- li*« KOLEDAR • 's 1 n mi 9 6 9 «lì 0 **••' B (ec o A^VV. ^ to ,-, * o 43 M/jap Urejuje prol. Rado Bednarik TRINKOV KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1969 k SAMOZALOŽBA LETO 1969 je navadno leto. Ima 365 dni ali 52 tednov in en dan. Začne in konča se v sredo. Letos je letna vladarica Venera. Občno ali civilno leto se začne s 1. januarjem. Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo 30. novembra. LETNI CASI Pomlad se začne 20. marca ob 20.08 ure. Poletje se začne 21. junija ob 14.55 ure. Jesen se začne 23. septembra ob 6.07 ure. Zima se začne 22. decembra ob 1.44 ure. Sonce stopi 20. marca v zvezdno znamenje ovna. Tedaj je pomladno enakonočje. Dan in noč sta enako dolga. Dne 21. junija je sonce v ozvezdju raka. Takrat imamo najdaljši dan. Dne 23. septembra vidimo sonce v znamenju tehtnice. Imamo jesensko enakonočje; dan in noč sta enako dolga. Zimski sončni obrat in najkrajši dan pa bo 22. decembra, ko se sonce pomakne v kozorogovo ozvezdje. LUNINA ZNAMENJA Mlaj....................@ Prvi krajec . , . J> ščip (polna) luna ,) Zadnji krajec . . (£[ CERKVENI ZAPOVEDANI PRAZNIKI Poleg nedelj so zapovedani in od države priznani še sledeči prazniki : 1. januarja : Novo leto 6. januarja : sveti Trije kralji 19. marca : sv. Jožef 6. aprila : velika noč - Vstajenje 1. maja : Jožef delavec 15. maja : vnebohod Gospodov 25. maja : binkošti 5. junija : sv. Rešnje telo 29. junija : sv. Peter in Pavel 15. avgusta : Vnebovzetje Device Marije 1. novembra : vsi sveti 8- decembra : Brezmadežna Devica Marija 25. decembra : Božič - rojstvo Gospodovo. SOPRAZNIKI ko delo počiva in niso cerkveno zapovedani : 7. aprila : velikonočni ponedeljek 26. decembra : sveti Stefan. DRŽAVNI PRAZNIKI 25. aprila : dan vstaje 1- maja: praznik dela 2. junija : proglasitev republike 4. novembra : dan zmage CIVII.NE SLOVESNOSTI s skrajšanim urnikom v državnih uradih in s šolskimi počitnicami so : 11. februarja: podpis lateranskih pogodb 4. oktobra : sv. Frančišek asiški in sv. Katarina sien ska, zavetnika Italije. POSTNE POSTAVE Le enkrat na dan se do sitega najesti in vzdržek mesnih jedi je zapovedan na pepelnico in na veliki petek. Ob drugih petkih se pa priporoča namesto zdržka in posta molitev in kako drugo dobro delo. Škofje imajo pravico vsak za svojo škofijo izdati posebne olajšave za post in vzdržek. PREMAKLJIVI PRAZNIKI Cerkveni zbor v Niceji leta 325 je določil, naj se praznuje velika noč prvo nedeljo po prvi pomladanski luni. Ta nastopi lahko od 22. marca do 25. aprila. Po veliki noči se ravnajo tudi drugi prazniki, ki so torej premakljivi, niso vsako leto ob istem dnevu. Letos bo prva pomladanska luna 2. aprila. Zato bo nedelja sedemdesetnica ali septuagesima 2. februarja; pepelnica 19. februarja; 1. postna nedelja 23. februarja; velika noč 6. aprilu. Sledi 6 povelikonočnih nedelj do binkošti, ki bodo 25. maja; sv. Rešnje telo 5. junija in prva adventna nedelja 30. novembra. Povelikonočnih nedelj je šest. pobinkoštnih pa šestin dvajset. SONČNI IN LUNINI MRKI Letos bodo opazovali samo dva sončna mrka. V Evropi ne bo viden nobeden. Luna pa ne bo letos niti popolnoma niti deloma mrknila. Obročasti mrk bo nastopil 18. marca ob 3,06 po srednjeevropskem času. Videli ga bodo na južnem delu Indijskega oceana, v Avstraliji, Indoneziji, na Koreji in na Japonskem. Drugi obročasti sončni mrk bo 11. septembra od 18,01 do 23,55. Videli ga bodo po vsem vzhodnem Tihem oceanu, v vzhodni Sibiriji ter po zapadni polovici Severne in Južne Amerike. 1 S Novo leto - Obrez. Gospodovo 2 č Presveto ime Jezusovo 3 P Genovefa, devica; Anter 4 S Tit, škof; Angela, devica 5 N Amellja, devica; Telcsfor 6 P Sv. Trije Kralji - Kuzglašcnjc 7 T Lucijan, muČ.; Valentin 8 S Severin, opat; Julijan, muč. 9 C Julijan in Ba/.ilisa, mučenca 10 P Aldo, pušč.; Gregor X., pap. 11 S Pavlin, oglejski patriarh 12 N 1. po razgl. - Sveta Družina 13 P Veronika, dcv.; Leoncij, škof 14 T Hilarlj, Škof; Feliks, muč. 15 S Pavel, pušč.; Maver, opat 16 č Marcel, papež; Gerard in tov. 17 P Anton (Cvetko), pušč.; 18 S Priska, muč.; Tekla, Suzana 19 N 2. po razgl. • Marij, Marta 20 P Fabijan in Sebastijan, muč. 21 T Neža (Janja), dev., muč. 22 S Vincencij, diakon, muč. 23 č Rajmund (Rajko), spozn. 24 P Timotej, škof; Felici jun, škol 25 S Pavlovo spreobrnjenje 26 N 3. po razgl. - Pavla, spozn. 27 I* Janez Krizostom (Zlatoust) 28 T Peter Nolasko, spozn. 29 S Frančišek Šaleški, škof, c. uč. 30 C Martina, dev.; Hijncinta 31 P Janez Bosco, spoznavavec © © 1 S Ignacij Antiohijski (Igor), šk. 2 N I. predpustna • Svečnica 3 P Blaž, Škof, muč.; Oskar, škol 4 T Andrej Corsini, škof; Veronika 5 S Agata, dev.; japonski rauč. 6 C Silvan, škof; Doroteja 7 P Romuald, opat; Rihard, sp. 8 S Janez od Mathe; Rihard 9 N 2. predpustna (seksagesimu) ((f 10 P Sholastika, red.; Viljem, pušč. 11 T Lurška Mati božja; Adolf 12 S Evlalija, muč.; 7 ustanov. 13 C Katarina Ricci, redovnica 14 P Valentin (Zdravko); Antonin 15 S Favstin in Jovita, mučenca > 16 N 3. predpustna (kvlnkvngez.) 17 P Silvin, škof; Hildegarda 18 T Bernardka lurška, red.; Pust 19 S Pepelnica; Konrad 20 C Silvan, muč.; Elevterij, škof 21 P Maksimilijan, škof; Eleonora 22 S Stol sv. Petra; Marjeta Kort. 23 N 1. postna - Komuna, devica 24 P Malija, ap.; Sergij, muč. 25 T Valburga, dev.; Viktorin, m. 26 S Matilda, dev.; Andrej, škof 27 C Gabrijel Žal. Matere božje 28 P Roman, opat; Ožbolt, škof 1 S Albin, Ukor; Antonina, muč. ! 2 N 2. postna • Milena; Simpllcij 3 P Kunigunda, kraljica; Marino . 4 T Kazimir, spozn.; Lucij I., p. ! Q$) 5 S Hadrijan, muč.; Janez od Kr. 1 6 C Perpetua in Felicita, muč. 7 P Tomaž Akvinski. spoz., c. uč. 8 S Janez od Boga, spoz.; Beata 9 N 3. postna - Frančiška Rimska 10 P 40 mučencev; Makarij, škof 11 T Sofronij, škof; Konstantin q 12 S Gregor I. Včliki, papež, c. uč. 13 C Kristina, muč.; Teodora 14 P Matilda, sp.; Karel (Drago) 15 S Klemen Marija Dvorak, spoz. 16 N 4. postna - Hilarlj In Tacljan 17 P Jcdcrt (Jerica), redovnica 18 T Ciril Jeruzalemski; Salvator 19 S Jožef, ženin Marije Device 20 C Klavdija in tov., mučenke 21 P Benedikt, opat; Serapion 22 S Lea, spozn.; Vasilij, muč. 23 N Tiha nedelja - Vlktorljan 24 P Gabrijel, nadangel 25 T Oznanjenje Device Marije ^ 26 S Emanuel, muč.; Tekla. dcv. 27 C Janez Damaščan, cerkv. uč. 28 P Janez Kapistran, spozn. 29 S Ciril, muč.; Bertold, spozn. 30 N Cvetna nedelja - oljčnlca 31 P Modest, kliki Skof; Gvido | APRI 1 T Hugo, škof; Venancij, škof ! 2 S Frančišek Pavclski, spozn. 3 C Rihard, škof; Agapa, muč. [ 4 P Izidor, škof; veliki petek 5 S Vincenc Ferreri; velika sobota j 6 N Velika noč - Vstajenje Gosp. 7 P Velikonočni ponedeljek 8 T Albert, muč.; Dionizij, škof j 9 S Marija Klcofova, vdova 10 C Apolonij in tov., mučenci 11 P Leon Včliki, papež, c. uč. 12 S La/ar, tržaški mučenec 13 N Bela nedelja - Ida 14 P Justin, mučenec 15 T Helena (Jelena, Alenka), kr. 16 S Lambert, muč.; Benedikt, sp. 17 C Robert, opat; Anicet, papež. 18 P Apolonij, muč.; Elevtcrij, šk. 19 S Leon IV., papež; Ema, spoz. 20 N 2. povellkon. • Adalglza 21 P Anzclm, škof, ccrkv. uč. 22 T Soter in Gaj, papeža, muč. 23 S Adalbert (Vojteh), mučenec 24 C Jurij (Zoran), muč.; Fidelis 25 P Marko, evang. - Dan vstaje 26 S Mati dobrega svčta; Klet 27 N 3. povellkon. - Peter Kunlzlj 28 P Pavel od Križa, spozn. 29 T Jožef Cottolengo; Hugo 30 S Katarina Sienska, devica s Državni praznik 1 Č Jožef, delavec 2 P Atanazij, škof; Boris, spozn. 3 S Aleksander (Saša), papež 4 N 4. povelikon. • Florijan 5 P Angel, muč.; Silvan, muč. 6 T Dominik Savio, sp. 7 S Stanislav, škof, mučenec 8 č Viktor, muč.; Peter, škof 9 P Gregor Nacianski, škof, c. uč. 10 S Izidor, kmet; Antonin, škof 11 N S. povelikon. - FUlp ln Jakob 12 P Pankracij; Nerej in Ahilej, 13 T Robert Bellarmin, cerkv. uč. 14 S Bonifacij, m.; Justa 15 Č Vnebohod Gospodov 16 P Janez Nepomuk; Ubald, škof 17 S Bruno, škof; Pashal Bajlon. 18 N 6. povelik. - VenancIJ, muč. 19 P Peter Celestin, p.; Ivo, škol 20 T Bernardin Sienski, spozn. 21 S Andrej Bobóla, muč. 22 C Rita da Cascia ,dcv.; Julija 23 P Deziderij (Željko), škof, m. 24 S Marija Pomočnica; Socerb 25 N 7. povelikon. - Binkošti 26 P Filip (Zdenko), spozn. 27 T Beda častitljivi, ccrk, uč. 28 S Avguštin, Škof; Emilij, muč. 29 Č Marija Magdalena Paciška 30 P Ivana Orleanska, devica 31 S Marija Kraljica; Petronila Državni praznik € 2. kvatre INI. poblnk. - Presveta Trojica 2 P Erazem, škof; Marcelin 3 T Prikazanje M. B. na Sv. gori 4 S Kvirir., škof, muč; Frančišek 5 C Presveto Rcšnjc Telo 6 P Bertrand Oglejski; Norbert 7 S Robert, opat; Ana, redovnica 8 N 2. poblnk. - Medard, škof 9 P Primož in Felicijan, muč. 10 T Marjeta (Biserka), kraljica 11 S Barnaba, apostol; Feliks 12 C Ba/.ilid, muč.; Janez Fak. 13 P Srce Jezusovo; Anton Padov. 14 S Bazilij, škof; Elizej, prerok 15 N 3. poblnk. - Vid In Modest 16 P Gvido Kortonski, sp.; Jošt 17 T Gregor Barbarigo; Raineri j 18 S Efrem Sirski, diakon 19 C Nazarij; Julijana Falconieri 20 P Silvcrij, muč.; Cvetka, devica 21 S Alojzij Gonzaga (Vekoslav) 22 N 4. poblnk. - Ahaci J, muč. 23 P Agripir.a, dev.; Janez, muč. 24 T Rojstvo Janeza Krstnika 25 S Doroteja, red.; Lucija, muč. 26 C Janez in Pavel; Vigili j, škof 27 P Ladislav, kralj; Hema Krška 28 S Alilij, škof; Vincenca, red. 29 N 5. pob. ■ Sv. Peter in Pavel 30 P Spomin sv. Pavla; Emilijana Proglasitev republike € 1 T Dragocena kri Kristusova | 2 S Obiskovanje Device Marije 3 C Irene j, škof in muč. 4 P Urh (Ulrik), škof; Berta 5 S Anton Marija Caharija. spoz. 6 N 6. pobink. - Marija Gorettl (J 7 P Ciril in Metod, slovanska ap. J 8 T Elizabeta (Jelica). Žena 9 S Veronika Giuliani, redovnica j 1C C Ruf ina in Sekunda, dcv. 11 P Pij I., papež; Olga Kijevska 12 S Mohor in Fortunat, ogl. m. 13 N 7. pobink. - Joel in Kzdra 14 P Bonaventura, škof. cerkv. uč. w 15 T Henrik !.. sp.; Vladimir 16 S Karmclska Mati božja 17 C Aleš (Aleksij), sp.; Marcelina 18 P Kamil Lcllis, sp.; Friderik 19 S Vincencij Pavelski, sp.; Zlota 20 N 8. pobink. - Marjeta 21 P Lavrencij Brindiški; Danijel 22 T Marija Magdalena (Majda) 9 23 S Apolinarij, škof, m.; Liborij 24 C Kristina, dev.; Boris in Glcb 25 P Jakob (Rado) starejši, apostol 26 S Ana, mati Marije Device 27 N 9. pobink. - Pantaleon, muč. 28 P Nazarij in Celzij, mučenca _ 29 T Marta, Lazarjeva sestra; Olaf , 30 S Abdon in Senen, mučenca 31 C Ignacij (Igor) Lojolski, sp. 1 P Makabejski bratje 2 S Porcijunkula; Alfonz Liguori 3 N 10. pobiuk. • I.lilija, spozn. 4 P Dominik, spozn.; Perpetua 5 T Marija Snežna (Nives) 6 S Spremenjenje Gospodovo 7 C Donat, škof, muč.; Kajetan 8 P Jane/. Marija Vianney, spozn 9 S Roman, muč.; Peter Fabcr 10 N II. poblnk. - I.avrenclJ, muč. 11 P Tiburcij in Suzana, mučenca 12 T Klara (Jasna), red.; Hilarija 13 S Janez Berhmans, sp.; Hipolit 14 č Evzebij, spozn.; Kalist, škof 15 P Vnebovzetje Device Marije 16 S Jonhim, oče Dev. Marije; Rok 17 N 12. poblnk. - llijaclnt, spzn. 18 P Agapit (Ljubo), muč.; Helena 19 T Janez Eudcs, sp.; Ludovik 20 S Bernard, opat, cerkv. uč. 21 Č Ivana Santalska; Fidelis, muč. 22 P Brezmadežno ime Marijino 23 S Filib Benicij, spozn.; Klavdij 24 N 13. poblnk. • Jernej, upostol 25 P Ludvik, spozn.; Patricija, dev. 26 T Zefirin, papež; Ruf in, škof 27 S Jožef Kalasancij, spozn. 28 C Avguštin, škof; Hermes 29 P Janez obglavljen; Murija 30 S Roza iz Lime, devica 31 N 14. poblnk. - Rajmund, sp. e © Konec pasjih dni 1 P Egidij (Tilh), opat; Ana 2 T Stefan, spozn.; Maksima, m. ! 3 S Pij X., pape?; Evfemija 4 č Rozalija (Zalka); Ida, devica 5 P l.avrencij Justini jan, škof ({[ 6 S Petronij, Škof; Favst in tov. ! 7 N 15. poblnk. - Regina, devica i 8 P Rojstvo Marije Device 9 T Peter Klavor, spozn.; 10 S Nikolaj Tolentinski 11 C Prot in Hijacint, muč. taxe Čuj, čuj, o ljubi sosed moj, kaj jest tebi povem. Kaj se je zgodilo nocoj gl ih sedem ur pred dnem. K meni je prišel lepi fant, je imel svetli solnčni gvant. Je bil vesel, je lepo pel, ko me je gor budil. Tamkaj v štalici, na ojstri slamici zdaj že trpi za grešne ljudi. Preljubo detece nima odejece. Rojen je res kralj zemlje, nebes. Rodimo danes veseli zato, ker nam odprto bo zopet nebó. '0-j iene ★ Eno vpitje sem slišal pod nebom nocoj. Kaj more to biti, preljubi bratec moj? Ne boj se nič mraza, ne mr zle noči, Z veseljem gor vstani, k' se čudo godi. Ta nebeški fantiček je brumen in svet. Mora tamkaj v Statici veliko mraza trpet. Domače pripovedke Kako so tudi starci koristni (PRIPOVEDKA IZ PLESTIŠC) Enkrat per starem, tuki, stari ljudje tako so pravili, de édnaa človeka, kadar je mu šezdeset let, a so nesli čje pod ednu skalu in tan so ga pustli. Nič več ni jčmu obenega, obeden mu ni pemesu za jest, obe-den mu ni dau nič ne pit ne jest, samo pustili so ga. Eden dan pa eden sin je nesu svojga oču. In póten u enem prostoru, ke je biu težak oča, ga je poču, tako je dol denu za se malo počit. — A — je reku oča — že dougo liet jast mojga očeta sen tliekau nesu an počivau, ke sen a neseu pod skalo. — Sin pa je mu druge sine že velike. A je reku : — Jast te ne nesem pod skalo, uoča, jas te nesen damou. Drugače me še mene ponesejo tam. — Taku ga je neseu nazaj, ma je bila edna leč,(') ke dur ne ponese taale človieka, ke ma šezdeset let, tam, ga pa njega ubijejo z vso družino. Potadà on a je niesu nazaj ponoči e ga je skru na čast.(2) Potle v tej vasi, ki se pravi Plestišča, so imieli šindika za napravit. A je reku oča, ke je slišau tisto veliko konfuzjón/3 ke so dielali : — Kaj je tiste konfuzjón? — — A dielajo fiesto, — je reku, — die-lajo fiesto, za ke imajo druzega šindika napravit .In te bo šindik, te k’ bo videu te Prvi sonce ustajoč. — — Aa — je jau te stari — a posluši, če češ diventati (4) šindik, maš to napravit: ti ne smieš mierkati to, ke ustaja sonce, maš mirkati s tin družin krajan gor u Čufine. — (Gufine se pišeju tele 'n rob.) — In ta on češ vidati te prvi sonce, a kar boš videu te prvi sonce, boš šindik. — Alore drugi dan vsi so ustali, tiezi (s ) ki so rado tieli biti žindik, an so gledali dol na Včjak, ke je eden rob tička, za un sonce ridati! Gor čriez je šlo sonce, je svietilo v Gufine. On e mirkau ga. — Aa — e jau — poglej sonca, sam ga vidu te prvi ! — In te prvo je videu sonce. — Ben, ti boš šmdik. Ma kakuo — so jali ti druži — ki ti je paj poviedau tebi, da se ima to gor gledati? — A e jau: — Moj oča mi je povedau. — — A kako, saj ga si neseu pod skalo ! — — A ne, ne, ga nisen niesu pod skalo, sen ga niesu gor in skru. In muj oča, ke mi je povedau. — — Alore — so jali — še ti stari so utili,(6) so utili an jih se ne smie pod skalo nosit. — An je finila (’) pravica. (') zakon; (2) kašča; (3) ropotanje; (4) postati; (!) tile; (6) koristni; (7) končala. Kako je mežnar vrgel zlodeja raz skalo (PRIPOVEDKA IZ PLESTISČ) Je bla velika nesreča, je bla slaba ura, tako je začelo pomalo z dažčn, zat je finilo s toučo, je vse v Briezjah potouklo, vso sir-kovino rezmetalo, a vse tan je pogonobilo. A je biu munih,(‘) teh je nimer (2) biu Po cirkve, tudi on je mu veliko teško za vidati tole toučo veliko, ki je vso ziemljo neslo, vso sirkovino, krempirja vse, kar so zadčlali (3) za njih življenje. Potadà tejle nrunih žnejder je šu u cirku, je prosu; tóu-ea e nimer hodila, boj na boj (4) je pogonobilo; je zgoniu zwoné, ni vejalo neč. Tou-klo, nimer touklo. Potadà on je rieku, kar vse zluodej j’ toukir, e je vzeu zluodja dou z altarja an ga je wuru(!) proč noter pod skalo, e jau, kar vse zluodi je touku, še ti se zluodi I0uče(8) se ti an ga je wuru kar Proč noter pod skalo. Zbral Pavle Merku (') mežnar; (3) vedno; (3) pridelali; (4) bolj in b°lj; (8) vrgel; (6) tolci. s&lavta patriarhov, Beneške Republike, Zedinjene Italije, Carla Podrecca in Ivana Trinka Ivan Trinko ni drugače imenoval v svojih italijanskih spisih Beneško Slovenijo kot Slavia Friulana. Tako jo je imenoval tudi v svojem najpomembnejšem delu v svojem potopisu o Špetru in Nadiški dolini ter o dolinah Aborne, Kozice in Arbeča. Ta njegov potopis je bil objavljen v »Guida del Friuli«, ki ga je izdala leta 1912 »Furlanska Alpinska družha« - Società Alpina Friulana. Trideset let pred njim je imenoval Beneško Slovenijo z imenom Slavia Italiana znani domoljub in odvetnik Carlo Podrecca. Tak naslov nosi tudi njegova znamenita knjig3 o Beneški Sloveniji. Vsi Furlani in Italijani, ki so pisali 0 Beneški Sloveniji ali pa razpravljali o nje' nih problemih, so kratkomalo imenovali na' Nadiška dolina (levo) — šentlenartska (desno) šo Benečijo »Slavia«. Slavia je starodaven pojem za Furlane in Italijane, za cerkvene in laične oblasti, za patriarhe in Beneško republiko in še za Zedinjeno Italijo od 1866 do 1945. Celo pod fašizmom je bila naša dežela Slavia. Turistično društvo s sedežem v Špetru ob Nadiži se je imenovalo 1. 1923 Pro loco Slavia. Šele po zadnji vojni so začeli italijanski listi načrtno izpuščati Slavio in imenovati naše kraje Nadiške doline — Valli di Na-tisone. Proti temu je do svoje smrti odločno na; stopal naš Trinko in so ga v tem podpirali Furlani. Kot ni mogoče odpraviti starodavnega imena Karnija in jo imenovati »Valli del Tagliamento« ali pa kar okraj Tolmezzo, tako je bil Trinko za to, da obdržijo naši kraji ime Slavia in sicer Slavia Friulana' Posebno je Trinka bolelo, da je vpeljal samovoljno ime Valli dal Natisone prav kr-ščanskodemokratični režim, ki bi se mora' : odlikovati po demokratičnem in krščanske^1 ! duhu, ki bi moral priznati beneškim Slovel' j cem ime Slavio kot njihovo zgodovinsko tisočletno pravico. Prijatelj Beneških Slovencev dr. Enoelbert Besednjak Kdor obišče danes naše kraje pod Matajurjem in ob Nadiži že čuti od daleč vonj nekega prerajanja, pridih pomladnega življenja. Domača beseda se bolj prosto glasi v cečkvi, po vaseh in tudi v javnosti. V de-ntokratičnem duhu časa nastopajo po bene-Ško-slovenskih vaseh in v starodavnem Čedadu kot gostje tudi slovensko gledališče, cerkveni zbori; preko odprtih meja prihajajo tekmovat športni krožki in folklorne ■skupine. Domača govorica in kulturno udejstvovanje niso več take pastorke kot so bile Uradno še pred desetimi leti in poprej. Očak Trinko je prvi povzdignil svoj glas v stari kraljevini za pravice in svoboščine Sv°jega ljudstva in zemlje. Državne meje so Preprečevale stike in zveze z brati onkraj Uiatajurskih planin. A vendar je on s svojimi redkimi sobrati vztrajno oral trdo ledino. Po prvi vojni so se znašli tudi goriški Slovenci v istih mejah z ob-nadiškimi, ob- terskimi in ob-idrijskimi brati. Razlika pa je bila v višji kulturni in gospodarski ravni rojakov ob Soči. Takrat so uvideli nekateri dalekovidnejši vodilni možje na Goriškem nujno potrebo, da se navežejo stiki tudi z brati pod Matajurjem. Spoznali so, da jim je treba nuditi moralno in tehnično pomoč za njih kulturni, jezikovni in socialni dvig. Med voditelje te vrste je spadal tudi go-riški politik in državni poslanec v rimskem parlamentu dr. Engelbert Besednjak. Ta mož, ki je spretno vodil politiko primorskih Slovencev najuspešnejše v prvem desetletju po vojni javno in jo je potem nadaljeval z drugimi prijemi do konca druge vojne ter spet obnovil delo in boj za pravice slovenske etnične skupine v demokratični novi Italiji, je imel naččrt združiti vso slovensko narodno skupino v Italiji v trdno povezano enoto z enakimi pravicami in dolžnostmi' Torej tudi beneško-slovenske rojake vključiti v skupno življenje in nastopanje za svojo pravice v cerkvah, šolah in javnosti. Že kot državni poslanec je v Rimu dokazoval vladnim možem, da morajo imeti tudi Slovenci v videmski pokrajini, ki so že dalj časa italijanski državljani, iste pravice, kulturne, jC' zikovne in gospodarske, kot goriški ali tr- žaški. Besednjakovo dokazovanje in predlogi, kako naj država uredi »manjšinsko« vprašanje na vzhodnih mejah, da bodo v korist prebivavcem samim in državi v čast, ni našlo dosti razumevanja; zlasti ne, da bi tudi podmatajurski Slovenci dobili jezikovne pravice v cerkvi in v šoli. Don Sturzo, voditelj novega italijanskega krščansko socialnega gibanja, je razumel mladega slovenskega politika, a se je moral kmalu umakniti pred črnim nasiljem s politične pozor-nice. Po drugi strani pa ni bila tudi slovenska javnost na Primorskem in še dosti manj v Sloveniji seznanjena z razmerami v Beneški Sloveniji. Poznali so te kraje le znanstveniki kot najzapadnejši del slovenskega etničnega ozemlja s posebnimi jezikovnimi narečji in folklornimi, skoraj muzealnimi zanimivostmi. Tudi od drugih primorskih tedanjih politikov se ni razen dr. Besednjaka in njegove skupine nobeden prizadeval za to vejo narodnega občestva, ki je vendar ohranilo kljub pritisku svoj samonikli značaj. Danes je seveda drugače, potem ko so ti možje s Trinkom in njegovimi duhovnimi sobrati na tiho ledino zorali in posejali. Toda vrnimo se k politiku in organizatorju dr. Besednjaku, ki je prvi in že zgodaj navezal stike s Trinkom za narodovo rast. Najprej kratka beseda o življenju in delu tega, zdaj že rajnega, velikega prijatelja Beneških Slovencev in borca za njih pravice. Rojen je bil v Gorici leta 1894 v preprosti družini. Mati je bila likarica in perica v starem goriškem delavskem središču, v Rabatišču. Oče je pa šival za sosesko kol krojač. Mladi Berto, kot so ga imenovali doma in njegovi vrstniki, je hodil v mestu v osnovne šole, se bistril na srednjih prav v tistem času, ko je goriška dežela doživljala svoj narodni preporod. Začelo se je široko razpredeno krščansko-socialno gibanje pod vodstvom dr. Janeza Ev. Kreka, dr. Breclja Antona, župnika Rejca, nadškofa Sedeja, kanonika Rojca, časnikarja Kremžarja in mladih kulturnih delavcev kot so bili poznejši književniki Lovrenčič, Pregelj. Remec, Česnik in vrsta drugih. Pridružil se jim je v krščansko-socialnih dijaških vrstah tudi mladi Besednjak, čeprav je moral v pro- Dr. Besednjak v družbi z nisgr. Trinkom in bencško-slovenskl duhovniki ter z Inž. Rustjo stih urah služiti kot natakar, da je pomagal družini. Bil pa je kljub trpki mladosti vedno odličen študent. Zato mu je mati dosegla s podporo dobrotnikov, da je šel po maturi študirat pravo na dunajsko univerzo. Na Dunaju je vztrajno študiral; pomagati si je pa moral tudi s poučevanjem in s še tršimi deli, poleg udejstvovanja v akademskih društvih. 2e v akademskih letih si je Besednjak skoval svoj premočrtni značaj. Kar je spoznal za resnično in pravilno, za tem je šel z logično doslednostjo. V njem se je razvilo čisto razumsko sklepanje in realna doslednost, kar ga je usposabljalo za poznejše politično delo. Ni pa ostal hladen računar, temveč tudi mož srca, z globokim razumevanjem za težave bližnjika. Ne samo pravice žejni, temveč tudi mnogi lačni študentje, revne matere in bosjaki bi znali povedati, da pri Besednjaku večkrat ni znala levica, kar daje desnica. Ko je opravil doktorat iz prava, je prišel v domovino kot časnikar. Najprej k I »Slovencu« v Ljubljani, potem pri »Edinosti« v Trstu in to v najtežjih časih, ko )e drhal začela napadati tiskarno, zažigati »Na- i rodne domove« in pretepati brezbrambno ljudstvo. Iz Trsta je šel v svojo ožjo domačijo na Goriško, ki je vsa ležala v povojnih ruševinah. Tu je s prijatelji krščansko-socialne smeri organiziral v vsaki vasi prosvetna društva, gospodarske zadruge, politične krožke, Predvsem pa je skrbel za obnovo porušene dežele. Njegova roka se je poznala tudi pri obnovitvi tiska, Mohorjeve družbe in časopisov. Leta 1921 je bil komaj 27-letni javni delavec izbran za deželnega odbornika. Njego-yo delo se je podesetorilo. Še bolj pa, ko Je bila leta 1924 izvoljen v rimski parlament. Neustrašeno je dvigal svoj glas v neprijazni zbornici za pravice slovenske manjšine od Matajurja do Snežnika. S svojimi klasičnimi in logično doslednimi govori je vfbujal zanimanje in pozornost ne samo po-sJancev in rimske vlade, temveč tudi evropske javnosti. Takrat so začeli tudi veliki nymški, francoski in celo ameriški dnevniki Pisati o nas. R Poslanski položaj je tudi omogočil dr. esednjaku tesnejše stike z Beneško Slovelo in njenimi vodilnimi možmi, čeprav je začela politična oblast zasledovati vsak njegov korak. Večkrat je moral iti na sestanke in posvete k mons. Trinku in k drugim duhovnom v Beneško Slovenijo. Spotoma je moral menjati pot in celo vozilo, da ga niso nepoklicane oči spremljale tudi v kako gorsko faro kje pod Kolovratom. Skoro z vso tamošnjo duhovščino je vzpostavil prisrčne prijateljske in delovne stike, ki so polagoma obrodili bogate sadove. Rad se je udeleževal farnih senjanov in je preživel prisrčne urice med tamkajšnjimi duhovniki ob posebnih prilikah. Imel je že načrte za tisk, koledarje in mladinsko čtivo, ki naj bi zbudilo tudi ob Nadiži in Teru zopet dedno zavest. Marsikatera tedanja zamisel (koledar, larni listi, skrb za izseljence) se je uresničila ob njegovi vrnitvi v domovino. Možje iz Beneške Slovenije so ga radi hodili obiskovat tudi zadnja leta, ko je že ležal bolan v Trstu in so skupno delali še nove načrte za kulturno-gospodarsko rast narodne veje pod Matajurjem. Briga za tisti rod je postala Besednjaka sveta dolžnost, kar so vedeli in cenili mnogi duhovniki iz beneško-slovenskih vasi ; le škoda, da jih je danes le še malo ostalO’ Tudi ko se je moral Besednjak umakni' ti leta 1930 v tujino na Dunaj, je kot odbornik Mednarodne manjšinske zveze vzdrževal stalne stike s Trinkom in njegovimi ljudmi. Enako, ko se je naselil v Beogradu. Marsikaj o tem tihem delu je ostalo še neznano. Ko se je vrnil leta 1950 zopet v domovino, je znova spletal pretrgane niti tudi z najzapadnejšimi rojaki. Precejšen je njegov osebni delež, da je začel izhajati Trinkov koledar, ki je v najtežjih letih, čeprav s skromnim glasom, začel zbujati zavest domačinov za jezik njih mater in tradicije dedov. Zopet je šlo delo počasi, kamen na kamen, a stavba je rastla, kljub neštevilnim zaprekam. Tudi rojaki pod Matajurjevimi gorami so se začeli prebujati zaradi vztrajnega prizadevanja mož, ki so zanje prevzeli Trinkovo dediščino. Toda tudi ti možje padajo drug za drugim. 21. decembra 1968 je za večno legel ludi veliki prijatelj Beneških Slovencev in borec za njih pravice, dr. Engelbert Besednjak. Z mirenskega pokopališča zre tja gor Proti Matajurju, kjer počiva očak Trinko |n oba tiho prosita za blagoslov tej sveti 'n izmučeni zemlji. Kaninska legenda Kaj v hori Tjaninovi grom gromi in v bliskih se sečejo divje poljane? Prestrčljnik strelja? V oknu gori? »Ha, spel je hudič poklical Rezjane!« Hudobci, pogtibljenci, kaj besne, rožljajo v verigah, ječč duše v vicah, premetavajo skale, — se pode kot grušča grmečega plaz po policah? Na Svetih Višarjih biló je nekoč .. . Sam satan je prišel in Marijo pozdravil: »Hehč ... preizkusiva danes najino moč, kdo v letu hitrejši je, to rad bi stavil!« Nad Idrijo, glej, prelepi tam Grad, ga dobi, kdor prej preleteti more gor čez Kanin, Matajur, Kolovrat od Svetih Višarij do Stare Gòre ...« Staragora z Matajurjem (desno) in Kaninom (levo) »Jaz cerkvice bele po hribih imam, po hribčih povsod, kjer Slovenci živijo, zdaj kličejo me v nov božji hram, da stopim z Višarij še dol v Benečijo!« Marija je rekla in v oblakih neba zaplavala je — do cilja — v prebele dvore od Slovencev pozdravljena, — koder je šla od Svetih Višarij do Stare Gòre. Za njo se hudič je bésno pognal kot plamen žareč 'in huda burja ... A kje je zdaj on, kje vrag je ostal? Ga ni s Kolovrata, ga ni z Matajurja! Oj smola! — se vrag za rogč je vlovil v Kaninskih pečinah, — zadel se je z glavo v »Prest rei j nik« — okno izbil... Joj, satan ošabni izgubil je stavo. Od grozne sramote zaril se je v grušč, v zakleto kraljestvo: Kaninsko pogorje, da golo skalovje raztrganih pušč se peni zdaj tam kot mrtvo morje. Zavržencev duše zdaj je ujel in z bičem po podih in laštah jih pase sikajoč ves peklenski svoj gnjev, skoz okno iz Rezije dol k nam krohota se. Mi romarji pa k Mariji gremo na Svete Višarje, na Staro Góro; v Kanin se ozremo: Ej vrag ti samo si kriv, da mi delamo zdaj to pokoro! Kaj v hori Tjaninovi grom gromi in v bliskih se sečejo divje poljane? Prestreljnik strelja? V oknu gori? »Ha, spet je hudič poklical Rezjane!« L Ne smemo jih pozabiti Beneški Slovenci s Furlani po svetu... V spomin nam je prišel tisti čas pred sto, dvesto in več leti, ko so se množice selile iz Furlanije v avstrijske in nemške dežele kakor ptice selivke vsako pomlad le' teče z juga na sever. Spomladi so se dvig' nili delaželjni Furlani, rokodelci, mojstri obrtniki in z njimi še mnogi Slovenci lZ Sklavenije, da so pustili za seboj izpraznjC" ne vasi in strah pred propadanjem domač»1 gospodarstev. Vendar domà so ostajale ste furlanske-slovenske žene, varčne gosp0' dinje in še fantassutis - čečice, ki so namest0 očetov, mož, bratov vzdrževale rodne dorn^' čije. Na jesen so se izseljenci vračali, oboga' teli, dobro razpoloženi, boljše oblečeni in prinesli domačiji milijonske prihranke, * so jih plodonosno vložili v zboljšanje hiš»b~ ga gospodarstva, v obnovo vasi, v ustan»v' Ijanje mlékarn, zadrug in v podvig obrtništva. Na domačem ognjišču je še grel ogenj zadovoljnejše družine. Prekrižali so se, se odtrgali od domačih in se odpravili na dolgo, dolgo pot z malho na hrbtu, s coklami čez rame in z gorjačo v roki — in hajdi v žamastih copatah, naj-več peš, pa s karetami po prašnih cestah in bližnjicah. Ob potu so bile štale za izmenjavo konjske vprege in lokande za pokrep-čilo. Trume rokodelcev, vsi s svojim orodjem, zidarji, ključavničarji (tudi iz Osejan), brusači iz Stoibice in drugi Rezijani krošnjarji, loncevezi (nekateri s košarami česna ln čebule), drugi s kuhinjskimi noži iz ko-vanega železa, tudi kopači šamota iz Brda, Prekupčevalci s prekajeno svinjino in za nji-P)i vrsta težakov, dninarjev. Le Čarnjelke Piso in še danes ne hodijo v svet čez meje, Pač le po Benečiji nosijo v koših prodajat <(suho robo» pletoč medpotoma volnene nogavice. Ves ta val emigrantov se je usmeril naj-Več na Koroško, Štajersko, na Avstrijsko, v Podonavske prestolice, tudi na Nemško — ?a Bavarsko. So šli na Beljak, čez Visoke ‘Ure v avstrijska mesta — počasi capljajoč r' dni do Beljaka, pet-šest do Gradca, cel teden do Dunaja ali do Munchen-a. Vrh Katschberga v Turah je stala nekoč Kalvarija s tremi križi — malo pokopališče — bridek spomin, da je na tem mestu zasul snežni plaz mimoidočo skupino delavcev iz Furlanije. Avstrijski pisci, med temi prof. Zahn, opisujejo prihajajoče trume skromnih, živahnih rokodelcev, polnih južnega temperamenta na pohodu za delom. Spoštovali so jih. Prva svetovna vojna je zavrla to emigracijo, ta pohod od juga. Zidarji, mojstri, stavbeniki, tesarji, ključavničarji, težaki iz Furlanije in iz Furlanske Slavije — ste odšli, a vaš spomin še živi v zgrajenih mestih, palačah, cerkvah, mostovih, železnicah ! Danes pa še — vašim naslednikom — najbolj' še želje rudarjem v Belgiji in na Nemškern Teh in onih se spominjamo s toplimi srci, ko sta si slovenski in furlanski človčk tako blizu v neskaljenem sosedstvu. L. Z luigi Iriiko «oditeli in liciteli beneških duhovnikov Med Trinkovo korespondenco so zelo zanimiva pisma, ki so mu jih pisali njegovi bivši učenci. Vsi so ga spoštovali, Slovenci Jn Furlani. Mnogi so napredovali in postali doktorji, škofje in celo kardinali. Na svojega nekdanjega profesorja pa niso pozabili, ker je znal vsem vtisniti pečat prave očetovske dubezni. Med njegovimi učenci so bili tudi sinovi beneške Slovenije. Za te je skrbel kot za Punčico svojega očesa. Poleg vsakdanje, sPlošne izobrazbe, jim je želel še na poseben Pnčin pomagati, da bi jih pripravil na vzvi-|eno poslanstvo med beneškim ljudstvom. "Tadvse je bil vesel vsakega, ko je prišel do °uarja. Takrat se je umaknil v svojo sobo, sedel za mizo in iz njegovega srca je privrela pesem. Če niso bili verzi, je bila pesem v prozi. Vsem je želel nekaj povedati. Poslanstvo voditelja in učitelja mu je narekovalo najlepše besede in nauke. Iz treh voščil bom navedel nekaj odlomkov. Leta 1895. je napisal dolgo pesem novo-mašniku Mihi Zabreščaku in jo natisnil v obliki plakata. Opominja ga, naj ga ne preslepijo živio-klici in novomašno slavje, naj se zaveda svojega poslanstva : «... Poglej okrog! Človeštvo je v zmešnjavi... Vzdiguje vsak se: ta kriči, ta joče, in človek sam ne ve, kam gre ,kaj hoče... Poglej, poglej! Povsod kali bohotno nemir, nesloga, bratomor poganja ... Močnejši vklepa slabšega v okove; stanovi na stanove vale se ,človek vstaja na človeka! ... Pololena, ti znaš, je a' roke naše edina sreča vbozega naroda: Na delo torej srčno in odločno! ... Širimo luč in oznanjujmo mir.« Poleg pesmi je pisal pisma, ki so prave poslanice. Pisma je natisnil, jih opremil s pergamenskimi platnicami in s pozlačenimi okraski. Dobro je vedel, da bo to prišlo v roke drugim duhovnikom in ljudstvu. Drugega slovenskega tiska niso imeli, zato jim je nudil to skromno hrano. Novomašniku Alojziju Birtiču, ki je pel novo mašo v Erbeču dne 2. maja 1909., se v pismu opravičuje, da se ni mogel osebno udeležiti nove maše in pravi: »Zato pa naj Ti s pričujočim pismom izražam vse svoje veselje in zadovoljnost, da Te vidim naposled vendar uvrščenega med naše slovenske duhovnike. Živi in bodi njim in domovini za čast in slavo s krepostnim življenjem ! Nikoli ne pozabi, da kakor se naše ljudstvo odlikuje po veri in pobožnem življenju, tako in še bolj se morajo odlikovati njegovi dušni pastirji. Pri nas vse sloni na duhovniku. Vzoren duhovnik dobi med našimi Slovenci najhvaležnejše polje svojemu delovanju ...« Dne 15. novembra 1908. je bil umeščen za novega šentlenartskega župnika g. Ivan Tetričič. Trinko je dobro vedel, kaj pomeni dober župnik, ki je imel pod sabo vse kaplane, ki so bili raztreseni po obrobnih vasicah do Kolovrata in Matajurja. Zato mu je kot prijatelj prikazal v tiskanem pismu-posla-nici vse težave in mu dal napotke za srečen uspeh pri njegovem delu. Čestita njemu in župniji in pravi: »...Časi res niso ugodni, kot bi si jih želeli. Sovraštvo, sebičnost, la-komnost na eni strani ; zmota, krivi nauki in brezverstvo na drugi motijo in pokvar-jajo dan za dnevom ono vzorno življenje, ki sloni na trdni skali svetega evangelija. Sovrag ne miruje in borba je huda. Naši Slovenci so sicer dobri ljudje; vera in pobožnost sta se jim globoko vkoreninili v dušo; pamet in srce imajo lepo razpoloženo k dobremu. Toda dremati vendar ne smemo, zanašajoč se na te povoljne razmere . • • Veliko napornega truda je treba tudi slovenskim duhovnim pastirjem, da vzdržujejo svoje ljudstvo na dobri poti .. . Znane so Ti naše ožje domače razmere, znani vrli in vse časti vredni duhovni tovariši in sotrudniki-znano dobro ljudstvo. Torej le krepko naprej! ... Vsi skupaj delujte za blagor našega ljudstva, branite vero naših očetov-skrbite za nravnost, blagostanje in lepo ime naših Slovencev in pa skrbite tudi za ohranitev našega narodnega jezika in značaj3’ ker dokler Slovenec ostane Slovenec, ostane tudi pobožen in pošten ...« Vsako pesem in vsako pismo zaključuje besedami »Tvoj prijatelj Ivan Trinko«. Vsem, tudi najmlajšim je hotel ostati prijatelj, čeprav je bil leta in leta njih profesor. S prijateljsko, ljubeznivo besedo jih je učil, opominjal in bodril. Bil jim je dober oče, ki vidi vse potrebe, stisko in bedo svoje velike družine, svojega beneškega ljudstva. Njegove besede so še vedno sveže in sodobne, čeprav je minilo toliko let, odkar hh je napisal. Preroške so. Danes odhajajo beneški Slovenci v tujino, kjer pozabljajo *ta svoj jezik in tudi na vero svojih očetov. Trinkova beseda naj bodri vse duhovnike, ki so ostali zvesti svoji Benečiji. Tistim, ki so jo zapustili, pa naj bo opomin, svario in očitek. NEOBJAVLJENA PISMA Msgr. TRINKU II. Drugi šopek pisem Tririku, ki sledijo lanskoletnemu, hoče še bolj izpopolniti in določiti Trinkovo podobo ter jo osvetliti še z drugih zornih kotov, ki niso vedno literarne narave. Saj vemo, da je Trinko združeval v sebi toliko naravnih darov, da stojimo še danes pred njegovo osebnostjo kakor breZ besede. Ce še občudujemo njegovo bogate literarno delo ,ki v takratnem času ni našle pravega razumevanja zaradi čudnih okoli' ščin, tedaj nam res skoraj zmanjka besed' ko moramo pisati o njegovem slikarske#1 oz. risarskem delu, o glasbenem ustvarja nju, o filozofskih spisih, o prevodih iz sle' vanskih jezikov, o njegovem ukvarjanju 'l zgodovino, slovničnimi deli itd. Na prvem mestu stoji Resovo pismo. Res je Trinka že nekajkrat prej upi'egel v sodelovanju pri pisanju. Tako ga je pridobil za Jadranski almanah 1923, še prej za prevajanje v zborniku o Danteju. Iz pisma, kakor tudi iz poznejših Resovih objav je videti, da se je za Trinkovo literarno delo zanimal in ga visoko cenil. Lepo špranjo svetlobe o kulturnem delovanju med obema vojnama na Primorskem kaže Ščekovo pismo. Videti je, kako so se pogostoma iste ali podobne misli in zasnove porajale kar na več koncih. Vse je dokaz, kako globoka je bila skrb za ohranitev narodne zavesti v posameznikih. Lončarjevo pismo kaže, kako je bil monsignor Trinko živi leksikon za vse, ki so se nanj obračali, domače in tuje znanstvenike. Del Trinkovega sodelovanja v Ljubljanskem Zvonu nam odkrivajo pisma njegovega urednika Frana Levca. Zanimiva so še Posebej, ker kažejo, kako je Trinko pogostoma iskal, našel in potem dajal drugim v obdelavo dragoceno gradivo. Pa tudi, kako visoko v čislih so ga imeli uredniki, ■Znanstveniki in kulturni delavci sploh. Naj bo torej tudi teh nekaj dopisov kot droben žaromet, ki v še lepši luči kaže že 'tak svetli Trinkov lik. PISMO DR. ALOJZIJA RESA. Gorica, 14/11 23 Prečastiti, Se enkrat naj se Vam za prisrčen sprejem naj iskren ej e zahvalim. Pošiljam vprašanja (v stilu Cankarjevih »Obiskov«) kakor sva se zmenila. Interviju priobčim v Mladiki ali v Dom in svetu. Vprašanja pa bi bila tale : 1. Kako je dozorela v Vas narodna zavest, ko so bili vendar Beneški Slovenci priključeni Italiji v času, ko se je narodna in politična individualnost Slovencev tedaj šele pričela oblikovati in je Vaše ljudstvo ostalo brez šol, brez lista in skoro brez knjig, razun pobožnih, in Vas je ločil in vedno bolj oddaljil od nas državni zid? 2. Kdaj in kako ste pričeli literarno delati? 3. Medtem ko so vsi naši slovstveniki po Čopu izgubili vsak stik z italijansko duševnostjo, ste vi nujno živeli v neposrednem stiku z njo. Kako je ta vplivala na Vas in na Vaše delo? 4. Kaj sodite o slov. moderni? 5. Ali pripravljate kako novo delo? 6. Mnogo stika ste imeli z našimi starejšimi pesniki in slovanskimi učenjaki. Ali hranite kak dragocen spomin, katerega važnost sega do intimnosti? 7. Menite le, da pride do potrebnega kulturnega zbližanja obeh sosedov, Jugoslovanov in Italijanov, in na kak način? Istočasno bi Vas prosil, ko bi mi poslali kolikor možno natančno bibliografijo vseh Vaših del, v slov. in italijanskem jeziku. Storili bi naši literarni zgodovini neizmerno uslugo ! Pošiljam naslov revije »Russia«, ki jo izdaja moj prijatelj Lo Gatto. Dobro bi bilo, ko bi mu poslali v oceno »Tarasa«. Še nekaj : rad bi napisal o Vas dvoje stvari : intervju v Dom in svetu, literarno skico v Mladiki. Ali manjkajo mi Vaše »Poezije«. Ali smem prositi zanje? Z iskrenim pozdravom sem Vaš hvaležni Dr Res Alojzij Naslov : Boljunec, p. Boršt (Moccò) Pri Trstu PISMO VIRGILA SCEKA. Prečastiti monsignor! Slišal sem, da sestavljate slovensko slovnico za naše ljudi v Italiji. Ako je to res, potem se uresničuje moja 6 letna sanja. Večkrat smo storili v prijateljski družbi tak sklep, do uresničenja pa le ni prišlo; mogoče je sokrivda v dejstvu, da ni bilo po taki knjigi krvave potrebe. — Ne vem, kako ste knjigo sestavili, s kakšnimi kriteriji itd, vendar si drznem Vam poslati tale predlog, oziroma nasvet : da bi namreč rokopis dali v pregled g. Joškotu Bratužu, ki je vodja Alojzijevišča (Convitto slov. di S. Luigi, via Ponte Isonzo) v Gorici; on se tudi ukvarja s to mislijo in ima svoj načrt, ker je bil v to nekako pooblaščen. Ako bi se naše želje skladale z Vašim delom, bi izšlo enotno delo, ki bi se laže razširilo, ker bi odgovarjalo našim postavljenim kriterijem in bi bila propaganda olajšana. Ako se, prečastiti monsignor s tem strinjate, potem je treba le, da pozovete Bratuža k sebi ali mu sploh omogočite vpogled v rokopis. Pravkar sem prebral Paglavce. Ljudje jih tod radi bero, tudi jaz sem jih užival; zlasti je lepa stvarca »Bratec in sestrica«. Ali izide še kaj sličnega? Veste, monsignore, kaj bi bilo lepo? »Spomini Ivana Trinkota«. Magari v rokopisu; prej ali slej bi gotovo izšli. Zlata vredna publikacija. Sprejmite, prečastiti monsignore, prevda-ne pozdrave! Avber 18/12 29 Šček Virgil p. Tomaj Ali Vas bo kdaj pot sem zanesla? Moj najljubši gost bi bili v naši hiši; obenem bi si ogledali Kraljeve slike (ali obsodba ali pohvala, to je vseeno). Drž. železnica: Gorizia-S. Daniele del Carso (1 uro). Eno uro hoda. Ako se prej pismeno javite, Vas bi na postaji voz čakal. 3. PISMO DR. DRAGOTINA LONČARJA. V Ljubljani, dne 8/5 1903 Cenjeni gospod profesor! Oprostite, da Vas nadlegujem. Rad bi napisal nekaj o pokojnem prof. Rutarju. Obračam se na Vas s prošnjo, da mi blagovolite povedati, kaj je pisal prof. Rutar v laškem jeziku : v katerem časopisu, naslov članka ali ocene, kdaj in kako obsežen je članek ali ocena (od str. — do str. —). Vrhutega bi Vas prosil, da mi blagovolite naznaniti, ali je imel prof. Rutar ob slavlju Paula Diacona v Vidmu napovedano predavanje ali ne in kakšen je bil naslov predavanja. Ali ga je kje objavil? Upam, da mi blagovolite ustreči, ker la-ščine nisem vešč. Zahvaljuje se Vam naprej za uslugo ostajam z odličnim spoštovanjem udani Dr. Dragotin Lončar suplent na II. drž. gimn. v Ljubljani 4. DVE DOPISNICI FRANA LEVCA. V Lj. 22/2 85 Cestiti gospod ! G. dr. I. Tavčar ni prejel Vašega pisma! Naravno, da smete poitalijančiti in objaviti, kar Vam dopada njegovih spisov. Še veseli ga! A čudim se, da niste kaj boljšega izbrali nego je »V. v. meae«. Prosim Vas po- šljite mi 1. št. tistega italijanskega lista, v katerem bode natisnjen Vaš prevod. S prijaznim pozdravom Levec Cestiti gospod ! »Ljubljanski Zvon« pro 1886. stoji 4 gld ; vezan 5 gld 20. Pošilja se vam zajedno s to dopisnico. — Zakaj se nič ne oglasite v »Zvonu?« S prijaznim pozdravom in vsem spoštovanjem V Lj. 8/12 86 Fr. Levec Cestiti gospod ! Vračam Vam rokopis, katerega ste mi lavno zdaj leto poslali. Poslal sem ga na Dunaj g. V. Oblaku, stud. phil., ki ga je ocenil v »Ljubljanskem Zvonu« 1888., 1. št. To je vzrok, da Vam ga toliko časa nisem mogel vrniti. Storili ste veliko uslugo znanstvu slovenskemu, da ste mi dali na razpolaganje ta rokopis. Zlasti prof. Jagič se je jako živo zanimal zanj. V svojem pismu z dne '6/1 87 omenjate, da ima nekdo beneško- slovenskih kaplanov še starejše slovenske rokopise. G. prof. Jagič in g. Oblak sta mi naročila, in to že trikrat, naj Vas prelepo prosim, pregovorite dotičnega gospoda, da bi vsaj za nekoliko dnij g. prof. Jagiču ali g. Oblaku poslal omenjene rokopise. S prepisom samim nikomur ni ustreženo; ker take stvari potrebujejo strogega preiskovanja, katero je možno samo tedaj, kadar ima preiskovalec original v roki. Ako v videmskem semenišči kaj najdete, pošljite nemudoma tu sem. Vse prejmete spet nepoškodovano nazaj. Prav lepo Vas prosim, pobri-nite se v interesu slovanskega znanja za te čestite svetinje naroda našega. V devinskih listinah, katerih omenjate v pismu svojem, najde se gotovo kaj slovenskega. Pesem Vašo »Tuga« natisnem, a doslej je nisem mogel, ker je bilo pismo Vaše z rokopisom vred na Dunaji. Bog Vas pozdravi v lepi solnčni Italiji-Prosim Vas, ohranite mi tudi na dalje prijateljstvo svoje! S presrčnim pozdravilorfl Vaš Prof. Fr. Levec Prečestiti gospod ! Adresa g. prof. Jagiča slòve takó: Sr. Hochwohlgeboren Herm Dr. V. Jagič, k,k. o.o. Professor an der Universitat Wien VIII. Lange Gasse 32. Adreso napravite lahko tu-ti italijanski, samó «VIII. Lange Gasse 32.» mora ostati nemški. Za rokopis se Vam ni treba bati. Vso odgovornost zanj prevzamem jaz nase. Jagič je poštenjak. Pisal sem mu danes, naj Vam blagoizvoli rokopis prav kmalu spet vrniti. Preverjen sem, da se Vam tudi še sam Jagič zahvali za Vašo ljubeznivo posredovanje, da ta znameniti rokopis iz 15. stoletja pride jedenkrat na dan. To je silno dragocena narodna svetinja. Lepa Vam hvala tudi na poslanih pesmih. Priobčim jih najbrž že v 4. številki »Ljubljanskega zvona«. Kadar mi spet kaj pišete, Prosim Vas, povejte mi, kako se Rodda, kjer h iva gospod Peter Podreka, pravi slovenski. Hvaležen Vam bodem, ako tudi v prihodnje Še kaj sporočite ali pišete o beneških Slovencih. Priporoča se Vam s prijaznim pozdravi-lom in vsem spoštovanjem vdani V Ljubljani Fr. Levec 6/3 88 . Prečestiti gospod ! Ker se bliža leto 1889. svojemu koncu, dolžnost mi je, da se Vam toplo zahvalim za podporo, katero ste to leto naklonili »Ljubljanskemu Zvonu«, proseč Vas, da mu ostanete sotrudnik tudi prihodnje leto. Zlasti pa se obračam do Vas z nastopno prošnjo: V »Novi Soči« sem bral, da je pred nekoliko tedni umrl beneško-slovenski pesnik in domoljub g. Podreka. Spodobilo bi se, da bi se v Slovencih ohranil hvaležen spomin tega čestitega moža; toda razven »Nove Soče«, mislim, da nobeden časopis slovenski ni naznanil smrti tega velezaslužnega beneško-slovenskega domoljuba. Prosim Vas prelepo, spišite životopis njegov, vpletite vanj najlepše pesmi njegove iD pošljite mi ga, da ga natisnem v »Zvonu«’ Vi ste ga osobno poznali, Vam so znane vse ondotne razmere, v katerih je živel pokojni Podreka, Vi ste med vsemi Slovenci najbo' 1 je zmožni podati nam verno sliko o življenji in delovanji njegovem. Vaš tlačeni na' rod — vse Slovenstvo Vam bode hvaležne za Vaš trud. Nadejé se ugodnega odgovora, želim Vam od vsega srca srečno novo leto ter Vas prijateljski pozdravljam. Bog Vas živi in ohrani! Vdani Vaš Fr. Levec OPOMBE Cankarjevih »Obiskov«. - Ros iina v mislih vrsto intervjujev, ki jih je imel dr. Izidor Cankar z najodličnejšimi kulturnimi delavci v letih 1910-1911. Najprej so bili objavljeni v Domu in svetu, nato leta 1920 v knijigi. Ponovno so izšli 1960. leta. Res je imel torej lep načrt, da bo sledil svojemu prijatelju Izidorju Cankarju in objavil nekako v njegovi maniri tak intervju s Tnin-kom, potem ko se je osebno z njim že razgovarjal, kakor v pismu jasno piše. Po vsej verjetnosti bi bil ta intervju le prvi ali eden iz večje skupine, s katero je hotel obdelati in prikazati primorske kulturne delavce. Intervju kot tak ni uspel, ker ni tak, kakršnega si je Ros zamislil, kati v objavi, ki jo je prinesla Mladika hna članek naslov : Oče beneških Slovencev. Ob šestdesetletnici pesnika Ivana Trinka (1863-1823). Glej Mladika 1923, str. 168-170. Ista številka. — 5. — je prinesla tudi dve Trinkovi pesmi: »Videnje« in »Ob novi tnaši« (Josipa škurja). Vprašanja, ki jih je Res postavil Trinku v tem pismu, kažejo željo, da bi bravci sicer čimveč izvedeli o pesniku, pa tudi o kulturnih in ■‘Ploh nacionalnih razmerah beneških Slovencev. — Krajšo beležko »K Trinkovi bibliografiji« je Res ob lavili leta 1925 v drugi reviji (Cas XX/I926-26, str. 94-95). _ Ettore Lo Gatto (roj. 1890), italijanski slavist. Bil je ustanovitelj in urednik revije »Russia« (do 1926)' — Gogoljevo delo »Taras Buljba« je Trinko prevedel v italijanščino in izdal leta 1902 v Vidmu. Slovnica (»Grammatica della lingua slovena ad uso delle scuole«) je izšla naslednje leto (1930) v Gorici, tiskala jo je Tipografia Cattolica (Katoliška tiskarna)-Beto zatem pa je temu delu prof. dr. Anton Kacin dodal še vaje v posebni knjigi (»Esercizi per la grammatica slovena di G. Trinko«), Izšle so prav tam. ■— Paglavci, točneje »Naši paglavci«, Trinkovo mladinsko delo, ki je izšlo med izdajami Goriške Mohorjeve družbe. — Sček misli na Kraljeve slike v avberski cerkvi, ki so takrat precej burile nekatere duhove. Gre za zgodovinarja Simona Rutarja, ki je nekaj dni pred datumom tega pisma (3.-4. maja 1903) nesrečno umrl v Ljubljani. V. v. meae ( = Vita vitae meae). Novela je izhajala v Ljubljanskem Zvonu leta 1883, Trinko jo je res prevedel in prevod je izhajal v časniku »II Cittadino Ita; liano« (Udine) leta 1885, od štev. 47 dalje. O tem glej Ljubljanski Zvon 1885. Vračam Vam rokopis ... — gre za rokopisni list. ki ga je Vatroslav Oblak z Jagičevo pomočjo ocenil kot »Čakavski drobec z 1. 1554.« (Ljubljanski Zvon 1888. str. 52-55). V letniku 1888 je objavljena le ena Trinkova P6-sem »Obup« (Oj, kam, oj, kam, drviš me silovita). Leta 1889 jo Trinko objavil v Ljubljanskem Zvond 13 pesmi. — Trinko je povabilo sprejel in napisal 0 Petru Podreki obširen članek, v katerega je — kakor je Levec želel — vpletel tudi nekaj Podrekovih pesinf Petra Podreke sc je Trinko spomnil še enkrat v dalj' šem članku v Mladiki leta 1922. Ljubezen do naroda je dolžnost Ljubezen do lastnega naroda, jezika in domovine ni samo nekakšno naravno nagnjenje, marveč je nravna (moralna) dolžnost. Človek prejema vzgojo, omiko in neko družhbno stališče najprej po rodbini. Rodbina pa nima tega, kar daje otrokom, sama iz sčbe, marveč večinoma od vsega naroda ali še širše družbe. Zato mora biti človek narodu hvaležen in s hvaležnostjo se morata družiti ljubezen in spoštovanje. O vsem tem so vsi nravoslovci edini. Ljubezen, spoštovanje in hvaležnost do domovine, do rodnega jezika, do domačih navad in socialnih ustanov, do svoje politične skupine so vzvišene nravne kreposti. Brez njih družabno Življenje razpada. Kjer pa žive, poganja bujen napredek in se razvija cvetoče socialno gibanje. Samo po sebi se umeva, da te kreposti ne smejo estati zgolj občutki, marveč da morajo dejansko napolnjevati um in voljo in se kazati v čvrstem delovanju. Ljubezen spoštovanje in hvaležnost do naroda ne smejo biti samo v besedah, marveč tudi v dejanju. DR. JANEZ EVANG. KREK Na me\\ pri Stupici na wmn m pan H grobovom življenja množica tiha, zbrana po skupinah nabrana se danes naglo vzpenja. V mirni dom mrtvih dragih jo vodi kri in vera, ki v ljubezni izvira iz spominov preblagih. Ob grobiščih postaja se joče, solzi in moli, saj čustev dovolj budi dragih pokojnih staja. Pod zemljo tu počiva mati, oče, sestra, brat. Srčna vez neštetokrat na gomilah se oživlja. Ljubezen živih, mrtvih se srečno skupaj spaja, na grobih zopet vstaja po dneh na svetu sprtih. ZDRAVKO Padova in beneška slovenščina Padova ima eno najstarejših svetovnih univerz, saj je bila ustanovljena leta 1222 in je letošnje akademško leto že 747. Ker leži razmeroma blizu slovenskega ozemlja, je bila vedno privlačna za slovenske dijake, ki so se zanimali zlasti za slovstvene predmete in zdravilstvo. Cela vrsta jih je tu študirala, zato je tudi Joža Lovrenčič v Sholar-iu iz Trente, epu iz XVI. stoletja, poslal svojega junaka Trentarskega Janeza v Padovo, da si nabere potrebnega znanja. Toda Slo-venci niso v Padovi samo študirali, ampak so mnogi postali na tamkajšnji univerzi tudi ugledni profesorji. Znan je primer, da so na neki padovanski diplomi podpisani kar trije slovenski profesorji hkrati. Čeprav je univerza v Padovi tako stara m tesno povezana s slovenskim duhovnim življenjem, je tam stolica za slovensko literaturo in jezik uradno šele šesto leto. Vendar pa se je slovenščina poučevala že prej. beta 1937 je namreč prišel v Padovo za pro- fesorja slovanskega jezikoslovja dr. Arturo Cronia, doma iz Zadra, kjer se je rodil 1896. Ze od doma je dovršeno obvladal srbohr-hrvaščino, pozneje pa se je naučil raznih slovanskih jezikov, predvsem slovenščine, ki mu je bila poleg srbohrvaščine najbolj pri srcu. Slovensko literaturo je tako dobro poznal, da jo je v svojih razpravah spremljal od Brižinskih spomenikov in svetih bratov Cirila in Metoda do sodobnosti. Višek predstavlja čudovita knjiga o Otonu Župančiču, ki jo je izdal leta Ì928 v Rimu. Cronia je pri razlaganju slovanskega jezikoslovja v določenih zaporedjih obravnaval tudi slovenski jezik. Že od prvega leta dalje pa je dajal študentom doktorske teze tudi iz slovenske literature in jezikoslovja; vsega skupaj jih je iz teh dveh snovi doktoriralo 30 (imena in naslove sem priobčil v Mostu, št. 16, Trst 1967). V Padovi so študirali tudi različni Beneški Slovenci in je trem izmed njih dal je' zikovno razpravo za doktorsko tezo. To so-Paolo Rieppi : I dialetti sloveni della Via Natisone — Slovenska narečja v Nadiški dolini (leta 1938/39, str. 74), Nicolò Persici-Il dialetto di Cergneu — Narečje v Cernei1 (to je varianta terskega narečja; leta 1945/ Kanalska dolina proti Trbižu 46, str. 174) in Ermacora Vidoni: Saggio sulla toponomastica slava dell’alta Valle del Torre — Razprava o slovanskih krajevnih imenih v zgornji Terski dolini (leta 1944/ 45, str. 240). O vseh treh je prof. Cronia zapisal, da »imajo zavidanja vreden dar dvojezičnosti ali živijo v tistih pokrajinah«, njihove izsledke pa je na kratko posnel v Slavistični reviji leta 1950. O čakavizmih v terskem narečju misli, da se dajo razložiti z notranjim preseljevanjem, nekaj naravno (uradniki in duhovniki), nekaj prisilno (pritisk Turkov). Eden takih čakavizmov je opisovanje prihodnjega časa z glagolom »hteti« : ja čun bete brùman, ti češ stortč... Tega načina se ponekod še trdno držijo (v občini Brdo), drugod pa ga opisujejo tudi z »bom« (npr. Černeja). Izrazita čakavska posebnost je tudi nazalizacija samoglasnikov pred končnim -m, kar je tudi v drugih beneškoslovenskih govorih. Černejski govor kaže nekaj potez izumiranja: ne pozna več dvojine, glavne števnike ima le do deset, izmed vrstilnih le prvi in drugi, ostalo je vzeto iz furlanščine. Nato navaja po podatkih iz leta 1945 stanje slovenščine po posameznih vaseh v zgornji terski dolini. V nadiškem narečju zanimajo Cronio zlasti izgovori starega nosniškega »e« in jata, ki sta ponekod »ie«, drugod »e«. Ne zna si razložiti, od kod to, da se moška imena no ■o pri sklanjanju podaljšujejo z -n, npr. Mar-čelo - Marčeluna. Prehajanje samostalnikov srednjega spola v ženski spol (mesta, brda) je morda pospešil tudi italijanski vpliv, ki ne pozna srednjega spola. V vseh treh razpravah je veliko gradiva in je škoda, da ležijo v Inštitutu za slovansko filologijo na univerzi v Padovi. Če bi jih avtorji dopolnili z novimi izsledki, bi bile važen prispevek k slovenski dialektologiji. Narečja v sedanjosti počasi izginjajo (šole, knjige, časopisi, radio, televizija), v Beneški Sloveniji pa tudi vedno bolj vplivata italijanščina in furlanščina. Zato je treba zapisati vse, kar je še pristno slovenskega. V Padovi se zanima za beneško slovenščino in v prvi vrsti za krajevna imena tudi Prof. dr. Carlo Tagliavini, ki poučuje jezikoslovje (glottologia). Tudi on je dal svojim študentom nekaj doktorskih tez s tega pod-'°čja. Beneška slovenščina in furlanščina pa s(a predmet raziskovanja prof. dr. Giovanna Batt. Pellegrini ja, ki je prav tako je-zikoslovee. Stran Leto 1969 - Zapisnik.....................................4-31 Iz Trinkove zapuščine......................................33 Novoletni koledniki........................................36 Osemdesetletnica mons. I. Trinka...........................39 Cešpe smo lupile u Brdih...................................43 Trinko, duhovnik, profesor, geolog... .... 49 Stare božične..............................................72 Domače pripovedke..........................................79 Slavia.....................................................78 Prijatelj Beneških Slovencev...............................81 Kaninska legenda...........................................90 Ne smemo jih pozabiti......................................94 Trinko, voditelj in učitelj................................97 Neobjavljena pisma........................................102 Ljubezen do naroda je dolžnost............................115 Na vernih duš dan..........................................H? Padova in beneška slovenščina.............................I'9 Kolednikov pozdrav........................................1^4 f\jGrtccttxCtlW - UtCctlxittifSStV ÒrCòcdfi, Leto 1968 je zatonilo v večnost; bodi to leto 1969 'sem sestram in bratom, možem in fantom doma in Po svetu bolj milo in srečno! S to željo in voščilom pošiljata kolednik In ured- nik Vam vsem pričujoči letnik Trinkovega koledarja. Ze štirinajst let Vas obiskuje kot veren prijatelj ter Vam v duhu Vašega očaka in preroka Trinka prinaša v hiše In domove zavest blagodejne materinske besede in krepilo dednih izročil. Skromno je začel Po obliki, tak je tudi še ostal, a Je po vsebini rastel 'n Vam danes nudi sliko učenih mož o Vaši deželi, nje preteklosti in iz sedanjih časov. Odpira Vam in vseniu svetu širok pogled na Vašo, od telesnega znoja 'n duševne bridkosti večkrat izmučeno, a prelepo zem-*1° Pod Matajurjcviml grebeni. Trinkov koledar je bil tudi prvi glasnik o zemlji 'n rodu na naši najbolj zapadnl zemlji. Ko je še malo kl'o pri nas kaj vedel o njej, je prav ta knjižica dvig- nila glas In /.budila zanimanje, pri bratih in sosedih ludi o Vas. Zorala je prva ledino in sejala v nje brazde trajna semena, da se je zopet po teh krajih, ki jim je v prvi vrsti namenjena, zbudila sveta misel na matere in dede, ki so že od davnih časov nje orači in gospodarji. Trinkov koledar si šteje v ponosno čast, da je to storil in da je vzbudil tudi druge, ki se danes zanimajo za ta košček dedne zemlje! Dragi rojaki ob Beli vodi, Teru, Nadiži in Idriji-Ohranite svojo od Boga blagoslovljeno dedščino! Podprite z delom in ljubeznijo svoje domove in rodno zemljo. Skrbite, da bo v Vaših srcih neprestano gorel zubelj domačega jezika, ki ste ga z maternim mlekoi" prejeli, in trdni ponos na dedne in očetne navade, šege in stoletno izročilo! Izročite vse to podedovano bogastvo svojini otrokom in prihodnost te Vaše zenilje bo ostala v večnem našem, Trlnkovem in božjem bi*' goslovu vsekdar! Natisnila tiskarna Budin - Gorica 1969 'V : f v \ H- - ' « «S -, r ■- I -v ’ •- t j;- v ■ j , . : /-• ' ■r msS.; "■ -! ^ ■ ■ v”V-' ■■ ; , ' f: ' j>: « ■* V’ ’ •' ,-‘\v , , -xlC * % ’ v ' • V .ssS: /»v— ■ ■ -r-' ■/ , • - ''V-- . /■'/"'* Vi ; r"v 1 , - TT . , s T - "Tf : , : ( -J: ' -v/£><'■ ^ M i .j V 'i '■>' , ., ■ . ,< ' >v ,T-i -tifV K: > l-ŠVS i V. - :T . . ■-/ , :,7-v Vi M • T..—ÌT ''Sr.AViiigtj t:-" : v l t ' r: • ' » ‘ * i- . -, \ ‘V’. ,'■ 'i “v ■ - ' -, I • i ■ 1 ■ ! [' ( i: ■ 1 \ v ■' - - - ■ ' n - r) • p M > ! \ i-Tv .,-. vrl , , - f \ ■ ; H ’■! ) i <4 , . 1 ir -ri m, l Ur, 't ; X i / v ■ V'v v:- • , ‘ i r , <%; v ; r -i;:, - "; . Vt , V'W'|£ :t-V' ^ r v _ - " .* ■ .. \ 'v ' V. . V / ," .-• U " '• * 'V. A tc. * -. - : w ' f ( 'S •• ^ >• - A •J5T> » j. C / , •V)'.’ , % 'Ti r i » > /- - ‘ *7 ' , 5 ' ’ •x : . r . -v ■ r L - •. . - <-• - f , . i 'S, /y ' 'f 1 - ' • 1 ••. Vt ! t, . r./ -T ;/ i Z. i rvT«rT-TTTi 'T ■ ^vT' .r ' v.T VT;^ • > , , v f," ,v, l J ,> T v, v>' v ■'. v; ' < '' ( v ' j ' . f 1: u ' 'v- . ' t. . v' ' -^;vi:/, " ■ ' -Y . ):s ^ ^■k L v V ; -7' '" r,f T .(• ;ii - 1 - i ? . . - V ;• >. - ' v - : \ f ;■ . . ' i, ‘t ' * , f t • - - j ■ i \ T\ ' rt-rr V - .) k 1/1 ^ y VV .. '.v } V ■ - - 'i .. - V- • V» ' , r, rv> T'1« Ti r’ .. .. uff. sup. s TRINKOV koledar ! inv.št : 4914 j