skupina Bohinj, ki je do leta 1966 delovala v okrilj-u Turističnega društva Bohinj. 1967. leta pa se je kot samostojna sekcija pridružila DPD Svoboda Bohinjska Bistrica. V skupino je vstopilo precejšnje število mladih, ki so imeli veselje za to zvrst kulturne dejavnosti, so čutili potrebo za popestritev turističnih in kulturnih prireditev. Skozi vse dvajsetletno obdobje je v skupini sodelovalo prelk 100 članic in članov. Zvrstilo se je nad 600 domačih nastopov in prelk 60 nastopov v tujini.
S pomočjo starejših članov je kvalitetna rast skupine rasla iz nastopa v nastop i-n po dvajsetih letih je postala sestavni del kulturne in po turistični strani tudi gospodarske dejavnosti Bohinja.
Pokrovitelj razvitja prapora je bila Tovarna Bohinj, obrat »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica. Z denarno, moralno in organizacijsko pomočjo je pokrovitelj poskrbel, da je prireditev najlepše uspela.
K tej uspeli prireditvi pa je pripomoglo tudi 120 posameznikov in 26 delovnih, kulturnih in družbenopolitičnih organizacij, ki- so skupini finančno pomagali.
Vsem darovalcem in pokrovitelju se člani Folklorne skupine toplo zahvaljujemo.
lesno moko
s tem nakladanje z viličarji olajšalo. Smatramo, da se bo ta investicija 33 starih milijonov izplačala v do-bnih 6 mesecih. Iz tega je razvidno, da je investicija zelo dobro naložena i-n bo v prihodnosti verjetno potrebno, da se montira še eno sito.
Ing. Stare
Anici Jenstrle v slovo
Zopet je neizprosna smrt iztrgala iz naše srede člana našega -kolektiva — sodelavko Anico Jenstrle. Stara komaj 49 let je omahnila v smrt. Ne moremo doumeti, da je ne bomo več videli, da ne bomo mogli več pokramljati z njo o vsakdanjih vprašanjih.
Leta, ki jih je preživela so bila težka, saj je kot otrok številne družine morala zaradi mnogih lačnih ust že v rani mladosti od doma. Prišla je v Bohinj in med nami živela dolgo vrsto let. Težka leta njenega življenja so se nadaljevala. Prišla je druga svetovna vojna, ki ji je kot drugim prinesla mnogo gorja in trpljenja. Čeprav še mlada, je po svojih močeh sodelovala in delala za NOV, predvsem v zadnjih dveh letih vojne,
Ko si je ustvarila družino, so se težka leta njenega živ-lejnja nadaljevala. Izgubila je moža ter ostala sama z dvema majhnima hčerkama. Morala se je zaposliti in takrat pred skoraj 14 leti prišla v naš kolektiv. Bila je pridna in vestna delavka, do svojih sodelavcev pa tovariška. Žal nam je tudi, da je smrt pretrgala nit njenega življenja prav v času, ko si je ustvarila topel dom in se ji je življenje začelo kazati tudi z lepše strani.
Pogrešali jo bomo, vendar nam bo ostala v lepem in trajnem spominu.
Zopet smo začeli proizvajati
OGNJENI JZUB/JI
90 let gasilstva v Bohinju
Gasilsko društvo Boh. Bistrica je praznovalo 28. julija letos 90 let svojega obstoja pod pokroviteljstvom LIP Bled. Na pred večer je bila velika gasilska vaja, pri kateri je sodelovalo 13 gasilskih društev, skupno 142 gasilcev.
Društvo se je ustanovilo 1884 leta, 2. aprila. Prvi poveljnik je bil Matevž Bec, njegov namestnik pa Janez Miklavčič. To zamisel je podprlo tudi nekaj tedaj naprednih mož in pričeli so med prebivalci Boh. Bistrice zbirati člane. Društvo je talko štelo ob ustanovitvi 63 delovnih članov.
Prvo izvaljeno vodstvo in člane je čakala neobdelana njiva na polju gasilstva. Člani takrat še niso imeli izkušenj, imeli pa so dobro voljo in predvsem zavest, da so združeni —- organizirani v humani organizaoiji, ki je
voljna in pripravljena, da v vsakem času priskoči na pomoč tistemu, iki je pomoči potreben. Samo dobra volja pa je bila premalo. Z golimi rekami se gasilci prot; nesrečam niso mogli bori. ti. Potrebno je bilo orodje. Ob ustanovitvi je društvo imelo 2 ročni brizgalni. Ker društvo še ni imelo doma, je odstopil Sodja Jože leseno stavbo za shrambo brizgaln in orodja. Šele leta 1895 se je sezidal sredi vasi pritlični gasilski dom, ki pa so ga v juliju 1934 dvignili za eno nadstropje, kakršen je danes.
27. oktobra 1929. leta je društvo nabavilo motorno brizgalno »Renold«. Z njo so bili že v stanju gasiti požare večjega ob. sega in operirati s člani, ki so tedaj že imeli več izkušenj. Istega leta je društvo slavilo 45-tlet-nico, 5. avgusta 1934. pa je dru-
štvo praznovalo pol stoletja obstoja.
Med drugo svetovno vojno je društvo živelo in delalo ob pogojih, kakršne so dovoljevale takratne razmere. Leta 1949. in sicer 21. decembra je društvo nabavilo motorno črpalko »Rakovico« in se tudi moderniziralo — konjsko vprego je zamenjal avto »Desota«, ki je bil nabavljen 3. 12. 1949. Bil je velik ponos gasilskega društva. Za 80 letnico društva je OBGZ Radovljica podelila orodni avto Fiat 620, prejšnji je bil dotrajan. Leta 1965 pa so nabavili iz Avstrije sodobno motorko »Gug« s volkswagnovim motorjem. Leta
1972. pa je OBGZ društvu pode. lila avtocisterno.
Članstvo je sodelovalo na mnogih požarnih in elementarnih nezgodah. Poleg tekmovanj so se udeležili tudi vseh prireditev družbenopolitičnih organizacij večjega obsega. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je društvo v minulih 90 letih obstoja izredno plodno delovalo. Naša dolžnost je, da prizadevnost in delavnost ter veselje do dela v ga. silski organizaciji ohranjamo in prenesemo tudi na naše zanamce.
Društvo Boh. Bistrica, kot cen. ter Bohinja, skrbi za požarno varnost Bohinja. Posebno veli-
kega pomena pa je tudi za tovarno Bohinj, ki je v neposredni bližini, da lahko v slučaju potrebe takoj nastopi v požarni akciji. Imajo novo avtocisterno, ki ima velik pomen za požarno varnost, ker je namenjena za gašenje vnetljivih tekočin, ki so vskladiščena v tovarni.
Lesna industrija se neprestano veča in s tem tudi objekti, zato je nujno, da še naprej razvijamo gasilstvo in ga podpremo vsak po svojih močeh. Vsi vemo, da brez dobre opreme in prevoznega sredstva ni mogoča večja požarna akcija. Občani nam zaupajo in v tem je tudi jamstvo, da nam bodo pomagali, saj so vse naše žrtve in vsa materialna sredstva namenjena v prvi vrsti njim in obvarovanju celotnega družbenega premoženja.
Društvo se najllepše zahvaljuje LIP Bled za pokroviteljstvo in njegovemu zastopniku ing. Juriju Hočevarju, ki je izrazil vse priznanje za požrtvovalnost in delo društva in s tem podprl željo za čim boljši uspeh proslave in dal spodbudo za bodoče še aktivnejše delovanje na področju požarnega varstva in gasilstva.
Hodnik Jože
Gasimo pred požarom
Ko sem v prejšnji številki našega glasila pisal o požaru v kotlovnici na Gorjani sem omenil, da vsak požar pusti za seboj več ali manj škode, tako je tudi požar v kotlovnici 3. julija 1974 pustil sledove.
■Leta 1956 nas je na Gorjani presenetil požar v popoldanskem poletnem času. Požar je izbruhnil na ostrešju takratne delavnice vratnih kril in ga tudi delno uničil. Od takrat pa do danes je bilo na tem oddelku zapaženo več začetnih požarov, Iki se pa zaradi stroge pripravljenosti gasilske službe ter ostalih delavcev niso utegnili razširiti ter povzročiti škode.
Po 18. letih je požar ponovno prestopil meje, ki mu jih je odredil človek. Z vso hitrostjo je ■začel pustošiti notranjost in ostrešje kotlovnice na Gorjani. Gasilke in gasilci ter vsi zaposleni so pokazali pripravljenost in sposobnost, da ni prišlo do večje škode. Ne smerno se s temi uspehi popolnoma zadovoljiti, saj s tem še mi storjeno vse, kar preventiva o varnosti pred požar; od nas vseh zahteva.
Ob analizi požara v kotlovnici na Gorjani so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti o katerih smo na enem od sestankov temeljito razpravljali ter ugotovili, da se podobne pomanjklji-
vosti dajo z majhnimi stroški ter več odgovornosti odpraviti ali saj popraviti.
Na navedenem sestanku dne
10.	julija 1974, so bili sprejeti sklepi:
—	da mora biti vse gasilsko, reševalno, vlomilno ter pomožno orodje dobro vzdrževano na točno določenih ter vsak trenutek dostopnih mestih.
—	gasilske lestve naj bodo res gasilske, da služijo za gasilske in reševalne namene pod stalnim nadzorstvom gasilske službe.
—	ključi od gasilskih domov morajo biti v pločevinasti omari z zasteklenimi vratci. Omarica naj bo pritrjena na gasilskem domu na dostopnem in vidnem mestu.
— Omarice pri električnih sirenah naj imajo zasteklena vratca katerih steklo se v slučaju potrebe lahko razbijejo. Omarice naj bodo na vidnem in varnem mestu. Pri vsaki omarici naj bo navodilo za alarmiranje.
Največji problem je voda, ki nam v velikih količinah odteka Iprelko necdkr-bovaniih zapornic ali pa zapornic sploh ni.
Kalko dragoceno gasilsko sredstvo je voda lahko večkrat slišimo ali beremo v raznih časnikih, ko v času najhujšega požara zmanjka vode. Razpolaganje z velikimi količinami potrebne vode nam v TOZD BLED ne bi smelo delati problemov, saj smo
tako rekoč na vodi — okrog nas so bistri potočki z obilo za gašenje uporabne vode.
Komisija za požarnovarnostne preglede naj svoje delo opravlja v redu in pravočasno.
Take in podobne malenkosti večkrat zanemarjamo, lahko so pa ravno talki problemi vzrok za neuspeh pri gašenju požara ali drugem reševanju.
Janez Prosič
Izlet v hribe
V. lesariada —1974
Prošnja za upokojitev
Štedilnik naš ubog je, reven, rjav in za nobeno rabo ni, zato zanj prosimo upokojitev.
Saj če bi on bil živo bitje, razkril bi vam vse svoje bolečine, tako pa še naprej molči in trpi, zato usmilite se, prosim!
Življenjska doba že za njim je, takrat res dal je vse od sebe.
Ko nov in lep je bil, je kuhal le družini, kasneje pa prašičem, svinjam, sedaj pa več kot petnajst let že služi na podjetju.
Res star je že in onemogel, preluknjan ves ubožec, zato usmiljenja je vreden.
On smili se nam kuharicam, ki z njim vred le trpimo pozimi nas še ogreti več ne more, da vsak dan bolj nas zebe.
Vsak dan prenaša bolečine, trpi pod težkim on bremenom, saj nahraniti mora kar tristo lačnih ust.
Res revež je in za nobeno rabo več, zato bi rad v pokoj šel.
Ljudje res je za upokojitev, saj tudi všeč več sanitarni ni, zato še enkrat lepo vas prosimo, usmilite se ga!
Kuharice TOZD Boh. Bistrica
»Tomaž Godec«
Pogrešam...
Vsako leto je več delovnih organizacij, ki organizirajo skupne pohode v hribe. Med te delovne organizacije bi se lahko uvrstila tudi naša organizacija. Dobro bi bilo, da bi prišla taka ideja s strani naše sindikalne organizacije, katera bi prevzela organizacijo za enega od takih izletov v hribe. Znano je, da dajejo gore nam vsem čisti zraik in obiskovalci le-teh si pridobijo novih moči za boljšo produktivnost v podjetju kjer so zaposleni.
Vemo, da imamo veliko prostih sobot v letu in eno soboto bi verjetno marsikateri delavec v naši organizaciji koristil za skupni pohod v naše gore. Lahko bi organizirali več pohodov, seveda šele potem, ko bi videli odziv prvega skupnega izleta — pohoda. Organizirali bi lahko izlet na Triglav, Stol ali kateri drugi vrh v naših prekrasnih gorah. Res da ni lahko priti do teh vrhov, vendar s trdno voljo jih je mogoče osvojiti. Ko prideš na vrh gore si ves prevzet, ko se pred teboj razprostre naša čudovita dežela, s prekrasnimi dolinami in hribi pokriti z gozdovi, kateri so tudi naš vir dohodka.
Upajmo, da ne bo le v pričakovanju za organizacijo enega
Po raznih zapetljajih okrog načina organizacije letošnje Le. sariade je »Poslovno združenje LES«, ki je iniciator tekmovanja, na sestanku s predstavniki podjetij — udeležencev dokončno potrdilo termin letošnje le-saiiade. V. Lesariada bo 13. in 14. septembra v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani v organizaciji Športnega društva »Slovan«. Na Lesariadi 74’ bo nastopilo 45 podjetij lesne industrije s 240 ekipami in 1560 tekmovalci.
Na osnovi skupnega števila udeležencev in stroškov organizacije Lesariade znaša štartnina za vsakega tekmovalca Lesariade 150.— din. Pravico nastopa bodo imele le ekipe podjetij, ki bodo startnino plačale vnaprej in to do 10. 9. 74.
Pokrovitelj letošnjega tekmovanja je delovna organizacija »SLOVENIJALES«.
V prisotnosti predstavnikov udeležencev in organizatorjev je bilo izvršeno tudi že žrebanje številk po tekmovalnih discipli, nah. Pri žrebanju je bilo upoštevano število prijavllejnih ekip, oddaljenost udeležencev in razpoložljivosti igrišč. V petek bodo nastopale le ekipe v disciplinah, kjer je veliko udeležencev in to le bližnje ekipe.
Program V. Lesariade 74’ je Sledeč:
Petek 13. 9. 74. ob 8. uri sprejem ekip ob 11. uri mali nogomet (LIP Bled)
ob 14. uri kegljanje-moški ob 17. uri kegljanje - ženske ob 18. uri sestanek vodij ekip
Sobota, 14, 9. 74. ob 7. uri sprejem ekip ob 7.30 zbor ekip za otvoritveno svečanost
ob 8. uri svečana otvoritev na stadionu
ob 9. uri začetek tekmovanj ob 11. uri mali nogomet polfinale
ob 12.30 streljanje moški »B« (LIP Bled) in ženske »A« ob 14. uri mali nogomet-finale
od pohodov v hribe od strani naše sindikalne organizacije, kajti organizacija ne bi trpela nobenih stroškov razen organizacije pohoda. Hrano bi si namreč delavci — udeleženci pohoda vzeli s seboj. Večina pa smo tudi člani planinskega društva tako da bi vsak udeleženec premogel nekaj dinarjev za prenočišče.
Manjka nam samo še organizator in nekaj dobre volje zaposlenih pa bo srečno snidenje na nekem vrhu poplačano z lepim razgledom in drugimi nepozab-
»Joj, Francelj, jaz peš ne bom zmogla te strašne poti! Ali bi ne mogla kje dobiti kako mulo ali osla?«
»Brez skrbi, Meta; kar name se zanesi!
ob 15. uri šah-finale ob 16. uri odbojika-polfinale; ženske streljanje »B« (LIP Bled) ob 16. uri odbojka-finale ob 20. uri svečan zaključek, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj
Naše podjetje je za tekmovanje prijavilo discipline, ki smo se jih udeležil; tudi že lansko leto. Žreb nas je uvrstil sledeče:
Mali nogomet: prijavljenih 33 ekip, skupina A (LIP, Alpleis, Slovenijales Ljubljana, Ellan) — start v petek ob 12.30
Odbojka mdški: prijavljenih 16 ekip, skupina A (Marles, Jelovica, LIP, Stol) — start v soboto ob 9. uri
Kegljanje moški: prijavljenih 39 ekip (ekipa 6 tekmovalcev) skupina 7 (LIP Slovenj Gradec, LIiP Bled, Lesonit) — start v so boto ob 15.30
Kegljanje ženske: prijavljenih
21	ekip (ekipa 6 tekmovalk), sku. pina 3 (Meblo, Liko Konjice, Lesonit, LIP Bled) — start v soboto ob 9.30
Odbojka ženske: prijavljenih 13 ekip, skupina 2 (LIP Bled, Elan, Marles) skupina 1 Savinja, Meblo, KLI Logatec — start v soboto ob 9. uri
šah moški:	prijavljenih 25
ekip (ekipa 4 plus 2), skupina C Elan, Lesonit, Javor, LIP, Ko. čevje, Slovles Begunje) — start v sdboto ob 11. uri
šah ženske:	prijavljenih 12
ekip (dkipa 4 plus 2), skupina E
—	start v soboto ob 11. uri
Kegljanje moški: prijavljenil
35 ekip (ekipa 5 tekmovalcev' skupina »B« (9 strelsko mestoj
—	start sobota ob 12.30 Streljanje ženskei: prijavljenih
22	ekip (ekipa 5 tekmovalk) sku pina »B« (16 strelsko mesto) — start sobota ob 15.30
Do začetka tekmovanja je še zelo malo časa. Priprave ekip in izbirna tekmovanja se bodo začela takoj. Vodje posameznih ekip oz. disciplin bodo morali prijeti za delo z vso resnostjo.
Pogrešam več dopisovanja v našem »GLASILU«, predvsem pa več vprašanj na dogajanja v naši delovni organizaciji in na razvoj drugih dogodkov. Odgovori na vprašanja bi oživili neposredni stik bralcev z Glasilom. Tako bi Glasilo res lahko odigravalo svojo pomembno vlogo v informacijski dejavnosti med člani kolektiva.
Vprašanja naj bi pritekala pismeno uredniškemu odboru ali direktorju. Ni potrebno, da bi bila vprašanja napisana v novinarskem jeziku.
S postavljanjem vprašanja in odgovorov bi na splošno bolje seznanjali vse in posameznika o dogajanjih. Marsikatero nejasnost bi vnaprej in pravočasno razčistili. Organi in družbenopolitične organizacije ter skupne službe bi lažje usmerjale tematiko razprav tudi na zasedanjih in zborih.
Pogosto padajo pripombe, da ni dovolj širših in ožjih sestankov in zborov. Poživitev sodelovanja z Glasilom — preko vprašanj in odgovorov — bi dobivali za razprave neposredno več in konkretnejše tematike.
Sredstva javnega obveščanja, radio, televizija, časopisje in revije posredujejo državljanom obsežne informacije, ni pa povsem jasno, katere informacije črpamo ali črpa iz njih posameznik. Vprašanja Glasilu bi osvetlila tudi to in bi vzpodbudila uredniški
odbor, da bi objavljal v Glasilu ponatise ali izvlečke informacij iz drugih sredstev obveščanja.
Današnja stopnja razvoja samoupravljanja neodložljivo terja od nas vseh, da iščemo in dajemo informacije, da se nenehno seznanjamo z dogodki in s tem širimo svoje znanje in razgledanost. Poleg gledanja in poslušanja moramo v svoj izobraževalni in komunikacijski sistem vključiti več branja in več pisanja o vsem, kar nas zanima, na kar imamo pravico in kar izhaja iz naših dolžnosti.
J. H.
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH KONEC JULIJA 1974!
TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica — 361 in 5 vajencev TOZD Bled — 271 in 2 vajenca TOZD Mojstrana — 37 in 2 vajenca
TOZD Podnart — 45 TOZD Trgovina — 6 DSSS — 117
Skupaj — 837 in 9 vajencev
Rodili iso se:
Robič Ivanu — sinčdk Makovec Jožetu — sinček
Poročil se je:
Muhič Anton
Šport v podjetju
Zadnje čase pogrešamo tako ali drugačno obvestilo o športnih rezultatih tekmovanj v podjetju.
Zaposleni nimamo naprav, pri, prav, najbrž tudi ne prave organizacijske oblike, da bi športna in rekreacijska dejavnost bolj zaživela. Premajhna povezanost s krajevnimi organi vpliva na taiko slabo izkoriščanje obstoječih možnosti.
Pomanjkanje organizatorjev, igrišč in premajhno navdušenje med zaposlenimi za zdravo dejavnost, ni v čast kolektivu. Za športno-rekreativno dejavnost bi se morali zanimati vsi zaposleni in ne samo tisti, kii so priipravljem braniti barve podjetja.
Sredstva, namenjena za športno življenje so gotovo premajhna za izpeljavo kakšne večje akcije. Po drugih kolektivih so dosti športu namenjenih objektov naredili delavci s prostovoljnim delom. Odveč je tudi mišljenje, da naj se s športom ukvarjajo tisti, ki lahko ob tekmovanjih dosegajo boljše rezultate, boljša mesta. Nasprotno, važna je čim. večja udeležba doma in na igrah.
Povezava s telesnokulturno skupnostjo bi morala biti na vi, šini sodelovanja delavskega športa kot ligaškega udeleženca na športnih igrah. Šport naj bi bili v podjetju kot važna postavka rekreacijsko tekmovalne oblike izven dela.
Na Bledu in še kje, imamo športni park, ki bi z obnovo lahko služil več kolektivom kraja. Z ureditvijo bi lahko dobili več malih igrišč. Delo v tej smeri bomo poživili le z nekaj korajž_ nimi organizatorji, sodelovanjem s krajevnimi skupnostmi, šolami, športnimi skupnostmi.
Vsa prizadevanja pa bodo zaman, če ne bo večjega sodelovanja vseh zaposlenih in to z delom in športnim udejstvovanjem.
TAND
Poprečni
dopustnik
Bači, buči morje Adrijansko, za moje želje prehransko! Adijo, morsko letovišče, letos te še malokdo obišče!
Zbogom, zbogom hoteli, plaža, krasna obala, rak v denarnici in žalost meni sta ostala!
Visoke cene, vrtoglave za moje žepe niso prave.
Te cene so za goste tuje,
ne pa za delavce, è
take cene so le za buržuje!
Oj, morje ti božansko, vsaj videl sem te in plaval tam postransko!
Tvojih čarov sem se napil, k tebi pridem drugo leto, čc bom še živ.
Zdaj pa v hladni reki namakal bom okončine, najbolj poceni tako dopust mi mine.
V mojih žepih suša orje, za letos zbogom Adrijansko
morje!
Člani uredniškega odbora:
Robič Ivan, glavni urednik
Jeglič Silva, tehnični urednik
Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril