(£) kladivar glasilo delovne skupnosti tovarne elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko kladivar Žiri 1974 leto 4 štev. 2 N* >1 NOVI SAMOUPRAVNI ORGANI Pne PP.P.1 9?4 smo izvodil volitve v delavski svet podjetja. V delovni skupini T.stroj ni oddolek no bili izvoljeni : 1. Albreht Vinko 2. Cankar Prane 3. Galičič Dora 4. Kopač Janez 5. Mole Tivone II. montaža : 6. Pocntaj Vida 7. Kavčie Mntja?. 8. Klemenčič Jože ITI.vzdrževanje in režija proizvodnje 9.Cokan Bogomir 1 o.Likar Pavel TV.tehnoloriJa,orodj nrna f kontrola 11.Kacin Ciril 1P.Kopač Albin V .TTprava,računovod stvo, prod njno-rnzvojni odd . t 13.Kavčič T ztok 1,l .Kopač Jože 15.nol j.anšek r*i ra V odbor za zaposlovanje in izobraževanje no bili neposredno izvoljeni vri predlagani kandidati : 1.Vidmar ^npez P.Pivk Stanc č.Ml innr Miro 4.Mlinar Anton 8.Bogataj Miha 7,n predsednika DS je bil soglasno izvoljen Kavčič r 'a t j n ž.. Ostala odbore Je izvolil DS po svojec Vopstituira-nju. Odbor delavske kontrole sestavi"ajo: 1.7. nje reter P.Starman Janez ^•Klemenčič Jože 4. Maček Boris 5. Krvina Pavel Odbor za delitev OD sestavljajo: 1.Temelj Franci °.Mihevc Gregor 5.Cokan Bogomir 4.Kavčič Stane ^•Galičič Dora Odbor za obvežČanje: 1.Kavčič Iztok P.Jesenko Tilko 3. Božič narta 4. Kacin Ciril 5. Primožič Janez '/ komi s1 jn ;• ■' družhont nt.rm-dnrd no bili izvoljeni : 1. Jereb tl o no 2. Kavčič Krni’nt 5.Kopni* Albin 4. Mol o V.nn,1 o 5. Bogata j Vid n Dne 2A. Ke 1074 nmo ir,vod 1 i volitvo čl nnov delegacijo našega podjetja. Za člane delegacijo so bili 1 zvoljeni naslednji delavni: 1. Bogataj Miha, 2. Podobnik Vinko, Č.Mnčok Boris, 't.Mihevc Gregor, 5.Vidmar Janez. NaSa delegacija se bo združila v konferenco delegacij Se s štirimi drugimi delovnimi organizacijami in to z Etiketo,Žiri,Marmorjem iz Hotavelj,Rudnikom urana iz Žlrovskega vrha in z Elekt-ro,Ljubljana,okolica. Na konferenci delegacij bodo za vsako sejo odbora združenega dela pri SO Škofja Loka zbrali’ enega delegata izmed vseh petih delegacij,kateri bo potem prisostvoval seji zbora v Škofji Loki. Tako bo uresničen delegatski sistem in načelo delegatskega sistema,saj bo na sejah zbora združenega dela na SO Škofja Loka prisostvoval vedno drugi delegat, in sicer po možnosti tisti,ki je za obravnavano področje naj-večji strokovnjak. Anka Kavčič O ZDRUŽEVANJU STROJEGRADNJE c v lanskoletni marčevski številki našega glasila je bil objavljen članek o poteku in osnovnih konccp tih združevanja slovenske strojegradnje,kjer smo tu di ni aktivno udeleženi . V tem obdobju je bilo več posvetovanj v vezi s pripravami na združ.evanje. Delovale so tudi posebne komisije za analizo proiz vodnih programov,komisija za pravno finančna vpraša njo in posebna koordinacij nka komisi ja,ki je koordi ni rala delo zgoraj naštetih komisij, v teh komisi jah so bili tudi predstav niki našega nodjetja. Na kolektivnih sestankih, zlasti pa na sejah delavskega sveta so bilo podane informacije o poteku priprav. V februarju je bilo posvetovanje družbo no-političnih organizacij in samoupravnih organov vseh podjetij,vključenih v združenje. Na tem ponve tovanju je bilo pozitivno ocenjeno dosedanje delo v priprevah na združevanje, zlasti pa koncept in namen združevanja. Bred kratkim so bile po vseh podjetjih razprave o osnutku samoupravnega apo razuma in so se na osnovi PODJETIJ Do 2o.april n bo dokončno formul trnn samouprav ni sporazum in tudi raz množen v tokom številu, da go bo lahko dobil vsak član koloktiva,ka,1 ti že v tem mesecu se bomo morali dokončno od ločiti o pristopu v Zdru žena podjetja strojegrad nje, kar bo tudi uradni naziv tega združenja. Poleg tega naziva pa bo vsako podjetje obdržalo Se svoje dosedanje ime. Kaj so torej osnovni cil ji in interesi povezovan jn slovenske strojne in dustrije ? Področje proizvodnega programa je eno od zelo pomembnih interesov vsa kega podjetja. Pri nas je opaziti na eni stra ni razdrobijene,ponekod pa duplimne proizvodne programe, po drugi stra ni pa nekompletnost pro izvodnih programov. Ugotavlja se pogosto rav nost proizvodnih progra mov naših proizvajalcev, ker le-ti pokrivajo maj hon del sestavnih olemen tov in ozko področje raz nih komponent za proces no industrijo,katero je t-reha obogatiti z razvo teh razprav zbirale oven- novih vrst tehnološ tnielne pripombe. kih komponent in organi ti tako imenovano sprem 1Jajnčo industrijo. Na ta način bi bilo možno vnesti pro-e n diverzifikacijp proizvodnega asortimana '.eletne nacionalne industrije,k.ar so smatra kot osnovni indeks stopnje raz vitosti nekega gospodarske ga sistema. Kdon od glavnih in pomembnih ciljev pri povezovan ju slovensko strojne indu strije je prav gotovo de litev in razporeditev asortimana izdelkov posameznih pod jetij,kakor tudi celotne grupacije. Drugi pomemben faktor pa je enotno nastopanje na tržišču. Pri večjih poslih je možno že v začetku pre prečiti nerentabilnost trošenja projektivnih in komercialnih sil za izdelavo ponudb po več tirih. Pri nastopu na tujih trži ščih je zelo pomembna eno tnost tako v pogledu cen, knkor v pogledu prodajnih pogojev in eventuelnih kreditov. Tretji pomembni interes, ki pa delno izhaja že iz prvih dveh,pa je program investiranja in perspekti vna vzgoja kadrov na osno vi jasnejših planov razvo ja več let naprej. To je nekaj pomembnih Ca ktorjev.kl sami po sebi zahtevajo tesnejše in bolj disciplinirano sodelovanje vseh zainteresiranih udeležencev. V krog podjetij iz področ ja slovenske strojegradnjo so vključena naslednja podjetja: LITOSTROJ,Lj., STROJNE TOVARNE,Trbovlje, GOSTOT. ,N.Gorica,INDOS,L j . , KI.ADIVAR,Žiri,STROJ,Radlje,TTT.1N0STR0J, Domžale, HIDROMKTAL,Mengeš,MONTER, Dravograd.K0VTN0SERVI8, tlnec, RTKO .Ribnica, VIATOR, 'juhi Jana, METALNA, Maribor Ha osnovi dosedanjih razgovorov so bila izobliko-(nadaljevanje na 7 8tr ^ NAŠE POSLOVANJE V LETU 73 '1 .Skupno rezerve 10.158,00 ??.! oslovni sklad 255.686,oo 23.Za šolstvo 2X od OD 65.?49,oo "'4.TIS (Tem. ir.obražev.skupnost) 4.1o5,oo 4.433.87:1 ,oo No podlagi 11.člena Zakona o knjigovodstvu dajem Rlcdc zaključnega računa naslednje podntko: 1. Celotni dohodek se sestoji: 9.517.177,12 a) ronlizaeije proizvod.in storitev 8.43o.o72,o8 b) prodaja materiala 66.000,25 c) laatna interna realizacija 715-545 14 d) izredni dohodek ?oo.559,65 2. Ugotovitev in delitev dohodka : 3.Viri sredstev : delovna organizacija razpolaga z a) viri poslovnih sredstev 12.899.251,51 od toga kratkoročnih 7-587-678,47 " dolgoročnih 5.511.572,84 b) rezervni sklad c) sklad skupne porabe 255.997,43 496.19o,82 skupaj: 13.651-434,56 Ako (Sd celotnega dohodka 9.512.177.1? odštejemo porabljena sredstva 5.o78.5o5,55 ostane dohodek : 4.435.871,77 BILANCA Ta dohodek se sestoji iz: 1. Obratna sredstva lo.llo.31o,92 a) dohodek v zalogah 1.1.1973 615.887,5o 2. Plasmaji 3o4.749,32 b) pogodbene obveznosti 658.654,75 5. Osnovna sredstva 2.717.824,9o c) zakonske obveznosti 296.868.55 4. Sredstva izven funkcije 46.674,92 d) vkalk.osebni dohodek 5.262.486,70 5. Rezervna sredstva 169.381,22 e) drugi osebni prejemki 275.645.9o 6. Sredstva skupne porabe 3o2.493.57 skupno: 5.107.542,98 13.651.434,85 dohodek ostane v zalogah 31.12.1973 1.146.867,06 dohodek v fakturirani realizaciji 5.960.675,92 1. Poslovni sklad 1.989.591,18 f) dobiček 475.195,85 2. Ostali viri lo.909.660,38 torej dohodek za leto 1975 4.433.871,77 5. Rezervni sklad 255.992,47 4. Sklad skupne porabe 496.19o.82 Tako ugotovljeni dohodek se razdeli: 1.Obresti od kreditov 4o6.538,oo 2.Zavarovalne premije 49.116,00 3.Provizija 3o.857,oo 4.Prispevki in Članarine 3.126,oo 5.Za narodno obrambo 7.58o,oo 6.Gasilska služba Škofjo Loka ?,ooo,oo 7. 1 % OD kanalizacija 13.826,oo 8. 2 X OD Račeva 27.652,00 9.Mostno zemljišče 828,oo lo.Vodni prispevek 3.785,oo 11.Dodatni prisp.za social.zavarovanje 59.561,oo 12.Bosanska krajina 26.751,00 13.Prispevek za stanov.izgradnjo 225.533,00 14.0sobni dohodki ?, .806.5ol,00 lS.Provizija trgovskim potnikom 14o.575,oo 16.Štipendije 7o.65o,00 17.Vajenci 72.864.oo 18.Davek na dohodek 12.929,oo 19.Rezervni sklad 88.677,on 2o.Nerazvite pokrajine 42.32o,00 13.651.434,85 Strllč Edvard PREDSTAVLJAMO VAM KAVČIČ FRANCA -delavca v pollrr-lcl v Novi vasi 1 rvv". ; -r jn no jo Alpi na Imam dvo hčerki, stari od'očiia spremeniti svoj 11 in R lot, obe še ho proizvodni program ir. ter. ditn v šolo. Zen„ je za-V:o na lahko obutev, nas poslona v Alpini in tako jo takrat skoro 1/A dolov nekako shajamo. Pri pod--• V ostala brez r.aponl i tve.jetju sem dobil za grnd- Večina mladih delavcev ne pozna mirnega,skromnega de laven v polirnici v Novi Vasi tovariša Kavčič Franca starejšega, zato smo se odločili,da ga našim bralcem predstavimo v tej rubriki prvega. 0 svojem življenju in delu nam je povedal naslednje : "Rodil sem se 21.11.193° v Žirovakem vrhu materi Rele ni in očetu Matiju. V družini nas je bilo 9 otrok, jaz sem tretji po vrsti. Da smo bili več lačni kot siti,ni treba posebej pov-dariti. V šolo nem hodil 1 uro daleč v Žiri,saj je bilo to še pred vojno. Oče je bil tesar,mati pa gospo dinja. Med vojno sem še dve leti hodil v šolo,potem pa sem odšel k očetovi materi v Račevo. Njeni sinovi so odšli v vojsko in ženica je ostala sama. Pomagal sem ji pri delu.Redila sva kravo,ravno za toliko jn bilo zemlje. Hodil sem tu di na dnino,kolikor mi je pač preostajnlo časa. Po vojni so se moji strici vrnili iz vojske in zame tam ni bilo prostora,zato sem odšel služit h Kamšku v Novo vas. Tam sem služil za hlapca do septembra 1947,nakar sem se šel učit zn čevljarja v Tovarno športnih čevljev v Žiri. 7,a čevljarja sem se izučil, vendar sem malo časa delal kot čevljar. Pred odhodom k vojakom smo pričeli graditi novo tovarno Alpino in smo delavci pomagali pri gradnji.Jaz sem fural s konji,odvažal sem izkop-ni material. K vojakom sem bil poklican k planinski pešadiji v Kalinovik v Bosno. Ko sem se vrnil iz JI.A, to je bilo leta 1932,sem že delal v novi Alpini. Tam sem bil zaposlen do leta Vn meseca sem bil brezno neln. Po vz.tra.inem izknn-ju zaporiitve sem se čez dva meseca zaposlil v železarni Jesenice v marti-narni. Pelo pri martinov kah je bilo zelo težko, saj je bilo tam poleti in pozimi temperatura 6o do ?o ° C,kad ar pa sc zapenjajo vliti komadi,pa je temperatura tudi preko loo °C. No delovnem mestu smo dobivali stolno pijočo in sicer slan sifon ali slan čaj. Čeprav je bilo delo tež,ko,mi jo kar ustrezalo,soj je imelo vodilno osebje do nas razumevanje in tudi zaslu žek je bil kor dober. Teta 1961 som se poročil in kmalu začel izkati de-] o v K ireh. Ker sem se čevljarske stro ke v lo letih že odvadil, som se raje vključil v kovinsko in tako sem v avgustu 1962 leta pričel delati v Kladivarju v "ireh. Ril sem sprejet v polirni-co. Takrat je imel Kladi-var še vse proizvodne prostore pri "Gantarju" v Novi vasi. Pozneje, ( to je bilo leta 1968) se je ostala proizvodnja preselila v adaptirane hleve kmetijske zadruge na Dobrače-vo,polirnica in galvona pa je ostala v Novi vasi in tako je moje delovno mesto še zmeraj tu,v Novi vasi. V privatnem življenju nimam kakih večjih problemov, tarejo pa me vsakdanje stvari. Ker zidom hišo,me najbolj prizadenejo podražitve vsega blaga,od gradbenega materiala do hra — ne. njo hiše 15.ooo,oo din stanovanjskega kredita. Glede osebnih dohodkov bi povedal to,da sem v začetku zaslužil proti drugim delavcem zelo dobro,ko pa so se ostali preselili v nove prostore,po so name kar malo pozabili. Glede no težke pogoje dela in glede na mojo lo letno delovno dobo pri podjetju bi lahko zaslužil malo bolje, upam pa, da se bo tudi to uredilo. Drugače pa sem z delom v tem podjetju kar zadovoljen. " Razgovor vodila t Kavčič Anica Janez Menart ODISEJA Mnogo je že bilo, mnogo bo še prešlo. Sredi morjA temni parnik in dalje grš. Luka je tBm za njim, luka je tam pred njim, v nebu neurje spi, v morju je noč vodA. Parnik pa dalje gre, pena mu v ki jun bobni: mnogo je še bilo, mnogo bo še prešlo ... TRNOVskl fnaraton Že na začetku naj povem,dn Je bi1 zorne tek bolj trnov knkor ski. Kakšnega posebnega treninga nisem imel , saj sem Selo v četrtek zn čel premišljevati,če bi sploh Sel. V petek sem rosno začel s treningom.Zvečer sem namreč tekel do Trebije in nazaj, tako,da so me v nedeljo že pred teko-" pošteno bolele noge. na uvrsti tev bi človek lahko rekel,da sem povprečen jugoslovanski Športnik. Naj končam s staro resnico - pamet norcem in denar ljudem. ,Tnz pa bi potreboval oboje... Temelj Franc ODNOSI IN Ml Ko s.o v nedeljo prišli v Črni vrh,kjer je bil start, bila sta zraven še Iztok in Mirko, smo ugotovili,da imamo tako opremo,kakor bi šli s krampom izkopavat krompir. 8 tem,kako bi si mazali smuči,si nismo belJ 11 glave kakor ostali,saj smo imeli s seboj samo ko šček parafina. Ko je starter napovedal, da do starta manjka še 7 minut, je Iztok vneto začel popravljati okovje na smučkah. Ko pa je ugotovil, da nista ne žica, ne vrvica dovolj močni,da bi vzdržali 25 km napenjanja,je vzel sm; v eno in okovje v drugo roko in odšel s starta. Midva z Mirkom pa sva vstrajala naprej. Končno je vzletela v zrak raketa in to je bil znak za start. 51° tekmovalcev se nas je spustilo za Fili pom Kalanom, ki je bil že takrat toliko naprej,da sem ga jaz komaj še videl. Po prvih stotih metrih se mi je odpela smučka; najprej leva,nato desna,pa zopet leva itd. Treba je bilo obstati in stvar urediti. Toda urejena je bila zopet dobrih sto metrov. Ko sem zako čepe popravljal smuči,sem lahko gledal tekmovalce,ki so bili med zadnjimi in no me lepo prehitevali,eden za drugim. Okovje sem zopet za silo popravil in do kakšnega četrtega kilometra je še kar šlo. Takrat pa se mi je zopet strgal jermen. Vzel sem zadnji konec vrvice, ki sem jo imel s seboj in nadaljeval z željo, da bi vsaj okovje vzdržalo do konca. In res, do dvajsetega kilometra sem imel z okovjem mir. Zaradi sonca je pritisnilo odjugo in Jaz sem bil najbolj vesel,kadar je bilo treba iti navzgor,kajti niti slučajno mi ni drselo in sem lahko šel normalno. Drugače pa je bilo navzdol,ker mi kljub poganjanju ni nikamor šlo, tako da se nisem mogel spočiti niti. pri spustu. Najprej sem želel,da bi imel tekaške smučke in ostalo opremo. Po dvajsetih kilometrih pa sem želel,da bi imel tudi nogo tekaške,kajti ob vsakem premiku noge sem čutil žulja,ki sta se mi naredila na vsaki nogi eden. Toda vse bi še šlo,ko ne bi bili kilometri tako dolgi. Med tekom me je nekdo vprašal,za koga tečem. Ko sem mu razjasnil,da zase, me je tako pogledal,da sem mislil, da me bo mahnil,pa me je raje prehitel. Kakor sem že omenil,je pri dvajsetih kilometrih popustila tudi vrvica in zadnjih pet kilometrov, sem tekel več kot polovico časa z odpetimi smučmi. Navadil sem se,da sem jo zapel,ne da bi se ustavil. Izgubiti je pa itak nisem mogel,saj sem Pri določanju vsebine te številke glasila je član odbora za obveščanje orne nil,da bi lahko sedaj,ko odhajnm iz podjetja,napi sala ittkaj o odnosih V podjetju. Res j e,mnogo bi se dalo povedati o odnosih med sodelavci v našem kolekr tivu. Že četrto leto sera v "Kladivarju" in med tea časom sem doživela marsikaj. • f Opazila sem,da so bili odnosi v začetku,ko so jo moral z nogami porivati se"plače"vrtele vsem za seboj navzgor in navzdol.Proti koncu sem gledal le še,kje bo kakšna okrepčevalnica. Res so Ijile bolj pogoste kakor v začetku,vendar je bilo še vseeno daleč od ene do druge. Ko sem dal košček limone v usta, sploh nisem vedel,dn je limona kisla. Pri zadnji postaji nam je neka ženska ponujala celo kruh. Vendar se kljub lakoti ni približno enako nizko, bolj prijateljski,kole-gialnl'. V letu 1971 nam je sindikalna organizacija priredila nepozaben izlet "v neznano". Vsi poznejši pikniki niso uspeli in prepad med upravo in proizvodnjo je postajal vse večji. Medsebojni odnosi v proizvodnji mi niso toliko poznani in bo o njih lah- nihče odločil zanj. Zadnji ko še kdo pisal, za upra-kilometer se je tako vle- vo pa lahko rečem,da kel,kakor služba naslednji vseskiizi "ni bilo nekaj ponedeljek. In končno sem le prispel na cilj. Nisem bil ravno prvi,ki je to storil,zadnji pa tudi ne. Glede v redu". Očitki so padli name,da povzročam prepire,da me nihče ne mara (zaradi tega si nisem nikoli belila glavo) in da me tudi delavci iz proizvodnje ne marnjo. No bi ne hotela opravi če*-vnti, vendar lahko ročem, da nem se potrudila ustreči vsakemu,ki je kaj potreboval iz pisarne,d a nikoli nisem bila zn prepire, da sem se delovnega mesta kadrovskega referenta zavedala in sem zato kot najstarejša izmed delavk v pisarni morala marsikaj "požre ti". Vsem proizvodnim delavcem se opravičujem,če za koga nisem storila oziroma naredila vsega,za kar me je prosi1,oziroma bi morala narediti, vendar menim, da je bilo moje delo koli . kor toliko v redu,saj na moje delo ni prišla pismena pritožba ali graja na delavski svet podjetja od strani delavcev iz proizvodnje, kot je bil to primer za pisarniško delavko. Vedli so tudi očitki,da je zaradi mene nekaj sposobnih delavcev zapustilo podjetje in do takrat,ko so mi očitali to,nisem vedela, da sem tako pomembna oseba v podjetju,saj sem bila le administratorka v pisarni in sem imela na sestankih le pravico pisan-ja zapisnikov,nikoli pa odločanja. Upam,da se bodo sedaj,ko jaz zapuščam Kladivar, "tisti" delavci vrnili v podjetje. Ker naslednje številke glasila ne bom več urejala, želim novemu odboru in odgovornemu uredniku glasila mnogo uspešnega dela. Anka Kavčič KOŠARKA -klub v novih pogojih financiranja V 1 finskem 1 n tu le v Škof -ji T.oki kot prvi v Sloveniji dosežen samoupravni sporazum o financiranju telesne kulture v občini^ interesna skupnost TTKS (Temeljna telesno-kultur na skupnost) je s tem tu di praktično lahko začela z delom. Podjetja,ki so podpisala sporazum (v Zireh in Železnikih vsi, v Vkofji Loki pa nekateri še. niso pristal i) so s tem omogočila planski razvoj telesne kulture, ki ni odvisen s.amo od za vzetosti nekaj ljudi in predvsem od razumevanja delavskih svetov podjetij, ki so bili klubom pokrovitelji. 7-irovci imamo v skupščini TTKS osem delegatov, ki bodo zastopali naše interese,pravzaprav ži-rovskih športnikov. Si cer pa je delo v TTKS organizirano po odborih in sicer: 1.odbor zn tekmovalne športe, P.odbor za kadre, 5-odbor za rekreacijo, 4.odbor za objekte, 5.odbor za zdravstveno v carstvo, 6.odbor za športna društva, 7.odbor za odlikovanja in nagrade. Po pregledu predračunov vseh klubov in društev v občini je bilo ugotovljenega za normalno delo potrebujemo cca. 3.Soo,000,00 din. Stopnja prispevka,sprejetega po samoupravnem sporazumu o,39 # brutto OD tega zneska nikakor ne zagotavlja. Zaradi tega je bi] na skupščini sprejet sklop,da se vsi pred računi zmanjšajo za ?č{i/o in stopnja prispevka poveča na o, rA% bruto OD. Stopnja je sprejeta glede na republiško povpreč je. Tako pričakujemo, da bo v naslednjem mesecu predlagan dodatek k samo upravnemu sporazumu zn povečanje stopnje na 0. 54 < Podjetja,kot so Kladivar, ki so že prej za telesno kulturo za svoje zmožnos ti dajale znatna sredstva, s tem še vedno ostane na manjšem prispevku k o t. d osi e j. Težje je za pod jetja,ki so dajala zelo malo ali pa celo ničesar. Vendar ,ie zadnji čas, d a se brone porazdeli na vse in da vsi prispevajo enakovreden delež. Zato prič^ kujemo,da s sprejeman -.iem nove stopnje nc bo težav,saj je to edini i7 hod,da se financiranje športa °nkrat dokončno uredi. Tn kako je z našim klubom v teh novih por-ojih financiranja ? Sredstva se hodo za vse delila po krit -rijih,ki so za vse enaki in se bodo izplačevala po delu vsakega kluba. Sele potem,ko odigraš tekmo, napraviš obračun in TTKS povrne stroške.Krite riji pa so naslednji: (navajam le kriterije,ki pridejo v poštev za košarkarsko ekipo) 1. prevoz na tekmo se ob računa o,33 din/osebo/ km, ?.dnevnica na igralca 30.00 din v okviru okraja Ljubljana,sicer 60.00 din. 6 - 3.ene telovadno copate na \ igralca letno, d.trt žoge letno na ekipo, 5 -'’nn trenerka vsakih 5 let, Pri dnevnicah moram omeniti , d a s tem ni mišljeno iz plačilo igralcem,temveč sodniški stroški,stroški prehrane itd. Trenerje plačuje po posebnem ključu glede na strokov no izobrazbo direktno odbor zn kadre.Razen tega je za Žiri predviden profesionalni delavec z redno zaposlit vijo in ena štipendija na VŠTK Ljubljana. Po zgornjih kriterijih z ša predračun KK Kladivar cca Po,000,00 din letno,kar znese 1/3 več,kot smo imeli denarja lansko leto. Glede na to računamo,da ne bomo• imeli več takšnih finančnih nroblemov,kot v preteklih letih. KAKO SE PRIPRAVLJAJO NA TEKMOVALNO SEZONO ? "e dober mesec nas loči od letošnjih prvenstev. Klub bo letos nastopal v naslednjih konkurencah: 1 .člani T .-T.i .SKL zahod, tre ner Kokelj Viktor, P.člani TIGorenjska liga ^.mladinci - republiška 1 >' ga TK Nova Gorica - trener Kristan Vito, 4.članice - IT.republiška liga zahod,trener Bogataj Niha. Verjetno ekipe poznate, ne kaj besed le o ekipi člani II. zaradi velikega števila igralcev,ki zaradi preobremenjenosti ne morejo več konkurirati za mesto v I.ekipi, bomo letos sestavili še eno ekipo članov. Velika škoda je namreč, da dokaj kvalitetni igralci stoje ob strani in so opustili igranje zaradi pomanjkanja časa. (nadaljovanjo na 7 strani. (Nadnl,1ovnn,1ft i - 6 rstrnnt) < Ker Gorenjska ligo no zahteva takih priprav kot rc publ Irka,smo omenjeno igralce povabili,dn se pono vno aktivno vključijo in v konkurenci nastopijo v Gorenjski ligi. Na spisku je P? igralcev, iz katerih lahko sestavimo zelo kvali tetno ekipo,ki ne bo tako enostavno dala zmago nasprotniku . Mini im,da je klub s tem izpolnil načelo po množi rnosti, obenem pa omogočil. korintno rekreacijo vsem ti stim,ki bi radi ig r~' ' košarko, pa tega. rase na sindikalnem prvenstvu niso mogli. V zimski sezoni 8o pripra ve teklo v Gorenji vasi in Osnovni šoli v Žireh. Mladinci in člani so imeli skupne treninge,dve ekipi sta nastopali v občinski zimski ligi. Članice so trenirale enkrat tedensko in odigrale več prijatelj skih tekem. Z lenim vreme nom smo se preselili na igrišče pri TVD Partizan, kjer so se začele sklepne priprave v pospešenem tem pu. Glede na trenutno sta nje vseh ekip letos lahko mirneje pričakujemo prva 3’ nja in računamo tudi na - osti uspešnejše sezone. Medtem ko mladinci lahko posežejo v borbo za vrh tabele, pa moramo pri čla nih računati s sredino lestvice. V primerjavi s prejšnjimi leti bi bil to že dokaj velik napredek. Pri članih bo prva tekma Po.aprila v Žireh* razpored pomladanskega kola pa je naslednji: T.kolo :KIndivnr:Grosist, Nova Gorica, 31.kolo : Gorenja v;i s: KI n divar, III.kolo:Kladivnr; TIK,Ko barid, TV.kolo: Pivka : Kladivar, VITI#" : Tdrija:Kladivar, TX. " : Kladi var: AET,Tol min. Tekme,kjer je Kladi var na prvem mostu,se igrajo v 7ireh. 0 točnih datumih in uri tekem pa bomo čla ne kolektiva obveščali na oglasni deski podjetja. Upamo,da boste letos ste vilneje bodrili igralce svojega kluba in da vam bodo igralci pripravi]i obilo razvedrila,športnega užitka in lepe košarke. -znanosti, tehnologi je in socialnih tor samouprav nih principov. Naše podjetje ima prnvza prav podobne odnose prav s podjetjem -LITOSTROJ n n osnovi dolgoročno pogodbe že nekaj let. To se na pino izdelkov iz področja hidravlike. S nove zevanjem z ostalimi omenjenimi podjetji se nam odpirajo nove možnosti na področju vibracijske teh nike in komponent za pro cesno tehnologijo. Naš dosedanji program v celotni grupaciji zavzema zavidljivo mesto prav za radi svoje specifičnosti in tehnične zahtevnosti izdelkov. Skoraj vse iz delke z našega proizvodne ga programa so ostala pod jetja morala uvažati. Pri čakovnti bi bilo,da se bo tržišče teh izdelkov prav Gotovo pa je,da bomo morali v bodoče postati bolj elastični in bolj efektivni pri osvajanju novih nalog,pri doseganju rokov in kvalitete. Vključevanje v tako vrsto povezovnnja je zahtevna in odgovorna odločitev. Zaradi tega je potreb no,da je o vsem natančno in pravočasno informiran vsak član kolektiva,ker se bomo le tako lahko odgovorno obdržali v združenju. Ambrožič Venče V. " : Kladivar:Salonit, VT. M : Cerkni ca: Klad ivar naša v glavnem le na sku VIT." : Kladivar: KRAS, Sežana, Miha Bogataj O združevanju podjetij strojegradnje vann sledeča načela: za vsako podjetje mora biti zagotovljena samostojnost, na področju finančnega poslovanj n,na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov, na področju kadrovske politike,sa mostojnost programov in asortimana,ki ni vezan na interese celotne grupaci je,samostojnost nastopen ja na tržišču,uporaba do sedanjega imena in naziva firme.Združenje naj povsem temelji na smotrni razporeditvi in strokovnem ter perspektivnem dopolnjevan ju asortimana, v enotnem nastopu na tržišču in pro našanju kvalitet in izku Senj na področju razvoja na osnovi udruževanja še bolj razširilo;v prvi fa zi na področju Slovenije. Odpirajo pa se nam tudi boljše možnosti za prodor na tuja tržišča. Do sedaj so naštete ]n strani takega povezovanja. To je razumljivo,kaj ti brez predvidenih pred nosjti ne bi imelo smisla razmišljati o kakršnikoli obliki sodelovanja. Prav gotovo je treba pričakovati tudi težave,ki bodo KADROVSKE NOVICE V februarju še je pri nas zaposlila Šubic •Tol and a v računovodstvu podjetja, v marcu pa v biroju v Škofji Loki 'Tloporubovič Tomani ja na delovnem mestu konstruktorja TI. Dne 30.3.197* nas je bilo zaposlenih vseh skupaj lo7 . s tem nastopne .vendar se te po navadi pokažejo še le kasneje. Glasilo "Kladivar" ureja odbor za obveščanje. Glavni, urednik: Nole Vanjo Odgovorni urednik: Kavčič Anka Tiska Hafner Andrej.Škofja Loka naklada: 16o izvodov. (Nadaljevanje iz ,''.strani) prednosti in pozitivne sestavu K* C Iti C. XI8 3 MIKOV ROMAM LOVITI mrd rvtb* URADNI ODLOK MIAI#W AKTIV CELIMA NIKELJ ® ZRAČNI PRITISK L V UL t/vi/ J*P. r»tw** SKUPNI DAL A KLADAM VESTNI* STARO- SAŠKO MESTO MVSTRjjt MILO (nOHAČE) DOLGO' REPA PA PIO A *VPEDNK Q**M. PLEMEN,4 PLETLE NIMA LIBIJSKI PREMIER (Hoamtf) e L ud \OOnP 6UČA mujA moJko IH E (Imn) KOHUHl/A JUGO SL. KEPUBUk VOUIUA VLAJ) AV/HA tropsko DREVO DRŽAVA BL.VZHODi UMSKA 1 Mfl/rčJF L N/c 4 {. ČRKA OtiCMDt ratucij* MESTO v JZ MESTO V KAV TO AH) DVA VOKALA uprt n HOESKJu RLAVONČt VZOREC, MODEL UHTAM URADNO S MJRO ČILO olj N A NA MALA KI kazalki ZAIMEK TKBlj VULKAN UA MMDAMAU KISIK ISA Al E C C. ZVEZDE tcaM RUTOM AŠKERC RAPtUMgJj HAKTt Aot*i HAV&. orzRA/4 TSVKA (O^DlNl1) 2Z.*15. ČRKA ABECEDE MLEČNI IZDELEK "iZRAGTMK MA ROKI iNDijSCO MESTO MAfZOLS- llVAL »a*j* uj te< juifJi s/) tli BREME RAYILO VRŠ SOSEDNj/ N4KOU uti