Z71. Stalita. llMtof HVII. leto. .^^^M^^^^^^H ^bm^b ^^H ^^^. BVAV bV ftY bV b1 b% b1 B * .^^fl H b1 bbbVbVbVI fl ■ flIHIHB AV ^| |^^^_ ^^^k ^^^. ^| ^k w| ^k H ■^■^^B ^^^^H ^B I ^^^^H ^^_Sj ^B Vj .„. ^^^^^b Bk H _B BB^bVI bT BBBBV BBBBb bBBBB BBBBBr flBBl ^B Bb b^B HH B^B^bt b^B^b b^b^B^bV b^b^b bIbV ^b^b ^b^B^H Hal bh K.. B ^^^| I '■■ ■ bmA I H^^H ^^^H |9B ^b^bb I ' II .Slovenski Narod' velja ¥ &|«M|ul nt dom dostavljen: v upravništvu prejeman: teto leto naprej .... K 24;- celo leto naprej . , . • K 22 — pol leta „ .....**— 5°L^to......\Z% Četrt leta m ....." £— četrt leta „ . . . . • £>£) na mesec „ , # . • , 2-— na mesec , .....l *> Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s KnaUova »lica *L S (v prttličju levoj ffttetM ti. 34. Inserati veljajo: peterMtopna petit vršit *a ejdcMt §m 16 vin., za dvakrat po 14 vin.. z* trikrat ali veftrat po 13 vta. Ptrte A tthvtlt vrtU 20 Vin. Poslan* vntt 30 vin. Pri večjih iaserdjah no dogovoru. Upravništvu nt j te toHIftjo nttoctine, reklamacije, inserati i. t d, to je ađrntarisfearitva* stvari. Ki pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira, .Slovenski Narod" valja po poiti: za Avstre-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25-— celo leto naprej . . . K 30-— Emm : ; :: : *«• m Amerikoinvse**deže,es na mesec * m • . • 230 celo leto naprej • • • . K 35.-* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UnravnittTO (spodaj, dvorišče levo), Ksaflova ulica št 5, telefon st 89. Svetovna vojna. Srbi se umikajo proti vzhodu od Valjeva. — Naša armada je zavzela utrjeno črto Gomila-Draginje. — Število vjetnikov pri nas znaša 93.584 mož. — Nemci so vjeli pri Ypernu 1800 Francozov. — Nova, še ne odločena bitka v vzhodni Prusiji. SKUPNO ŠTEVILO VOJNIH VJETNIKOV V MONARHIJI ZNAŠA 92.727 MOŽ. — RUSI V TARNO-WU, JASLU IN KROSNU. Dunaj, 13. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašalo dne 13. novembra opoldne: Na severu se včeraj ob fronti naših armad ni prigodilo ničesar pomenljivega. Sovražnik je vkorakal v Tarnow, Jasio in Krosno. Skupno število v monarhiji interniranih vojnih vjetnikov je do včeraj naraslo na 867 častnikov in 92.727 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. hofer, generaimajor. e PRFD NOVIM! ODLOČITVAMI NA RUSKIH BOJIŠČIH. Z vojaško strokov, strani se poroča: V Vzhodnii Prusiji je prišlo v rrostoru Evdtkuhnen-Lvck do večjega boja. Tam so pričeli Rusi s precej močno, naglo ofenzivo, da si zavarujejo zveze za hrbtom svojih velikih armad, ki vodijo čez Bialo-s~ k-Grodno. Ruska ofenziva na Vzhodnjem Poljskem pa ne bo vplivala odločilno na potek velikih dogodkov, ki se pripravljajo v Galiciji in na Poljskem. Rusi so z mogočnimi silami prekoračili Varto ter stojijo blizu nem-h mej. Tu je pričakovati novega velikega spopada z nemškimi četami, ki se pripravljajo na odločilno proti-ofenzivo. V Galiciji nadaljujejo Rusi svoje prodiranje. Dospeli so v četrtek v splošnem do črte Tarnow- Jaslo-Krosno-Lisko. Fronta njihovega prodiranja je obrnjena proti jugozapadu. Tudi tu je skoraj pričakovati odločilnega velikega boja. Splošna situacija se označuje kot dobra. Več se iz vojaških ozirov ne da povedati. Nova bo?na fronta na vzhodu. Iz Rima poročajo: Francoski vojaški strokovnjak, ki se nahaja v Peterburgu izjavlja: Vsled nove raz-poredbe avstrijskih in nemških čet se je razvila nova bojna fronta, katere najsevernejšo točko tvori trdnjava Thoriu kot oporišče levega nemškega krila, južno krilo se razprostira po severovzhodni Galiciji. Na tej fronti se razvijajo novi boji. Rusko armadno vodstvo je ojačilo zlasti svoje levo v Galiciji stoječe krilo. * « Šef ruskega generalnega štaba. Kakor poročajo švicarski listi, je šef ruskega generalnega štaba generalni lajnant Januškevič. Car ga je nedavno odlikoval s hrabrostnim križem sv. Jurija 4. razreda, ker je -na poseben način bdel nad življenjem generalisima ter skrbel za točno izvedenje vojne načrta-. Švicarski listi sklepajo iz tega, da se je nahajal ruski generalisimus, veliki knez Nikolaj Nikolajević, že enkrat v smrtni nevarnosti. Veliki kne Nikolaj Nikolajevič sam je odlikrvan s hrabrostnim križcem sv. Jurija tretjega razreda. SRBI SE UMIKAJO TUDI OD VALJEVA, — NAŠA ARMADA PRED VALJEVOM. Dunaj, 13. novembra. (Kor. ur.) Z južnega bojišča poročajo uradno z dne 13. novembra: Sovražnik nadaljuje umikanje od Koceljcve in Valjeva proti vzhodu. Ob Savi smo v naskoku zavzeli Uščo, dosegli Belim in Banjani. Sovražna utrjena črta Gomila - Draginje je že v naši posesti. Dosegli smo Šopot - Stolico. Od zapada in severozapada prodirajoče kolone so se — podrobnosti ne moremo objaviti — približale VaSjevu. Pri tem je zlasti južna kolona v najtežavnejšem terenu izvršila občudovanja vredne čine. Rekrutacija v Srbiji. — Srbski ranjenci. — Črnogorska stolica. Sofija« 12. novembra. Iz Niša poročajo: Srbija kliče za soboto letnik 1916 pod zastave. Pri Krupanju leži veliko število nepokopanih mrtvih srbskih vojakov. Skozi Niš se je peljalo 7 vlakov z ranjenci. Mnogo vlakov z več tisoč begunci in ranjenci gre deloma v Pirot, deloma v Skop-Ije. — Crnogorska stolica je baje bila prenesena v Nikšič. Arhive so že prenesli tja. Premestitev srbskega glavnega stana. Budimpešta, 13. novembra. Iz Niša poročajo preko Sofije: Srbski tiskovni urad v Nišu razglaša uradno, da je bil srbski glavni stan premeščen iz Valjeva v Mladenovac. ZMAGOVITO PRODIRANJE V SRBIJI. Budimpešta, 13. novembra. »Pester Uoyd« javlja dodatno k uradnim poročilom o naših bojih v Srbiji: Naše čete so dne 9. t. m. ponoči po težkih bojih zavzele Krupanj, ki so ga branili Srbi z neverjetno trdo-vratnostjo. Sovražnik se je z velikimi izgubami umaknil v smeri proti potoku Pečka. V tej bitk smo vjeli nad 3000 sovražnikov, med njimi 40 častnikov, ter vptenUl 8 oblegovalnih topov in 12 strojnih pušk. S tem odličnim činom naše armade je prišla v na^c roke široka cesta do Zavlake, ki prehaja potem v cesto proti Valjevu. Ko so naše čete osvojile železniško progo Šabac-Lješnica, so zavzele Petlovačo in Ribari ter zasedle tudi črto Petkovica-Lipoiist. Naš trenski vlak se je odpeljal dne 10 t. m. in je dospel do Prnjavora. Položaj na srbskih bojiščih. Vojaški sotrudnik »Grazer Ta-gespost« piše o naši ofenzivi v Sr-bji sledeče: Naša ofenziva v Srbiji napreduje naglo in smotreno. Srbska armada je očividno opustila poskus, se vpreti našim Četam pri Kočeljevi in Valjevu. Vojna zgodovina nam kaže, da izgubijo poražene čete polagoma mnogo svoje notranje vrednosti in da se umikanje vrši vedno nerednejše. Deli srbske armade se nahajajo že sedaj v težavnem položaju. Čini naših tamkaj operujočih čet spominjajo na veliko preganjanje sovražnika, ki ga je izvršil Napoleon po bitki pri Jeni in Auerstadtu. s kar najsijajnejšim uspehom. Poraženi nasprotnik se — kakor dokazuje izkušnja — z naravnost čudovito naglico umika. Tem višje je oceniti naglico, s katero mu sledijo naše čete, katerih posamezne kolone morajo korakati po jako težavnem, goratem terenu. Navzlic temu so dospele krilne kolone na severu že do Tam-nave (ki se izliva v Kolumbaro) in do Valjeva. Središče naše armade je še nekoliko zaostalo — sovražni cen-trum je torej že prehiten in glavna etapna črta srbske armade je ogrožena. Navdušenje in zmagovita zavest naših hrabrih balkanskih čet nam zasigura nadaljne velike uspehe. NAŠI BOJI PROTI SRBIJI. V Libercu piše tamošnji nemški list. da je upravičeno upati, da bo vojna proti Srbiji končana še pred zimo. Šabac in Račva sta v naših rokah. Smer našega prodiranja je določena proti Valjevu. Pri Valjevu je pričakovati novega obupnega odpora Srbov. Kadar bodo naše Čete premagale Srbe pri Valjevu, jih ne bo več mogoče zadržati, padla bosta Kragu-jevac in Niš in potem se bo pričelo prodiranje proti Belgradu. Če se bodo potem Srbi umaknili proti Skop-Iju, to na položaju ne. bo prav nič iz-premenilo. O srbski vojski je mogoče reči, da je zelo dobro oborožena in da ima zelo dobro vodstvo, da je hrabra in vstrajna. Vsa poročila o lakoti, uporih in pomanjkanju municije pri Srbih so neresnična ali vsaj pretirana. Pač pa je imela srbska vojska velike izgube. Poleg tega so Srbi izgubili mnogo topov in strojnih pušk in je vojska silno trpela vsled bolezni. Srbi so upali, da jim bo Rusija poslala kakih 60.000 mož, kar se pa ni zgodilo. Dobivali pa so preko Grške in Črne gore od Francozov puške in topove, živila in opremo. Samo častniki še upajo na zmago. Kralj je brez vpliva, vera v Pašiča je izginila, princ Juri ni več pri vojski, prestolonaslednik je brez moči. Vse kaže, da bo vojna proti Srbiji končana še pred nastopom prave zime. Črnogorci so zopet dobili denar. Iz Pariza javljajo, da je Francija dovolila Črni gori 30milijonsko posojilo. Vsoto so nedavno prepeljali v zlatu čez Bar na Cetinje. PRI YPRESU SO NEMCI VJELL 1100 FRANCOZOV. — NOVA BITKA V VZHODNI PRUSIJI. Berolin, 13. novembra. (Kor. urad.) Poročilo VVolffovega urada. Veliki glavni stan dne 13. novembra dopoldne. V Yserskem sektorju pri Nieu-portu so zadale naše mornariške čete sovražniku najtežje izgube in so vjele 700 Francozov. V dobro napredujočih napadih pri Ypernu smo vjeli na-daljnih 1100 mož. Srdite francoske napade zapadno in vzhodno od Soissonsa smo odbili z občutnimi izgubami za Francoze. Na vzhodno pruski meji pri Eydtkuhnenu in južno od tod, vzhodno od jezerske pokrajine so se razvili ponovni boji. Odločitve še ni. Vrhovno armadno vodstvo. Neosnovano vznemirjenje v Nemčiji. Berolin, 13. novembra. (Kor. u.) »Nordd. allg. Zeitung« piše: O položaju v obmejnih provincah v Vzhodnii Prusiji, Poznanjski in Šleziji se znova širijo vznemirjajoče vesti. Na LISTEK. Otrok ni. Smrt ima letos bogato žetev. Cvetoči mladeniči in možje najlepše starosti padajo na bojiščih vsled sovražnih krogelj ali nalezljivih bolezni in nihče ne ve, koliko žrtev bo ta velika vojna še zahtevala. A ravno v teh časih umiranja zagleda luč sveta izkaz, iz katerega je spoznati, kako pojema tudi število porodov. 2e kakih štirideset let je tega, kar so izšli prvi podatki, ki so pokazali, da je pri vseh kulturnih narodih čedalje manj porodov. Prvi čas je znašalo to pojemanje samo kakih deset odstotkov, potem pa se je hitro povečalo. Na Nemškem je prišlo L 18/o. na 1000 oseb 39 porodov, leta 1895. še 36*3 porodov, L 1910. pa le še 307. Na Angleškem je bilo L 1910. na 1000 oseb le še 25 porodov, a na Francoskem le še 197. Na Ruskem \t bilo 1. 1907. na 1000 oseb 48*5 porodov, I. 1905. pa 448, v Avstriji je bilo 1. 1908. na 1000 oseb 336 porodov. Število porodov poiema torej od ^noda na zapad. Na Ruskem, na *vomun$kem in na Balkanu pride na 1000 oseb še več kakor 40 porodov, v Avstriji in na Nemškem dobrih 30, na Danskem, na Nizozemskem, v Belgiji in v Švici pride na 1000 oseb le še 25 porodov, toliko kakor na Angleškem, med tem ko pride na Francoskem komaj 20 porodov na 1000 oseb. Na Španskem, Portugalskem in v Italiji pride na 1000 oseb povprečno kakih 30 porodov in so te dežele približno na istem stališču, kakor Avstrija. Pri nas Slovencih smo še na dobrem. V znani »manjšinski razstavi«, ki jo je svoj čas priredilo društvo »Prosveta/<, smo videli dokaz, da spadamo glede števila porodov med plodovitejše narode in bi se lahko prav izdatno množili, če bi ne bila umrljivost otrok tako velika. Prav nekako nasprotje smo proti Francozom. Med tem, ko je pri nas število porodov razmeroma jako znatno, umrljivost otrok pa velika, je na Francoskem malo porodov, umrljivost otrok pa jako majhna. Ta majhna umrljivost otrok na Francoskem je pač posledica visoke splošne izobrazbe tega naroda. Francija bi imela danes doka] mani prebivalcev, če bi bila umrljivost otrok tako velika, kakor je bila nekda] tam in kakor je še danes pri nas. Splošno je bilo do zadnjih let razširjeno mnenje, da se samo na Francoskem s pojemanjem porodov krči število prebivalstva. To mnenje je nastalo, ker so Francozi najbolje spoznali posledice, ki morajo nastati vsled vedno večjega pojemanja porodov. Politični in moralični voditelji na Francoskem so spoznali, da je eksistenca njihovega naroda v nevarnosti, če se bodo njegovi sosedje v veliko večji meri množili, kakor oni sami in zato so tej stvari posvetili toliko pozornost. Danes seveda vemo, da pojemanje porodov ni kaka francoska posebnost, nego da je ta pojav razširjen po vseh kulturnih deželah. Kolikor bolj kulturna je kaka dežeia, toliko manj je tam porodov. Socijologi, statistiki, nacijonalni ekonomi in drugi znanstveniki si belijo že nekaj let sem glave, kako naj pojasnijo ta pojav. Našel se je celo ugleden učenjak, ki je zastopal mnenje, da je pojemanje porodov le navidezno. Ker dandanes ljudje dlje žive, kakor so nekdaj, je na svetu dosti več starih ljudi in ker od teh ni pričakovati, da bi še otroke na svet spravljali, izgleda le tako, kakor da bi bilo manj porodov. Ta kurijozni nazor seveda ni obveljal. Ce je bilo L 1901. na Francoskem 898.020 porodov, L 1911. pa le 779.000, je pojemanje porodov za 119.000 slučajev tako očitno, da pač ne pride v poštev, če je dandanes kaj več starih ljudi na svetu,kakor jih je nekdaj bilo. Otroke imajo vendar samo liudje gotove starosti in je čisto brez pomena, če je starih ljudi več ali manj na tem svetu. Stvar bo taka, da dandanes starši iz različnih vzrokov ne marajo več toliko otrok imeti, kakor nekdaj. Blagor narodu, pri katerem velja še zdravo načelo »Glažev in otrok ni nikoli zadosti pri hiši«. Misel, da je zato manj otrok, ker ie sploh manj zakonov, ima pač nekaj zase, toda prepričevalna ni. Ravno na Francoskem se lahko o tem prepričamo. Na Francoskem imajo najmanj otrok, zakonov pa se sklepa ravno toliko, kakor v drugih deželah in v zadnjih letih celo več. Na Angleškem je res več kakor en milijon deklet v tisti starosti, ko se sklepajo zakoni, ki ne morejo dobiti moža in to pride pri izpadu na porodih zelo v poštev, ali popolnoma tudi s tem ni pojasnjeno, da pojema tudi na Angleškem število porodov. Na Pruskem se ljudje ne poroče več tako radi, kakor v prejšnjih časih. Leta 1900. je na 1000 oseb prišlo na Pruskem 8*5 porok, L 1910. pa le še 78 porok, toda število porodov se je zmanjšalo Še v veliko večji merL Ćulo se je tudi že mnenje, da je pojemanje porodov le posledica tega. j ker so ljudje sploh organično oslabeli i in se je njihova življenjska sila zmanjšala. Po sodbi strokovnjakov i zna nekaj biti na tem mnenju. Ljudje j žive dandanes hitreje, kakor nekdaj, in prokletstvo alkoholizma ima mogočen vpliv na človeštvo ter je slabi v največji meri, telesno in duševno. Le poglejmo po Slovenskem, kako strašen je vpiiv alkohola in kake so njegove posledice. Socijologi razlagajo pojemanje porodov na drug način. Pravijo nam-, reč, da vpliva na število otrok pred vsem naraščanje blagostanja in boljše življenje najširših krogov. S tem dobe ljudje željo po udobnosti in brezskrbnosti, po redu v hiši in zato ne marajo preveč otrok. Tudi uvide-va vsak, da je mnogo otrok težko pošteno vzgojiti in jih pripraviti za boljše poklice, da se pri mnogih otro-kih morebitno premoženje razteza na toliko delov, da ni nikomur nič po-magano, med tem ko bi ravno tisto premoženje, razdeljeno na dva otroka, vsakemu nekaj zaleglo. Dalje pravijo socijologi. da ljudje tudi zst to nimajo več toliko otrok, kakor prej, ker žene nečejo preveč riskirati svojega zdravja, ker žene revnejših slojev dandanes same iščejo rednega zaslužka v mestih in ga nečejo izgubiti in ker je sploh draginja tako velika, da je večje število otrok za Stran 2. •ajOVENtlU NA*UU\ *m K aovenbta 191%. 271 štev. podlagi zadobQenih informacij konstatiramo, da so vdrli posamezni manjši ruski oddelki v nekatere obmejne okraje Vzhodni« Prusije. Vzhodnjopniska meja Je zelo dolf a in nemogoče je preprečiti, da bi Jo tu in tam, kakor se Je to ie opetovano zgodilo, ne prekoračile sovražne čete. Vznemirjati se pa radi cele vzhod-njopruske provincije, za to ni nika-kega povoda. Za pozenjsko in šleztj-sko provincijo pa sploh ne obstoja kaka nevarnost BOJI NA FRANCOSKEM IN BELGIJSKEM BOJIŠČU. Iz Pariza poročajo: Dasiravno Tezi megla na bojišču, se Nemci vendar pripravljajo na novo silno prodiranje proti Calaisu. To prodiranje naj se izvrši in naj stane, kar hoče. Boji se vrše v megli in mogoča so presenetenja, če zavezniki ne bodo napeli vseh sil in če ne bodo skušali vedno se natančno podučiti o nemških pozicijah. Tekom srede so prav močne sovražne čete napadale južno od Ypresa. Iz Berolina: Današnje poročilo generalnega štaba daje posledice za-sedenja Dixmuidena dobro spoznati: Poročilo naglasa nepretrgano napredovanje na celi fronti. Dasiravno pokriva gosta megla vse bojišče, Nemci vendar neprestano napredujejo. Iz Amsterdama poročajo: Dne 10. t. m. zjutraj se je vršila silna bitka pri Nieuportu in Dixmuidnu, boj na jezovih in nasipih za jezove. Kdor je nasipe zavzel, je obvladal pokrajino. Pred vsem so govorile strojne puške ker težkih topov v teh pokrajinah ni bilo mogoče spraviti naprej. Zavezniki so prav spretno premagali silne težkoče in pogosto se je razvil boj moža proti možu. Pri Nieuportu so zavezniki korakoma prodirali, v sredini pri Dixmuidnu pa so se morali umakniti. Nemci so zopet zasedli to mesto, ki pa v resnici ne stoji več, vendar tudi Nemci niso mogli zasesti vsega kraja, ker se zavezniki trdovratno drže v predmestjih. xMed tem so dobili zavezniki ojačenja. Kakšen je bil konec boju, še ni znano. Pri Ypresu so Francozi zavrnili mlajše rezervne čete, imeli pa so mnogo mrtvih in ranjenih. Poročevalec »Times« pravi, da Je boj pri Ypresu sedaj artiljerijski boj. Poročevalec pravi, da so Angleži zavrnili napad nemške pehote. Zlasti hvali Anglež nemške topove, katerih učinek je pogosto naravnost nepopisen. Iz Pariza poročajo tudi nadalje. da so Nemci priredili Ostende za prezimovališče. Francosko uradno poročilo pravi, da so Francozi pri Bixshootu napredovali, da so zavrnili naskok Nemcev na prelaz Mar-kirch v Vogezih. Iz Berolina poročajo, da so Nemci Dixmuiden zasedli in da prodirajo na celi črti ob obali. Nemci so vjeli skoraj 4000 zaveznikov ter jim vzeli 21 strojnih pušk. Francoski naskoki so biii zavrnjeni. Na Ypres pada prava toča granat, do 20 granat v minuti. Belgijci so imeli v zadnjih bojih do 8000 ranjenih. Sam kralj je bil v uniformi častnika v bojni črti, kraljica je stregla ranjenim. Izguba na častnikih je silno velika, vsled Česar poveljujejo Belgijcem tudi francoski častniki. Med Ypresom in Armen-tieresom so imeli zlasti Angleži pri Messinesu silne izgube. Angleški in franc. letalci so zaman poskušali metati bombe na nemške poz. pri Blan-kenberghu, niso pa napravili nobene revnejšo rodovino znatna nadloga. Pa so še našli tudi ljudje, ki so drugače pojasnili vzrok pojemanju porodov. Ti pravijo, da pade vsa krivda zaradi pojemanja porodov na ženstvo. Ti možje zastopajo mnenje, da ženske ne marajo otrok, ker ne marajo imeti skrbi in sitnosti ž njimi, ker ne marajo izpolnjevati svoje naravne dolžnosti in ker hočejo imeti od življenja več užitkov, kakor jih more imeti mati mnogih otrok. Pri vsem tem pa zahteva pravičnost, da se še eno vpošteva. Nekatere dežele so tako preobljudene, da tam že ne morejo izhajati z lastnimi pridelki. Če bi Angleška ne dobivala potrebnih živil iz inozemstva, bi morala lakote umreti. Tudi na Nemškem ne morejo eno leto pošteno izhajati, če ne dobe živil iz drugih dežela. V takih deželah, polnih velikanskih mest in velerazvite industrije, ne more biti plodovitost tako velika, kakor je v agrarnih deželah s prebivalstvom, ki še ni na visku kulture. Spričo velikanskih žrtev, ki jih zahteva sedanja vojna, je pač postalo vprašanje o splošnem pojemanju porodov veleaktualno. Vsi narodi bodo imeli ogromne izgube — kako jih bodo nadomestili in ali se bo to sploh moglo izravnati in izpopolniti? Škode. Nemci postavljajo nove lopove na jezovih proti morju. »Seccolo« piše k tem bojem: Zavezniki se sahaM* v mwm re»- —«^» scoaj. »Leipztfer Ncueste Nacferich-tenc priobčujejo pismo, ki pravi med drugim, da Je vsa pokrajina preplavljena, da Nemci ne morejo prodirati. Tudi nemSke čete so silno trpele vsled naporov zadnjih tednov. Končno gre Belgijcem za obstoj, če izgube Se te pozicije, so izgubili vso deželo. Zato se silno vpirajo m celo kralj sam je v vrsti bojevnikov. Za vsako vas se vrše boji po cele dni Kar posebno otežkoča prodiranje, je silna množina strojnih pušk, ki so pritrjene celo na drevesih. Vsak naskok zahteva silne žrtve in le korak za korakom je mogoče zasesti pozicije. Iz Londona poročajo, da imajo NTemci v Miinstru pripravljeno za Belgijo popolnoma novo armado. Z ostalega bojišča poročajo »Times«: Nemci obstreljujejo Bethu-ne. Več hiš je bilo poškodovanih. Nemška artiljerija je prodrla do Gi-venehvja. Tudi obstreljevanje Arra-sa se je obnovilo. Počasi izginja mesto s površja. Več hiš gori. Tudi več civilnih oseb je bilo ubitih. Pred Arbasom in Lillom so sovražniki popolnoma zakopani. Boji so strašni. V hišah se vrše boji z bajoneti. Kakor poročajo francoski vojni poročevalci, so Nemci že zavzeli severozahodne forte pri Reimsu. Koncem oktobra so bili že forti No-gent d' Abesse, Vitrv les Reims, Fresnes in Brimont v nemških rokah. Ker so Francozi postavili pri katedrali topove, so Nemci en sam dan vrgli v mesto nad 500 bomb. Zastraženje badensko - švicarske meje. Z ozirom na dejstvo, da se je etablirala v Bazlu cela ogleduška centrala v prilog tripleentente, ki je dobivala svoje vesti čez švicarsko-nemško mejo, so dale nemške oblasti z močnimi vojaškimi oddelki zastra-žiti celo porensko pokrajino. • * Angleški vojni stroški. London, 13. novembra. »Mor-ningpost« javlja: Pričakovati je, da bo vlada zahtevala kredita 200 milijonov funtov (2400 milijonov kroti). Velik del te potrebščine se naj pokrije z davki, ki bodo nesli 50 do 60 milijonov funtov. Ministrski predsednik Asquith je predlagal, naj posebna komisija ured: preskrbo vevških rodbin, vsled česar je delavska stranka opustila namen predlagati poseben dostavek pri adresi na pre-stoini ogovor. * Belgijci zažgali cerkev. Berolin, 12. novembra. (Kor. urad.) »Norddeutsche AHg. Ztg.'< pri-občuie iz amsterdamskega »Tele-graafa« tole priznanje prebivalcev v Beerstu. severno od Dixmuidna: Doživeli smo hude ure. 2e v petek so nagrmadili belgijski vojaki v veliki prostorni cerkvi slamo, ki so jo polili s petrolejem V nedeljo so zažgali to staro cerkev. Ker so čutili barbarstvo teea dejanja, so rekli prebivalcem, da bi Nemci uporabljali zvonik za opazovanje pozicij ter tarr postavili strojne puške, s katerimi bi streljali na prebivalce v Dixmuidnu. Angleška v vojni. London, 13. novembra. (K. ur.) »Dailv Tclegraph« javlja, da hoče ministrski predsednik Asquith zahtevati od parlamenta, raj mu dovoli najeti še en milijon vočakev z* vojno. London, 13. novembra. Poslanska zbornica je v odgovor na pre-stolni govor sprejela adreso Tekom razprave je izjavil novi voditelj delavske stranke Kenderson, da stoji njegova stranka vzlic vsem prejšnjim nasprotjem zdaj odločno na strani vlade, ker angleški narod sedaj nima druge poti, kakor da nadaljuje vojno, dokler ne bo dosežen ugoden uspeh. Usoda naše posadke s križarke »Kaiseria Elisabeth«. Dunaj, 13. nov. (Kor. urad.) Poveljstvo Nj. Vel. ladje »Kaiscrin Elisabeth« poroča po našem poslaniku v Pekingu: Ko je naši križarki zmanjkalo municije, smo jo potopili. Posadka se je nato udeležila bojev na kopnem. Kolikor se je dalo dose-daj dognati, je padlo na naši strani 8 mož, ranjeni pa so 1 častnik (fregatni poročnik Bajerle) in 8 mož. (Smatrati je, da se nahajajo ostali naši pomorščaki v japonskem vojnem vjet-ništvu. Ker se je pa nekaterim nemškim častnikom m vojakom posre-i čilo pri padca trdnjave Cingtav uiti m Mtakko opral)*, al teklMeno. da se v njihovi dražbi nahaja tudi kak avstrijski mornariški Častnik ali vojak. Opmfca ar J • e m Kako m tesle« ferUteto »Eadea«. Lasina, 13. Mranfrra. (Kor. ar.) »Morniaooat« javlja is Sidnejrja: Kakor se le sedaj izvedelo, so prisotnost nemške voiae lad|e »Cmden« brezžičnim potom sporočili križarki »Srdney€ uradniki družbe Častem Kabel na Kokosovih otokih. Častem Kabel-Kotnpagnie ie dobila prvo obvestilo, čim se Je pojavila »Cmden«. Zadnji trenutki nemške »Emden« in usoda njene posadke. London, 13. novembra. (Kor. u.) »Dailv Chronicle« javlja iz Kellinga na Kokosovih otokih: »Emden« je priplula v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. Bila je brez zastave in imela je 4 dimnike. Spustila je v morje dva čolna, ki sta izkrcala tri častnike in 40 mož s strojnimi puškami. Moštvo je razrušilo kabelsko postajo ter hotelo prerezati kabel. Ob 9. uri je klicala »Emden« svoje izkrcane vojake k odhodu. Toda bilo je že prepozno. Prebivalci otoka so zapazili, kako se je bližala z veliko naglico druga vojna ladja, ki je že iz daljave 3300 m oddala svoj prvi strel na »Emden«. Ko se je križarka »Lidnev« približala, se ji je posrečilo odstreliti »Emden« en dirnnfk in en jambor. Obe ladji ste se ljuto obstreljevali ter se pri tem narlo oddaljevali. Prebivalci potem niso nič več videli ne slišali. Drugo jutro je prispela zopet »Sidnev« in moštvo je pripovedovalo, da se je angleška križarka z veliko naglico izogibala strelom nemške »Emden«, dokler ni ta zavozila na peščine. Boj je trajal 80 minut. Le dva nemška strela sta zadela ter ubila 4 pomorščake, 14 pa jih ranila. Obe ladji ste se poskušali torpedirati, toda brezuspešno. — Zvečer se je izkrcalo nekaj nemških mornarjev. Rekvirirali so obleko in živila ter potem brez sledu izginili. Načrti tripleentente. Londonska »Morningpost« poroča: Velesile trojnega sporazuma so sklenile prepustiti Kielski prekop in pa Dardanele po končani vojski nevtralnim državam, da na ta način izločijo ti dve najvažnejši morski cesti iz internacionalnih sporov ter jih za večne čase zasigurajo mirni svetovni trgovinu • . • MANIFEST TURŠKEGA SULTANA. Carigrad, 12. novembra. (Kot. urad.) Sultan Mehmed je izdal na armado in mornarico poseben manifest, v katerem slika, kako je prišlo do konflikta med Turčijo in trojnim sporazumom, ter nadaPuje: ^Prisiljeni smo bili v zvezi z Nemčijo in Avstro-Ogrsko zgrabiti za orožje, da branimo svoje zakonite pravice. Ze tri stoletja se tt^idi Rusija, da bi nas uničila na ta ali oni nnčin. Rusija. Anglija in Francija, ki imajo milijone m^bamedancev pod svojo tiransko upravo, so neprestano rovarile proti našemu vzvišenemu kalifatu, s katerim so ti muzl^mani spojeni po veri in čustvu. Te države so bile rrovzro-čitdjice vsega zla in vseh nesreč, ki so nas zadele. S sveto vojno, ki smo jo sedaj pričeli, bomo z božjo pomočjo napravili za vselej konec vsem napadom, ki so naperjeni na eni strani proti slavnemu našemu kalifatu, na drugi strarn pa proti svetim pravicam nsše države. Prvi udarci, ki smo jih zadali sovražnikom z božjo pomočjo in s podporo preroka z našrm bro-dovjem v Črnem morju in z našo hrabro armado v Pardanelah, v Aka-bi in na mejah Kavkaza, so nas utrdili v prepričanju, da bo naša borba za pravico kronana z zmago. Moji hrabri vojaki! Bodite neomajni in vztraini v tej sveti vojni, ki smo jo pričeli proti sovražnikom, ki hočejo napasti našo sveto vero in našo drago domovino. Borite se kakor levi, ker je od vaše zmage odvisen obstanek naše države, življenje in bodočnost 300 milijonov mohamedancev, ki jih s sveto »fetvo« kličem na sveto vojno. Želje in molitve 300 milijonov nedolžnih m zatiranih vernikov, ki v mošejah in džamijah molilo Alaha, spremljajo vas v svetem boju. Vojaki, moji otroci! Izpolnjujoč svojo dolžnost, pokažite, da ste vredni nasledniki onih Otomanov, pred katerimi se je tresel ves svet Ne pozabile, da se v tej vojni borite ramo ob rami z dvema najmočnejšima in najmogočnejšima armadama tefa sveta!« Ta sultanov manifest te f enerahi-slmus Cnver paša sporočil armadi s posebno proklamacijo, ki se končale tako-le: »Mi vsi moramo misliti na to, da lebde nad nami duše proroka in onta- Ifh svetnikov in da spremljajo naša delanja slavni naši predniki Ako hočete dokazati, da ste res pravi njihovi potomci ako hoćete nteči prokletstva zanamcev, lotite se dela. Tristo milijonov musulmanov moli za našo zmago. Nihče se ne more izogniti smrti! Kako srečni so oni, ki se bore, kako srečni oni, ki padejo kot muče-nikl za vero in domovino! Naprej, vedno naprej! Zmaga, slava, muče-ništvo in paradiž so pred nami, za nami smrt in sramota, Padišah čok jasa, — Naj živi padišah!« Tarška zmaga pri Koprikoja. Carigrad, 13. novembra. (Kor. urad.) Iz glavnega stana poročajo: V boju pri Koprikoju, ki se je vršil dne 11. in 12. novembra, so bili Rusi poraženi. Imeli so 4000 mrtvih in prav toliko ranjenih. Naše čete so vjele nad 500 sovražnikov ter vple-nili 10.000 pušk in mnogo streljiva. Rusi so se v slabem stanju umaknili proti Kuteku. Ker zavirajo terenske težkoče, kakor tudi megla in sneg kretnje naše operacijske kolone, niso mogle naše čete popolnoma odrezati sovražnikove umikalne črte. Vkljub temu zasledujemo sovražnika. Turške transportne ladje potopljene. Carigrad, 13. novembra. (Kor. urad.) Komunike glavnega stana pravi: Ker manjka vsaka vest o turških transportnih ladjah »Bezmia-lem«, »Bachri Achmer« in »Midhat Paša«, ki so pred osmimi dnevi od-plule proti Carigradu in ker so se na dan, ko so Rusi obstreljevali Zun-guldak, nahajale v tem vodovju, se domneva, da jih je napadlo rusko brodovje in jih potopilo. * Turki na potu pret« Batumti. Carigrad, 13. novembra. (Kor. urad.) »Agence Ottomane« priobčuje to-le Doročilo glavnega stana: Danes ponoči so naše čete z nepričakovano izvršenim napadom zasedle vse ruske stražnice na meji vilajeta Trape-cunt ter so prodrle tri ure daleč v notranjost Rusije v smeri proti Batu-mu. V Kurdoghanu so zasedle tamkajšnjo rusko vojašnico. Pred bombardementom Smvrne. Berolin, 13. novembra. »Lokal-anzeiger« poroča iz Aten: Francoske vojne ladje so ustavile nekatere grške parnike, ki so pluli v egejskem morju ter jih posvarili, da naj ne pristanejo v Smvrni, ker bo francosko brodovje Smyrno bombardiralo. Obramba Smirne. Carigrad, 12. novembra. (Kor. urad.) Vojaški poveljnik v Smirni je objavil proklamacijo, v kateri se pravi med drugim: Vojaška oblast je vse ukrenila, kar je potrebno za obrambo Smirne na suhem in na morju, in bo vztrajala v obrambi mesta do konca. Armada je sklenila, da bo izpolnila svojo dolžnost do zadnjega moža in je prepričana, da ne bo mogel noben sovražnik stopiti na posvečena tla domovine. Prebivalstvo le naj zaupa armadi. Proklamacija na to tolmači dolžnosti prebivalcev za slučaj, da bi prišlo razvrstil ter jim zaukazal igrati same koračnice. Srbi so mislili, da prihajajo avstrijska ojačenja še v nerazvitih marškolonah. Dali so se zapeljati k neprevidnemu napadu. Toda na naši strani so jih sprejele dobro razvite in pripravljene rojne vrste s strojnimi puškami in naša artiljerija je imela topove na kraj napada že naravnane* Srbske izgube so bile strašne —• mi pa smo imeli le malo ranjenih. — »Stalni gost« nacivoj vodi nje Avguste. Poročnik Herbert Kokail doma iz Celovca je bil že trikrat ranjen. Naključje je hotelo, da so ga vsakokrat spravili v lazaret nadvoj-vodinje Avguste v Pešti. Ko se je mladi oficir tretjič ozdravljen poslovil mu je izročila visoka gospa zlat medajlcn s svoje podobo ter ga šaljivo posvarila: »Imam Vas gospod poročnik sicer prav r?1a, toda stalni g^st pri meni pa le ne smete biti.« — Dcimatinska zveza. Kakor javljajo da'matinski listi se navzlic vojnemu času nadaljujejo dela pri gradnji železnice Knm - Pribudič. Vslcd nedostatka vozil in vprežne živine gre delo sicer počasi toda vztrajno naprej. Na progi se nahaja sedaj okrog 500 delavcev. — Tehnika v Sofiji. Bolgarsko naučno ministrstvo je postavilo v proračun za I. 1915. tudi prvi ebrek kredita za ustanovitev tehnične visoke šole v Sofiji. — Dramatično društvo v Trstu. Prihodnio nedeljo dne 22. novembra, odpre slov. gledališče v Trstu svoj Talijin hram z igro Legionarji. Gosp. Danilo nastopi v vlogi »Ježa«. To je predstava v poskus sezone. Predstave bi se potem vršile redno, kakor v drugih mestrh. — Delovanje damskega komiteja »Rdečega križa« v Postojni. Poročalo se je že enkrat javnosti o marljivem delovanju postojnskega damskega komiteja, da je odposlal na ljubljanski »Rdeči križ« 700 K. Od tistega časa pa damski odibor ni počival, marveč se je z vse vnemo po-sveiil nadaljnemu delu. Na novo so zopet darovali v denarju: po 20 ¥. r i:r. okrajni glavar dr Kishofcr in župan LavienčiČ; po 10 K: gospe dr. Piifhoferjeva, notar Kogejeva, dr. Kotzmuthova; notar Kogej 6 K; po 5 K sta darovala dekan Erzar in dr. Kotzmuth: po 4 K: ^. Vukič in gospa J. Dekleva; po 3 K: g. Rusjan in g. Pikel; po 2 K: gg. trgovec Kogej, mlj. L. Lavrenčič, Ukmar, Odlasek, Sver. Slana, Bernik, Thuma, Jager, Burger, Bervar, Šeber, Maze j, Močan. Paternost, P. Jurca, Stanko Lavrenčič; g. Zwolf 1 K 40 v: po 1 krono so darovali: gg. Čelan Helena, Geržina, Bizjak, Sever. Chiautta, Ambrožič, Cuk, Marinčič, Tichv. neimenovan, Perhavc, Milan Kutin, Vagheka, Jezeršek; končno so darovali: g. Gerželj 60 v. g. Majcen 48 v. Neimenovan 40 v. M. Vičič 20 v, Frank 30 v, Ana Majcen 10 v. V blagu pa so darovale gospe in gdč.: Proglerjeva 25 rjuh, 21 srajc, Marija Lavrenčičeva 11 srajc, Kržičeva 4 rjuhe, Milka Jurcova 7 srajc, 6 spodnjih hlač, 4 pare nogavic, 1 gamaše; Baccarcich sen. 3 rjuhe in 6 blazin; Baccarcich jun. 5 srajc; Gaspari 7 srajc, 4 spodnje hlače; Kopačeva 8 parov nogavic 1 spodnje hlače, 2 mali; Rektoriek 4 spodnje hlače; Jo- sipina Kraigherjeva 2 srajci. Vse to perilo se je poslalo naravnost na vojaško bolnišnico v LJubljano. Razen-tega so deklice v ljudski šoli pod vodstvom gdč. učiteljice Burnikove spletle 60 parov zimskih nogavic, 15 parov čezkolenk, 31 parov zapestnic, 23 snežnih kap. Iz nabranega denarja, kojemu je še g. glavar dr. Pils-hofer dodal iz glavarstvene zbirke večji znesek se je nakupilo blaga in izdelalo 100 zimskih spodnjih hlač, 100 srajc in 100 parov krp za noge. — Delale so različne požrtvovalne gospe in gospodične v Postojni. Vse to se je poslalo na >;Rdeči križ« v Ljubljano. Damski komite še naprej marljivo deluje. Gdbornice so gospe: dr. Pilshoferjeva, Marija Lavrenčičeva, Baccarcich jun., Močanova, Sevetova in Zagarjeva. — Časten večer povodom 601et-nice pomočništva priredi Čevljarska zadruga v Ljubljani svojemu dolgoletnemu članu g. Ignaciju Fran-z e 1 n u v nedeljo 15. t. m. ob 7. zvečer v gostilni g. Valentin Mraka na Rimski cesti št. 4. Jubilant dela 34 let nepretrgoma v eni in isti delavnici na Francovem nabrežju pri Hin-terlechneriu ozir. pri njegovem nasledniku g. Trtniku. Vzlic svojim 76 letom je še zdrav in čil. Vspričo posebnega slučaja je pričakovati obilne udeležbe. — Nabori aH pregledovanje čr-novojnikov za letnike 1878—1890 se bodo vršili na Sp. Štajerskem po sledečem redu: Celje (mesto) 2. decembra, Celje-okolica od 2. do 23. decembra, Maribor mesto in okolica od 23. novembra do 18. decembra; Brežice 18. do 30. novembra, Ljutomer od 16. do 26. novembra, Ptuj (mesto) 22. novembra, Ptuj-okolica 22. novembra do 6. decembra, Konjice 8. do 11. decembra, Slovenj-gradec 13. do 20. novembra. Naknadni nabori za letnike 1894, 1893 in 1892 se bodo vršili za dopolnilni okraj pešpolka št. 87 v Celju dne 15. decembra in za dopolnilni okraj pešpolka št. 47 v Mariboru 15. decembra. — Na Vranskem priredi ondotna podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo 15. t. m. dramsko predstavo. Vprizori se Milčinskega šaloigra »Cigani«. Začetek ob 8. zvečer. Predstava se ponovi v nedeljo 23. t. m. ob 3. popoldne. Cisti dobiček se vporabi za nabavo toplih zimskih oblek za naše vojake. Z ozirom na patriotski in dobrodelen namen je želeti, da bi občinstvo v čim največjem Številu posetilo to predstavo. — Poljaki v Mariboru. Krakovska »Nowa Reforma« priobcuje obširen dopis iz krogov poljskih emigrantov, ki so nastanjeni v Mariboru. Iz tega dopisa je razvidno, da tvorijo poljsko naselbino v Mariboru večinoma železničarji in rodbine iz Tar-nr\va in njegove najbližje okolice. O Mariboru pravi dopisnik, da je mesto tako veliko kakor Tarnow in da ima izredno slikovito lego sredi hribov, polnih lesov in vinskih goric. Dopisnik pravi koncem svojega pisma: »Zaposlen: z mislimi na svojo domovino, ne opažajo Poljaki v Mariboru, da bivajo na ozemlju započetih narodnostnih bojev, ki so pa sedaj, kar je prav, morali utihniti. Ti boji se celo prenašajo na verso polje, ker propagirajo Nemci, videz supremacijo slovenskega duhovnistva, dokaj uspešno geslo: »Los von Rom.« Slovenski jezik je spočetka težko razumljiv, zlasti v območju najenostavnejših besed, vendar pa se je mogoče sporazumeti. Da naši Poljaki pridno po-sečajo razne prodajalne, dokazuje dejstvo, da se nekateri trgovci Slovenci hvalijo, da so se sedaj že nekoliko naučili poljski. Ljudstvo na kmetih, ako nas sliši govoriti po poljsko, ne ve prav, kakšen jezik govorimo, vendar pa se odziva s slovenskim pozdravom in započne često z nami razgovor. V trgovinskem življenju v mestu je razširjena nemščina. Celo ženske s kmetov, ki prihajajo na trg, razumejo nemški . . .« — Vsi Svetniki in naša vojska v Galiciji. Iz pisma trenskega podčastnika posnemamo sledeče: »... Včeraj je bil Vseh Svetih dan! »Vseh mrtvih dan!« Vi ste posetili in okrasili grobove svojih dragih, a tudi mi smo bili s svojimi dušami doma »na tistem tihem domovanju, kjer mnogi spe v nezdramnem spanju«. Poleg vasi, kjer ležimo, je mal gradič Sie-rakosce, ves razbit in prazen; a v njegovem velikem in krasnem parku smo baš na Vseh mrtvih dan pokopali 32 padlih tovarišev. Na večer, ko je padel mrak z gosto meglo, me je hrepenenje po grobu mojega očeta, ki spi v Ljubljani pri Sv. Krištofu, šiloma gnalo na grobove. Vzel sem s seboj nekaj sveč, povabil svoje tova-riSe in šel obiskat sveže grobove v grajskem parku. Vsem so lile solze iz oči. Okrasili smo grobove s svečami, zelenjem in smrečjem ter se vrnili zelo potrti. Kolera se pojavlja med nami tu in tam, in te bolezni se I Mimo huje kot krogel m Srgpjtekgr. 1 Le fežko se držimo čisto in snažno, ker ne dobimo vode. Celo tekoče vode so okužene od poginolih konj. Vode so polne mrhovine in trupel! Včasih se ne umijem po več dni za-» pored. In ta nesnaga povsod! Kamor greš, povsod človeško in živalska blato. Seveda, koder hodi tedne na tedne na 100.000 ljudi in živali, tam mora biti blata preveč. Bolhe in uši nas mučijo, kajti gališke vasi so strašno umazane in nesnažne. Ig je parket v primeri z gališko vasjo! — Doslej sem stanoval v svojem tren-skem vozu, kjer tudi spim. Na večer prižgem iaterno in zaprem voz s plahtami od vseh strani. Vsak večer pridejo častniki in akcesisti iz bližine, zlezejo k meni v voz, kadimo smotke in pijemo čaj z rumom. Imam veliko karto Galicije in predsedujem debatam vsakovečernih sej. Doslej je bilo še vse srečno; zdrav sem in zadovoljen. »An' s Vaterland, das teue-re, sehliess' dich an«, pravi pesnik, in jaz sem zvest temu idealnemu načelu. Seveda se bo položaj pozimi obrnil na slabše, ker nas bo mrcvaril mraz in kraji bedo vsi prazni ter ne bo dobiti jedil, ki jih primanjkuje že sedaj. Danes smo zvedeli, da se bo boj nadaljeval tudi vso zimo ter se delajo v to svrho že vse priprave. To je za nas vražje slaba novica, ker se je bati Iiude in dolge zime. Mraz in veter me je že snoči napodil iz mojega v.>za v poljsko hišo, kar mi zaradi mrčesa si prav nič vscČ. Pomagaj nam, sv. Zacherliiius! Zaka] nam nihče ne pošlje časopičf,v, ki jih tu ni dobici;! Pošljite nam jui v ku-vertih, ker nam je včasih dolgčas po domovini! Vojna pošta še veJno ni urejena in jako netočna. D^> danes smo že 2$. dan brez poroči!. Pis&a dobivam na 2—3 tedne, dasi sem tukaj nenrestano že 7. dan. Kanoni grme noč in dan, a položaj ie vedno enak in nič ne gre naprej! Pozdrav vsem dobrim rojakom!...« — Ker se je medtem naša vojska premaknila v nove postojanke, je položaj danes brezdvomno ugodnejši v vsakem, zlasti pa v zdravstvenem ozi-ru; okužene kraje so zasedli sovražniki, naše čete pa so v zdravih pokrajinah. Zlati časi za liste. »Venkov«, glasilo češke agrarne stranke, je priobčil ob izbruhu vojne med Turčijo in trojnim sporazumom članek, v katerem pravi med drugim: »O, sedaj so napočili zlati časi za liste, ki ljubijo senzacije! Sedaj, ko je tudi Turčija stopila na vojno pozorišče. Od tu je težko kontrolirati vse, kar se dogaja na Balkanu, ter v daljni Aziji in Afriki. Za to ima fantazija svobodna krila. Časopisi so že tudi polni vesti, ki bi človeka zares silille na smeh, ako bi se ne tikale dogodkov, ki so veleresni. Tako smo že čitali, da so Turki na potu z veliko vojsko na Indijo, da koraka druga četa z vrečami, polnimi peska, proti Egiptu, da zasuje s temi vrečami Sueški kanal. Čitali smo dalje vesti, da je neka turška armada prodrla v Arabijo, da izzove tam vstajo. Nekateri listi so imeli celo avtentično vest, da so Japonci že v Mezopotamiji itd. Drugi časopisi pišejo, da se angleški listi prepirajo s turškimi o vprašanju, za koga sedaj molijo indijski moha-medanci. iurki da trde, da za sultana, Angleži pa, da molijo za angleškega kralja. Kaj bomo še vse doživeli in kaj bomo še vse čitali! Niti v velikih bitkah na Francoskem in na severu se ni v par mesecih toliko napisalo, kakor sedaj v par dneh, ko je' izbruhnila vojna v Turčiji!« Iz Krškega. Na 2adovinku pri Krškem je nastanjenih okrog 300 beguncev iz Galicije. Med temi je okrog 70 šoloobveznih otrok, za katere se je po prizadevanju g. c. kr. okr. Šol. nadzornika Lj. Stiasnega začasno ustanovil poseben razred' na šoli v Leskovcu. da otroci niso brez po^ trebnega nadzorstva in pouka. Poučuje nadučitelj g. Karel MvkietiČek iz Delatvna. Na inicijativo g. nadzornika in vsled sklepa krškega učitelj-stva je poslalo tuk. šolsko vodstvo na nekatera šolska vodstva okrožnico s prošnjo, da bi učiteljstvo s človekoljubno požrtvovalnostjo za nujne pomoči potrebne begunce v domačem šol. okolišu nabiralo prostovoljnih darov v tvarini in denarju, zlasti perila in obleke. Tej prošnji so se odzvala naslednja šol. vodstva: Rade^ če pri Zid. m. 2 zaboja obleke in perila; Toplice pri Zagorju 1 velik zaboj, Mokronog 1 vrečo in 1 zavoj; Tržišče 1 zavoj in 11 K 90 v; Kostanjevica 1 vrečo in 10 K; St. Jernej 10 K 22 v (nabranih v gostilni Recelj) Litija 1 zavoj; Rajhenburg 1 zaboj in 1 zavitek. Šolskim vodstvom in uči* teljstvu najtoplejša zahvala za trud, vsem darovalcem pa Bog povrni! Rimske Toplice. Družabni večer v prid »Rdečemu križu«. — Tukaj se bo vršil v nedeljo, dne 15. novembra ob 6. zvečer družabni večer v Ser-ganovi gostilni pri kolodvoru. Gospe EK&ter, sopzogi železnišKesa uradni- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", đm 14. novembri 1*14. 27!. Stcv. ka, gre hvala, da se je po njenem prizadevanju sestavil odbor iz raznih stanov in obeh narodnosti, ki bo igral nemško in slovensko šatoigro, sviral na tamburice, pe! in prodajal cvetlice. Živahno zanimanje za to dobrodelno prireditev jamči dober izid, in želeti bi bilo, da bi tudi obiskovalci iz drugih krajev pripomogli k povečanju čistega dobička, ki ga dobi >Rdeči križ«. Vstonnina za osebo 50 vinarjev. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Železniška zveza s Celjem in Laškim: ob 4. popoldne z brzovla-kom na Zidanmost in ob 5. z osebnim vlakom v Rimske Toplice. Damski komite Rdečega križa v Postojni priredi v nedeljo 15. t. m. ob 8, zvečer v korist Rdečemu kri^u zabavni večer v dvorani Narodnega hotela Paternost. Na sporedu ?c petje, klavir in gosli, nato pa bodo igrali diletanti Ganglovo dramo »Sin«. Upati je na polnoštevilno ulV-Iežbo ne le vseh meščanov, ampak tudi okoličanov, ki so vselej radi prihajali na postojnske nriredu* e- — Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjema ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konku- rifg(L Kai opioaga goeaodariu-viao-' gradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva? Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača! Pa imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalickv pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglas: naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število udeležencev za vsak težaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej /glasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejo r. bo s tem potom posebnega vabila \ saj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem. — Avstrijska Alpin. Mont družba sprejme za svoj rudokop v Fisen-erzu na štajerskem več delavcev, krepkih in zdravih, v starosti od 18 do 45 let, kateri morajo imeti svoje delavske knjižice v popolnem redu. Delo je le dnevno in morajo biti delavci z dobro obleko in močnim obuvalom preskrbljeni. Delavci, kateri se prijavijo za to delo, bodo po rudarskem zdravniku preiskani, in je od preiskave odvisen končni sprejem. Delavci pri dnevnem delu zaposleni, zaslužijo v akordnem delu prilično 4 K 50 vin. do 5 K od »šihte«, razventega dobe prosto stanovanje v barakah. Potnina se ne vrne, priporoča pa se delavcem, naj pri dotični občini, v kateri bivajo, izposlujejo potrdilo, da odhajajo v Eisenerz v delo, na nodlagi katerega dobe potem prosto vožnjo po železnici. — Gostilničarji, kavarnarji in iz-kuharji, pozor! Pred kratkim smo poročali, da je c. kr. deželna vlada za Krarjsko iz tehtnih razlogov prepovedala gostilničarjem, kavarnarjem in izkuharjem dajati moštvu c. in kr. vojske — izvzemši enoletne prostovoljce in šarže — po osmi uri zvečer TVače in jedUa. Povedali smo, da bodo prestopniki te naredbe najstrožje kaznovani ter da izgube tudi koncesije. O tem so bili vsi ti obrtniki še posebej obveščeni. Zgodila sta se pa v zadnjih dneh dva slučaja, da se ta prepoved sploh ni vpoštevala in so dobi-i vojaki tudi po 8. uri zvečer pijače, kar je dalo povod, da so nastale rabuke in bi bilo kmalu prišlo še do hujšega. Pristojna oblast je oba gostilničarja, ker se nista pokorila naredbi, kaznovala na S dni zapora — in že sedita — vrhu tega i ima je se odvzeta koncesua. To pa je imelo še za druge posledice. C. kr. deželna vlada je namreč vsled tega naredbo poostrila, da od danes naprej, t. i. od 14 t. m. zgoraj navedei-o moštvo v javnih lokalih, — izvzemši bufet na glavnem kolodvoru, kamor je dovoljen dostop le s perona — ne sme dobivati nobenih okrepčil in sploh ne biti v lokalih od 6. ure zvečer. Tedaj, pozor! — Obrtno gibanje v LjuHiani meseca oktobra. Meseca oktobr i je pri mestnem magistratu prig silo svojo obrt 17, odgiasiio pa 9 st ink. Priglasili so: Viktor Šober, V cinikov trg 2, trgovina z mešanim blagom; Josip Ciglič, Spodnja Šiška, prodaja sadja in zelenjave; Marija Jeras, Rimska cesta 16, prodaja živil, sodavice in piva v zaprtih steklenicah; tvrdka Marija Urbas nasl., Komenskega ulica 16, prodaja klobas; Katarina Knavs, Rakovnik, prodaj? kruha, rlaščic in sodavice v zaprtih steklenicah; Pavla Barborič, Mestni trg 8, modistovski obrt; Josip Mudr^včič, Streliška ulica 29, obrt stavbnih mojstrov; Marija Kor-bar, Sv. Petra cesta 33, prodaja živil; Ana Hrastar, Radeckega cesta 2, prodaja živil in slaščic; Marija r/ar. Spodnja Šiška 152, žensko krojaštvo; »Humanic«. Schuhgesell-schaft m. b. H., Franca Jožefa cesta 1, trgovina s čevlji, čevljarskimi potrebščinami itd.; Josip Šlibar, Blei-vv-eisova cesta 13, trgovina z manufakturnim blagom; Marija Jeločnik, Rožna ulica 39, prodaja razglednic, papirja in pisalnih potrebščin; Frančiška Osredkar, Spodnja Šiška 253, žensko krojaštvo; Ivan Pielick, Šolski drevored 4, prodaja sadja in zelenjave; Marija Pečnik, Pogačarjev trg, prodaja kmetijskega in kuhinjskega orodja, jermenov in kolomaza; Ferdinand Palovec, Dalmatinova ulica 5, prodaja zobočistilnih sredstev. — Odglasili so: Andrej Vesel, Prešernova ulica 20, kramarija; Jožefa Jezeršek, Poljanska cesta 45, prodaja živil in sadja; Barbara Cermelj, šolski drevored 4, prodaja sadja in zelenjave; Marija Traun, Tobačna ulica 3, trgovina s kurivom; Mate Valentič, Wolfova ulica 6, brivski in frizerski obrt; Mesta Prek. Vodnikov trg, prodala živil in sadja; Ecidi) Roje, Spodnja Šiška 51, čevljarski obrt; Avgust Perko, Žabjak, sobno-slikarski obrt; Ferdinand Palovec, Dalmatinova ulica 5, zobotehniški obrt. Kranjski veteranski ibor je vsled naredbe vojaškega poveljnika v Gradcu oproščen nadaljne Črnovoj-niške službe, zlasti so odpravljene tudi veteranske straže. Pri tej priliki je dobil kranjski zbor pohvalno priznanje ljubljanskega c. kr. črnovoj-niškega poveljstva. Kakor se nam poroča, so tudi štajerska, koroška in primorska veteranska društva odpuščena iz nadaljne črnovojniške službe. — Kolesarji! Pred par dnevi se je vrnil iz Gorice poveljnik prostovoljnih kolesarjev 3. voja Fran Jan-kole. Kdor želi vstopiti v kolesarsko stotnijo, naj se zglasi jutri, v nedeljo, ob 2. popoldne, na igrišču pod Tivo-lijem. Odhod skupno v ponedeljek. Električna železnica v Ljubljani je s 1. t. m. zopet otvorila začasno ustavljeno vožnjo od magistrata do dolenjskega kolodvora. Danes deset minut pred 8. uro, ko je električni voz od dolenjskega kolodvora dospel do magistrata, je oni, ki je dospel iz Vodmata, še stal v Stritarjevi ulici, pa ni hotel toliko počakati, da bi se bile osebe iz prvega voza v tega preselile, dasiravno so z rokami migale in klicale, ampak jo je hitro odkuril proti južnem kolodvoru. Dotični uslužbenci naj se na inerodajnem mestu pouče, da vozne naredbe strogo izpolnujejo »Nellv,« roman cvetličarice, imenujejo avtorji krasno filmsko sliko, ki se predvaja od danes naprej v kinematografu »Ideal«. Zdi se nam, ua je psihologični postanek vseh onih deklic iz velikomestnega blata, katerih razbrzdana mladost se pošilja med svet brez dobrodelne vzgoje, obdarjene z blestečo lepoto in na-vdahnen z željo po posvetnem življenju. In te žene postanejo poguba marsikatere moške eksistence. — tvori Tonv Svlva umetniškega v vlogi rNellv«, spominja na najboljše čase nje filmskega delovanja. Tudi ostali predstaHjalci so prvovrstni. — Zdravstveno stanje mestne ebčme. Od L do 7. t. m. se je rodilo 22 otrok, umrlo je 13 oseh, med njimi 2 domačina. Z? jetiko je umrl 1 tujec. Skrlatice je naznanjen en slučaj, ti-mza 4 slučaji, vsi pri tujcih. — Cenjene naročnike »Sloven-skga Naroda«, ki še niso poravnali naročnine za tekoči mesec, vljudno prosimo, da se "^služijo poslanih jim položnic, da se jim list z dne 17. t. m. ne ustavi Nezgoda. 191etnt delavec Franc Pajsar je na južnem kolodvoru snažil stroj ter si pri tem levo roko name-čkal. Iti je moral k zdravniku in se je konstatovalo, da poškodba ne bode imela nikakoršnih posledic. Otroška čepica se je našla pred glavnini kolodvorom in se zopet dobi v hiši. Sv. Petra cesta 69. Književnost. — Florijan (Cvetko) Golar: Kmečke povesti. Avtor »Pisanega polja . zbirke pesmi, ki diha zrak naših dolin in gričev in naših rož, je zbra! sedem svojih novel in nam jih poklonil v okusni knjigi. Kakor smo našli v njegovih pesmih poeta naše /rude, tako najdemo tudi tukaj novelista, katerega pero se moči v romantiki naših pravljic in sega po realizmu le toliko, kolikor potrebujejo zgodbe zunanjega ogrodja. V sladke vezi ljubečih se mešajo kraljičine in včasih ima prste vmes sama satanova mati, ki pošilja na svet prešernega sina hudička, da vasuje in mami in pridi nedolžni deviški cvet. Golar je združil naše preprosto kmečko življenje s pravljicami naših gradov in graščakov in umetniško zlil oboje v novele in črtice, ki so v naši literaturi popolnoma nove in vseskozi originalne. Posebno ljub model so mu otroci v dobi, ko prehajajo v mladenke in mladeniče, ki se jim pričenjajo vžigati v prsih medsebojna nagnenja najnežnejše in ljubkonaiv-oc vrste. Rad se giblje v otročjeres-nih dialogih na paši, kjer se mu pletejo okoli junakov bela jagnjeta in kjer je najhujša groza nevihta in grom. Še če se loti vdovca - kovača, je v njegovih rokah naenkrat mehko-srčen in dobrodušen kuštroglavec, ki je pripravljen preklicati vsako zlo besedo ali zlo dejanje, storjeno v hipni razburjenosti in jezi. Ta njegov materijal mu daje priliko, da se razmahne tu in zopet tam v nežnočut* nega poeta, ki navdaja čitalca s prijetno rožno poezijo solnca in mladosti. Drugod zopet preplavlja paznega bralca z zanosom mračne groze, ki jo širi popolnoma narodno zamišljeni hudi človek in ki Jo povečava noč in grom in blisk iz oblakov. Golar je vsekakor avtor, ki je napisal nove strani v knjigo slovenske književnosti. Nikoli ni suhoparen, fantazija mu nadi vedno novih zamislekov, ki učinkujejo vsled svoje originalnosti sveže in bodrilno. — Pričujoča knjiga obsega sedem novel. »Lovec Klemen« je prva in vsled svoje dramatične romantike nemara najmočnejša. Po nežni pastirski ubranosti se odlikuje posebno »Pastirska ljubezen s ki Je polna nedolžnosti in mladih let. Prijetna segava stvar sta »Katrica in hudič«, a noveleta »V leščevju« dela izjemo v knjigi in pri avtorju, ker je strogo realistična. »Lenčica in zmaj« je idila kmečke deklice, kateri ostane v domišljiji iz pripovesti materinih gorski zmaj. Sreča se ž njim v studencu in od groze omahne v tolmun, iz katerega jo reši njen ženin. Idila nudi čitatelju več uspelih opisov narave, kateri posveča pisatelj sploh veliko pozornost. »O hudem kovaču« pripoveduje povest, ki je napisana nekoliko na široko, a z dobrim humorjem. Zadnja novela »Dve nevesti« se giblje pretežno v romantiki. Izmed nevest je ena kmečko dekle, a drugo kraljičina, zakleta v kačo. Naravna nevesta umrje, ubita od svoje domišljije. Knjiga je izšla kot tretji zvezek knjižnice »Slovenskega Ilustrovane-ga Tednika«. Oprema je lična. Naslovno stran je narisal Maksim Gaspari, ki je dobro pogodil pisateljev značaj. Cena je nizka: 2 K 50 vin. P. Brzojavna poročila. Naši železničarji v Srbiji. Iz Sarajeva poročajo, da je odšlo od tam 76 železničarjev na srbsko bojišče, kjer bodo prevzeli od naših čet zasedeno železniško progo Žabac-Liesnica-Ločnica. Škoda povzročena po vojni v vzhodni Prusiji. Konigsberg, 13. novembra. (Kor. urad.) S kompetentne strani se poroča: V deželnovladnem okraju Konigsberg je razrušenih 2142 poslopij. Najbolj je prizadeto okrožje Ger-dauen, kjer je opustošenih 675 hiš. Veliko škodo so utrpela tudi okrožja Wehlau, Friedland, Preussisch-Ey-lau, Rastenburg in Labiau. Angleška trda roka v Egiptu. London, 12. novembra. (Kor, urad.) »Morningpost« javlja: Podpredsednik egipčanskega parlamenta je hotel odpotovati v Italijo. Angleži so njemu in mnogim drugim poslancem zaukazali, da mora ostati na svojem posestvu. Vlada namerava odpustiti vse v egipčanski službi se nahajajoče uradnike — Avstrijce in Nemce »Good Hope« in Monmouth« izgubljena. London, 13. novembra. (Kor. urad.) Admiraliteta razglaša, da je smatrati križarki »Good Hope« in »Monmouth«. ki ste bili v bitki ob čilski obali težko poškodovani, za izgubljeni. Nov vojni kredit v Bolgariji. Sofija, 13. novembra. Bolgarski vojni minister je predložil sobranju predlogo o novem vojaškem kreditu 33 milijonov levov. O potopljenih turških ladjah. Carigrad, 13. novembra. (Kor. urad.) »Agence Ottomane« priobču-je ta-le komunike glavnega stana z dne 11. novembra: Izvršene poizvedbe so dognale, da je rusko bro-dovje, ki je bombardiralo Zumgub-dak. zajelo in potopilo turške transportne ladje »Bezmialem«, »Bacha i Achmed« in »Midhad Paša«, ki so bile iz Zumgubdaka poslane pred napadom Rusov na to mesto, da prepeljejo čete v natančneje označene kraje. Posadko, ki je štela 219 mož, in nekaj potnikov so Rusi vjeli, kakor je povzeti iz nekega ruskega poročila. Izguba teh ladij je obžalovanja vredna, vendar pa bomo te ladje nadomestili s tremi boljšimi parniki izmed vplenjenih ruskih ladij. Ti parniki dobe imena potopljenih ladij. Rožne stvori. * V gospodarskem uradu dunajske nadškofije je provizorični vodja Rudolf Schernhorst poneveril 300 tisoč kron in pogoljufal 145.000 kron. Obsojen je bil na tri leta težke ječe, ♦ Angleško plemstvo v vojni. Tudi zadnja lista izgub kaže, da Je v vojni padlo izredno mnogo sinov angleških aristokratskih rodbin, med njimi tudi najstarejši sin bivšega ministrskega predsednika Balfourja. • Požar na panrikn« Iz Londona poroča Reuterjev urad iz Norfolka v Virginiji, da Je na krovu angleškega parnika »Rembrand« med vožnjo v Francijo zgorelo 800 konj. Ko je izbruhnil požar. Je bila ladja oddaljena od pristanišča 20Q milj, Parnlk a« Jo takoj vrnJL I. zaznamek božičnih daril ki so došli c. kr. deželnemu predsedstvu za vojake v vojni, darovali so: Ekscelenca deželni predsednik baron Schwarz 100 K; dvorni svetnik grof Chorinskv 50 K; zbirka uradnikov c. kr. deželne vlade 458 kron; Adolf Lorant v Ljubljani 50 kron; dvorni svetnik v p. dr. vitez pl. Ruling in gospa soproga 40 K; Ivan Matzele 3 K; gospa Julija Čer-nivec 15 K; Leon Supantschitsch in gospa soproga 15 K; Ivan Mejač, trgovec v Ljubljani 20 K; družina Luka Pestator. vojaški računski svetnik 20 K; uredništvo »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« v Ljubljani 14 K 14 v; Fran Lavtižar, šolski vodja v Spodnji Šiški 5 K; profesor Pleteršnik, Ljubljana 10 K; knezo-škof dr. Jeglič 50 K; dr. Emil Bock 50 K; pomožna strežnica Mline del Cott, zaslužek v garnizijski bolnišnici 33 K 75 v; gospa Hedviga Trenkler, soproga štabnega zdravnika 10 K; gospa VVidmaier Frančiška, Ljubljana 16 K; Gustav del Cott, c. kr. okrajni glavar v p. 40 K; Josip Lavrič, župnik v Breznici 10 K; Henrik Podkrajšek, profesor 20 K: Ivan Levstek, trgovec v Sodražici 10 K; Danica Ranth v Dobrovi 4 K; dr. Edo Šlajmer, Liubliana 20 K; skupaj 1063 K 89 v. Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki. (Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m, = mrtev; v = vjet.) Ček Maks, 20. lov. bat, 1. stot, r.; Čekoda Ivan, 97. p. p,. 8. stot., r.; Celic Ivan, 97. peh. polk, 1. stot., r.; Celik Franc, 20. lov. bat., 1. st., m.; Cenčič Ivan, 20. lovski bataljon, r.; Cenčič Ivan, 20. lov. bat., 2. stot., r.; Cergna Karel, 97. p. p., 7. stot., r.; Cergolj Jožef, 20. lov. bat, 4. st., m.; Čermita Ivan, 97. p. p., 8. stot., m.; Cernčič Ivan, 97. p. p., 8. stot., m.; Cemetič Ivan, 20. lov. bat, 4. st., r.; Cero Peter, 97. p. p., 6. stot., vjet; Cheržič Peter, 47. p. p., 11. stot., r.; Čič Jakob, 97. peh. polk, 10. st., m.; Cijak Alojzij, 47. p. p., 6. stot, m.; Cisilin Henrik, 97. p. p., 15. stot., r.; Cojhter Anton, 47. p. p., 4. stot., r.; Cokina Mihael, 97. p. p., 15. stot., r.; Colausić Rudolf, 20. lov. b., 1. st, r.; Cotič Alojzij, 97. p. p., 10. stot., r.; Cotič Jožef, 20. lov. bat, 4. st., r.; Črepinko Matija, 47. p. p., 7. stot., r.; Crkvenik Ivan, 97. p. p., 8. stot, r.; Čuček Konrad, 47. p. p., 3. st., m.; Čuček Matija, 47. p. p., 8. stot, r.; Čuk Franc, 97. peh. polk, 7. stot., m.; Čuk Ignacij. 97. p. p., 10. stot, r.; Čuk Karel. 97. peh. p., 15. stot, r.; Cunja Peter, 20. lov. bit., 3. stot, r.; Cupič Andrej, 97. p. p., m. bat, r.; Cupin Ivan, 47. peh. p., 8. stot., r.; Danko Aleksander, 47. p. p., 6. st., r.; Demark Jožef, 97. p. p., 8. stot., m.; Detiček Jožef, 47. p. p-, 2. stot, m.; Divjak Leonhard, 97. p. p., 8. st., r.; Doberšek Franc, 47. p. p., 13. st, r.; Doberšek Štefan, 47. p. p., 6. st., r.; Dobrajc Mihael, 20. 1. bat., 4. st, r.; Dobrila Anton, 97. p. p., 6. stot., r.; Dobrošek Mihael, 47. p. p., 11. st., r.; Dodič Andrej, 97. p. p., 7. stot, m.; Dover Simon, 47. p. p., 9. stot., r.; Drobnič Ivan, 97. p. p., 7. stot., r.; Drolc Ivan, 20. lov. bat., 2. stot., r.; Druškovič Fran, 20. 1, bat, 3. stot, r.; Duh Vincencij, 47. p. p., 6. stot, r.; Eržen Fran, 20. lov. bat., 4. stot., r.; Everz Fran, 20, lov. bat., 4. stot., r.; Fabjančič, 07. peh. polk, 14. stot, r.; Fajdiga Luka, 97. p. p., 15. stot, r.; Fašmon Jožef, 47. p. p., 2. stot., r.; Feletič Evgen, 20. lov. bat., 3. st., r.; Ferjančič Anton, 97. p. p., 13. St, m.; Ferjančič Franc, 20. lov. b.. 2. st, r.; Ferlevich Juri, 97. p. p., 14. stot, r.; Ferlinc Jožef, 47. p. p., 6. stot., m.; Fifer Jožef, 47. peh. p., 6. stot., r.; Frank Jožef, 97. peh. p., 4. stot, r.; Frankovič Jožef, 20. 1. b., 4. st., m.; Fras Fran, 47. peh. p., 10. stot., r.; Frešar Fran, 47. p. p., 10. stot, r.; Friedrich Anton, 47. p. p., L st, r.; Friedrich Franc, 47. p. p.f 2. stot, r.; Furlan Alojzi], 97. p. p., 14. st, m.; Furlan Ar ton, 20. lov. bat„ 2. st, r.; Furlan Anton, 97. p. p., 7. st, r.; Furlan Jožef, 97. p. p., 7. stot, r.; Furlan Martin, 97. p. p., m. bat., r.; Furlan Rudolf, 20. lov. bat., 1. st, r.; Gaberšček Franc, 20. lov. b.t 1. st, r.; Gantar Anton, 97. p. p., 13. stot, m.; Gasperich Franc, 97. p. p., 3. st., m.; Germ Franc, 47. p. p., 2. stot, r.; Oerzelj Jože, 97. p. p., 5. stot, m.; Gobrovec Gotard, 97. p. p.t m. b., r.; Godec Ivan, 47. p. p., 4. stot., m.; Gollob Ferdinand, 47. p. p., 9. st, m.; Ooilob Franc, 47. p. p., 16. stot,, r.; Gollob Ivan, 47. p. p., 4. stot, m,; Gorian Ivan, 97. peh. p., 4. stot, r.; Gorjan Jožef, 97. peh. p., S. st, m.; Gornik Anton, 97. p. p., 7. stot, r,; Gosak Simon, 47. peh. p., 13. st, r.; Ooatisa Franc, 97. p. p- 16. stot. r.; Oostiša Martin, 97. p, p„ 16. stot, r.; Grabner Franc, 20, k b., 3. stot, r.; Graschitsch Franc, 47. p. p.» 4. st, &; 271. Štev. MOmma narod-, *» m. M*tatn i»u. ■-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------—■——■---------------------------------------------------------------- Stran & Grasič AlohriJ, 47. p. p„ 11. Stat, f.; Grbec Franc, 97. p. p^ 4 Stot. m.; Grefforifi Anton, 20. L b- 4 stot, r.; GregoriC Karel 20. L b- 4 stot, r#; Gregorič VaU 97. p. p^ 7. stot, r.; GregoriČ Rudolf, 47. p. p, 13. stot, r.; Gruber Anton, 47. p. p., 6. stot, r.; Gruber Franc, 47. p. p.* 3. stot, r.; Gruber Jožef, 47. p. p., 8. stot, m.; Gruntar Ivan, 97. p. p., 1. stot, m.; Guazej Franc, 47. p. p„ 2. stot., r.; Guše! Štefan, 47. p. p., 4. stot, r.; Hokič Jožef, 97. peh. p., 15. stot, r.; Habijan Marko, 20. lov. bataljon, r.; Hlad Ivan, 97. peh. p., 4. stot., r.; Hmeljak Anton, 97. p. p„ 10. stot, m.; Kojnik Simon, 47. p. p„ 15. stot., m.; Holzapfel Jožef, 47. p. p„ 13. st, r.; Hrešak Anton, 20. lov. bat, 3. st., r.; Hrešcak Ivan, 97. p. p., 7. stot, m.; Hribernik Mihael, 47. p. p., 12. st, r.; Mrovatin Jožef, 97. p. p^ 14. st, r.; Hrvatm Jernej, 97. pehotni polk, r.; Hvala Franc, 97. p. polk, 10. st, m.; Ilovič Jakob, 97. peh. p., m. bat, r.; Ivanič Vinko, 97. p. p., S. stot., r.; Jagodnik Anton, 97. p. p„ 2. stot, r.; Jakončič Ivan, 97. p. p., 3. stot, r.; Jančar J., črnovoj., 31. p. p., 8. st., r.; JankoviČ Jakob, 8. pehotni polk, r.; Jasbec Anton, 97. p. p., 3. stot., r.; jazbec Anton, 20. lov. b.. 3. st., r.; JekiČ Franc, 97. peh. p., 6. stot, r.; Jerman Anton, 97. p. p., 9. stot, r.; Jermann Jožef, 97. p. p., 14. st, m.; Jermaučnik Marko, 20. L b., 1. st, r.; Ješovnik Ivan, 47. peh. p., 16. st, r.; Josbec Vincenc, 97. p. p.. S. stot., r.; Jpavec Jožef, 20. lov. bat, 1. st, r.; Jug Blaž, 47. peh. polk. 3. stot., m.; Jurčič Anton, 97. neh. p., 14. st, m.; Jurčič Roman. 20. lov. b., 2. stot., r.; Jurčinovič Franc. 20. L b., 1. stot., r.; Juričič Matija. 20. lov. bat.. 2. st., r.; Jurkan Gašpar, pešpolk št. 97, r.; Jurše Jakob, 47. p. p., 6. stot., r.; Kacin Peter, 97. peh. p., 5. stot., r.; Kacjan Franc, 47. peh. p.. 2. stot., r.; Kalčič Ivan, 97. peh. p., 16. stot., r.; Kalcina Ivan, 20. lov. bat., 1. stot, r.; Kalin Henrik, 97. peh. p., 7. stot., m.; Kalin Ivan, 97. peh. p., 3. stot, r.; Kalister Matija, 97. p. p., 11. stot., m.; Kanensig Karel, 97. p. p., 7. st.. m.; Karnnikar Alojzij, 20. lov. b«, 1. st., r.; Karmel Ivan, 47. p. p., 2. stot, r.; a Jožef, 97. peh. p„ 5. stot, r.; Kaus Andrej, 97. peh. p., 8. stot., r.; Kavrečič Jožef. 20. lov. b., 3. stot., r.; Kebrič Jožef, 47. peh. p., 2. stot., r.; ar Martin, 20. lov. bat., 1. st, r.; X:mperle Franc, 97. p. p., 4. st., r.; Ja Jernej, 97. p. p., 3. stot., r.; Ker san Mihael, 47. p. p„ 12. stot„ r.; Kerševan Andrej, 97. p. p., 12. st., m.; Klapi Avgust, 47. p. p., 14. stot., m.; Klemenčič Franc, 20. lov. b., 3. st, r.; Kkmenčič Fran, 47. p. p., 16. st, r.; Klepčič Ivan, 47. peh. p., 7. stot, r.; Kline Jakob, 47. pen, p., 3. stot, r.; K: Franc, 20. lov. b., 2. st, r.; Kn-erič Mihael, 47. p. p., 14. stot, r.; Knappitsch Simon, 47. p. p., 5. st, r.; Knaus Jožef, 47. peh. p., 4. stot., r.; s Jožef, 47. peh. p., 15. stot. m.; Knaus Lenard, 47. p. p., 15. stot, r.; Knebel Ad., prost, 97. p. p., 15. st., r.; Knofelj Franc, 97. peh. p., 6. stot, r.; Kobal Franc, 20. lov. bat, 2. stot., r.; Kobalej Jožef, 47. p. p„ 14. stot, r.; Koče var Ivan, 97. p. p., 7. stot, r.; Koch Franc, 47. peh. p., 6. stot, r.; Kodi Ivan, 47. peh. p., 4. stot., r.; Kocian Anton, 97. p. p., 5. stot., r.; Kocina Jožef, 79. p. p., 7. stot., r.; Kocjančrč Tomaž, 20. L b., 3. st, r.; Kcdrič Jožef, 4. peh. p., 16. stot, m.; Kogler Avgust, 47. p. p., 13. stot, r.; Kokolj Štefan, 47. peh. p., 3. stot, m.; Kolar Franc, 47. peh. p., 10. stot, r.; viiber Jožef, 47. peh. p., 6. stot, r.; KOIbl Karel, 47. peh. p., 13. stot, r.; Kciich Martin, 97. peb. p.f 3. stot, r.; Kolleger Jožef, 47. peh. p., 15. st, r.; Kolleger Martin. 47. p. p., 7. stot., r.; Koller Gustav, 47. p. p., 2. stot., r.; Komac Franc, 97. p. p., 11. stot, m.; Komac Peter, 97. p. p., 4. stot, r.; ig Ivan, 47. peh. p., 15. stot., r.; Konrad Franc, 47. p. p., 5. stot, r.; Konrad Juri, 47. peh. p., 14. stot, r.; Konrad Ivan, 47. peh. p., 14. stot, r.; Konrad Ludvik, 47. p. p., 14. stot., r.; Kopčič Anton, 47. peh. p., 15. st, r.; ICorseska Ad., prost, 47. pp. 4. st, r.; Kos Anton, 20. lov. bat., 3. stot., r.; Košič Martin, 97. peh. p., 7. stot, m.; kosina Rajko, 20. lov. b., 7. stot, r.; Kosmač Peter, 97. peh. p.f 15. st, r.; Kolnik Jakob, 47. peh. p., 10. st, m.; *coss Franc, 47. peh. p., 14. stot, r.; Kovačič Alojzij, 97. peh. p., 7. st., r.; ; °vačK5 Ivan, 20. lov. bat, 3. stot, r.; Kozar Anton, 20. lov, bat, 1. stot, r.; Kozza Dominik, 97. p. p., 8. stot., r.; Kračina Josip, 97. p. p., 5. stot, m.; Krminc Vincenc, 47. p. p., 14. st, r.; Krainer Avgust, 47. p. p., 2. stot., r.; Krainer Franc, 47. p. p., 16. stot, r.; KraAu Ludvik, 47. p. p., 7. stot., r.; Krajčič Franc, 97. p. p., m. bat, r.; r :^c Josip, 97. peh. p., 7. stot, r.; Krajnz Matija, 47. peh. p., 15. st, r.; -/amberger Ivan, 47. p. p., 5. st, r.; ^ramberger Josip, 47. p. p.t 3. st, r.; Krambcnper Tom., 47. p. p., 6. st, r.; ^ramer Alojzij, 47. p. p., 4. stot., r.; Kramp! Karel, 47. peh. p., 7. stot., r.; Krampus Josip, 20. lov. b., 3. stot., r.; £raner Marko, 47. peh. p., 9. st, m.; ^anner Josip, 47. p. p., 6. stot. nu Krapi Ivam, 47. peh. rx. 12. stol, tJl KraŠovec Ivan, 97\ p. p^ 1. stot. r.; Kraiovec Ivan. 20. tov. II. 2. stot, r.; Kraus Franc, 47. p. it, 8. stot, r«; Kraut Franc, 47. peh. p., 14. stot, r.; Krenn Josip, 47. peh. p- 15. stot, r.; Krežnik Lndvik, 97. p. p- 4. stot- r.; Krizo Rudolf, 97. peh. p- 7. stot, r.; Krotmeier Peter, 47. p. P^ 3. stot, r.; Krvina Anton, 97. peh. p., 11. st« r.; Kržič Ant, enol. pr., 47. pp., 13. st, r.; Kržifcnik Anton, 97. p. P- 9. stot, r.; Ktiberl Franc, 47. p. P.. 3. stot., r.; Kučel Franc, 97. peh. p., 7. stot, m.; Kuk Peter, 20. lov. bat, 3. stot., r.; Kukac Ivan, 97. peh. p„ 3. stot., r.; Ktimrner Franc, 47. peh. p., 13. st, r.; Kurzman Ivan, 47. p. p., 2. stot., r.; Kutin Valentin, 97. peh. p., 5. st., r.; Lafer Anton, 47. peh. p., 15. stot, m.; Laginja Josip, 47. p. p., 2. stot, r.; Lagoj Josip, 97. peh. p., 7. stot, r.; Laibacher Fran, 47. p. p., 8. stot., r.; Lak Rudolf, 97. peh. p., 12. stot., r.; Lambauer Josip, 47. p. p„ 1. stot., r.; Lamprecht Alojzij, 47. p. p., 2. st., r.; Lang Anton, 47. peh. p., 3. stot, r.; Lautner Josip, 47. p. p., 15. stot., r.; Lazar Ciril. 97. peh. p., 14. stot., r.; Lazar Josip, 97. peh. p., 3. stot, m.; Lebac Josip, 20. lov. bat, Koper, r.; Leban Franc, 97. peh. p., 13. st., r.; Leban Franc, 97. peh. p., 15. stot., r.; Lebar Ignacij, 20. lov. bat., 1. st., r.; Lebič Ivan, 47. peh. p., 4. stot., r.; Ledercr Ivan, 47. p. p., 13. stot., r.; Ledine^g Friderfk, 47. pp.. 9. st., r.; Ledinek Franc, 47. p. p., 10. stot., r.; Lehman Dušanin, 20. lov. b., 2. st., r.; Leitgeb Anton. 47. p. p., 10. stot., r.; Leitmger Leop., 47. p. p., 6. st., r.; Leitner Ivan, 47. p. p., 12. stot., m.; Lekešič Martin, 47. p. p., 8. stot., r.; Lenac Anton, 97. peh. p., 8. stot., r.; LenkiČ Franc. 97. peh. p., 4. stot., r.; Leopold Franc, 47. peh. p., 7. st., r.; Lesch Ivan, 47. peh. p., 16. stot., r.; Lesjak Rudolf. 47. peh. p., 3. stot., m.; Leskovar Ferdin., 47. p. p., 3 .st., r.; Leskovšek Franc, 20. L b., 2. st, r.; Maček Ed., prost., 47. p. p.. 14. st. m.; Macor Alojzij, 97. p. p., 13. stot.. m.; Mahne Mihael, 97. peh. p., 5. stot., r.; Maicen Franc, 97. peh. p., 8. stot, r.; Maitzen Josip. 97. peh. p., 13. st., r." Makot Emil. 20. lov. bat., m. bat., r.; Makovec Alfons, 97. p. p., 12. st., r.; Makuc Ivan, 97. peh. p., 14. stot., r.; Maiajner Ivan, 47. p. p., 2. stot., r.; Malavašič Viljem, 47. p. p., 1. stot., r.; Malec Konstantin, 20. 1. b.. 3. st, m.; Maligoj Anton, 97. p. p., 14. stot., r.; Malika Martin. 97. p. p., 7. stot., r.; Maran Evgen, 97. peh. p., 7. stot., m.; Marčič Franc, 47. p. p., 4. stot., r.; Marinič Ivan, 97. p. p., 12. stot., r.; Marinič Peter. 97. p. p., 16. stot., r.; Marka Tomaž, 97. p. p., 6. stot., m.; Markič Filip, 20. lov. bat., 4. stot., r.; Markič Karel, 97. peh. p., 15. stot., r.; Marot Anton, 20. lov. bat., L st, m.; Martinčič Anton, 97. peh. p., 8. st, r.; Martincich Ivan. 97. p. p., 4. stot, r.; Matelich Ivan, 97. peh. p., 10. st, m.; Matetič Franc, 97. peh. p.. 5. st, m.; Matevžič Ivan, 97. p. p., 11. stot, r.; Maurič Anton, 97. peh. p., m. bat, r.; Maurič Mihael, 97. p. p., 7. stot, m.; Mazaj Matija, 20. lov. bat, 3. st, r.; xMažgon Ivan, 97. peh. p., 10. stot, r.; Mejač Josip, 97. peh. p., 8. stot, r.; Menon Alojzij, 97. peh. p., 8. stot., r.; Mer var Franc, 4. peh. p., 15. stot, r.; Mesaric Lovrenc, 47. p. p., 3. stot, r.; Meuk Andrej, 97. peh. p., 13. st, r.; Mevlja Franc, 20. lov. bat., 4. st, r.; Mezinec Franc, 20. lov. bat., 3. st, r.; Mežnar Kristan, 97. p. p., 6. stot, m.; Mihalič Filip, 47. p. p., 7. >tot, r.; Mihelič Karo!, 20. lov. b., 3. ^tot, r.; Mihelčič Franc, 20. lov. b., L st m.; Mihelčič Jakob, 97. p. p., 15. -tot, r.; Mikac Anton. 97. p. p., 2. -tot, r.; Mikuš Ivan, 97. p. p., 1. stotnija, r.; Mikuljan Jožef, 97. p. p., 15. stot., r.; Milharčič Karol, 97. p. p., 2. stot, r.; Milohanič Matija, 20. lov. b., 2. st., r.; Minarič Ivan, 47. d. p., 3. stot, r.; Mlac Andrej, 97. pešp., 16. stot. r.; Mlinar Matija, 97. pešp., 11 stot., r.; Močibol Anton, 97. pešp., 14. stot, r.; Modec Jožef. 97: pešp., 13. stot., r.; Mogorovič Jožef, 97. pešp., 12. st, r.; Moljasič Franc, 97. pešp., 14. stot, r.; Momič Jožef. 97. pešp., 7. stot, r.; Mor čut Peter, 97. pešp., 7. stot, ni.; Mozelič Jernej, 97. pešp., 6. stot, r.; Mozenič Vincenc, 97. pešp., 1. st, r.; Mozič Franc, 47. pešp., 2. stot., m.; Muhič Franc, 47. pešp., 3. stot, r.; Muhonik Franc, 47. pešp., 13. stot,r.; Murks Franc, 47. pešp., 3. stot., ni.; Muskardin Anton, 47. p. p., 1. stot., r.; Muster Jožef, 47. pešp., 9. stot, r.; Nadoja Jožef, 97. pešp., 6. stot., r.; Nanut Lorenc, 97. p. p., 9. stot., r.; Nanut Rok, 97. pešp., 14. stot, m.; Narat Karol, 47. pešp., 2. stotnija, r.; Nežič Ivan, 97. pešp., 7. stotnija, r.; Novak Alojzij, 20. lov. b., 3. stot., r.; Novine Anton, 97. pešp., 14. stot., r.; Oberlajt Franc, 47. pešp., 8. stot., m.; Oblak Ivan, 97. pešp., 12. stotnija, r.; Ogrič Valentin, 97. pešp., 13. st,m.; Ogrin Ivan, 47. pešp., 7. stot, r.; Onič Anton, 47. pešp., 6. stot., r.; Onič Ivan, 97. pešp., 11. stotnija, r.; Opašič Jakob, 97. pešp., ranjen; Opasnik, 97. pešpolk, ranjen; Orač Anton, 47. pešp., 6. stotnija, r.; Orel Edvard. 97. pešp.. 12. stot, r.; 1 Orel Franc 20. lov. bataljon, ranjen; Oral Mat*. 17. *■*, a ttodrfja, r.; On* Franc 47. I**)- 15. atot, r.; Ornik Erneat, 47. pafe, & stot, r.; Ošrna Ivan, 47. pešp., 1. stotnija, r.; Oskuban Mihael, 20. lov. bataljon* r.; Oster Rnpert, 47. pešp., 2. stot, r.; OswaU Franc 47. pešp., 10, stot, r.; Pacherntk Prane 47. p. p., 1. stot, r.; Eahor Mihael, 97. pešp., 11. stot, m.; Pahor Rudolf, 97. pešp., 7. stot., m.; Paič Simon, 20. lovski bataljon, r.; Paich Štefan, 97. pešp„ 13. stot, r.; Paier Franc, 47. pešp., 8. stot., m.; Pajer Oton, 47. p. p., 4. stotnija, r.; Pangračič Franc, 47. pešp., 1. st, r.; Pasternjak Anton, 47. p.p., 15. st,r.; Pauletič Rudolf, 97. pešp., 7. stot., m.; Paulin Jožef, 97. pešp., 4. stot., r.; Paulin Viljem, 47. p. p., 2. stot„ m.; Pavalec Sebastijan, 47. p. p., 3. st, r.; Pavaletz Alojzij, 47. pešp., 13. st, r.; Pavline Franc, 20. lovski bataljon, 4. stotnija, iz Skal na Štajerskem, m.; Pečar Alojzij, 97. pešp., 12. stot., r.; Pečnik Martin, 20. lov. b., 3. stot, r.; Pegan Metod, 97. pešp., 7. stot, r.; Peitler Ignac, 47. pešp., 2. stot., m.; Perčič Anton, 97. pešp., 10. stot, r.; Perko Jakob I., 20. lov. bataljon, r.; Perger Leopold, 47. pešp., 4. stot., r.; Perhar Franc, 97. pešp., 8. stot, r.; Perhat Jožef, 97. pešp., 4. stot, r.; Perkon Anton, 20. lov. bat., 3. st, r.; Perles Anton, 47. pešp., 4. stot., r.; Perlot Anton, 97. pešp., 8. stot., r.; Pernačič Rudolf, 97. pešp., 8. stot, r.; Pernat Franc, 47. pešp., 13. stot, r.; Pcrner Anton, 47. pešp., 13. stot., r.; Perner Ivan, 47. pešp., 6. stot, r.; Perša Filip, 47. pešp., 8. stot, r.; Pertot Av^. prost., 47. p. p., 4. st., r.; Pervanja bte'an, 97. pešp, 2. st., r.; Pesdiček Ludvik, 47. pešp., 5. st., r.; Petek Jakob, 47. pešp., 8. stot., r.; Petek Matija, 47. pešp., 10. stot, m.; Peterin Jožef, 97. pešp., 3. stot., m.; Peter ne! Franc, 97. pešp., 8. stot., r.; Petkovšek Karol, 20. lovski bataljon, 4. stotnija, iz Rakeka, mrtev; Petre Matija, 20. lov. b., 4. stot., r.; Petrov Pavel, 97. pešp., 8. stot., r,; Petrovič Nikolaj, 97. pešp., 12. st., r.; Pefrovič Peter. ?0. lov. b., 1. st., r.; Petrnž Anton, 97. pešp., 4. stot., r.*, Pe^ovnik Franc. 47. pešp.. 16. st., r.; Petvar Franc, 20. lov. b., 3. stot., r.; Pinčan Ivan, 20. lov. b.. 2. stot., r.; Pintar Leopold, 20. lov. bataljon, r.; Pirih Peter, 97. pešp., 9. stot., r.; Pirih Štefan, 97. pešp., 15. stot., m.; Pirš Franc, 47. pešp., 4. stotnija, r.; Pischitz Jožef, 47. pešp, 12. stot, r.; Pislarič Jožef, 97. pešpolk, ranjen; Pittamitz Alfons, 20. lov. b., 4. st., r.; Pivk Ivan, 20. lov. b., 4. stotnija, r.; Planinčič Dominik, 97. p. p., 5. st, r.; Piatner Ivan, 47. pešp., 3. stot., m.; Plehan Štefan. 97. pešp., 6. stot., r.; Ples Franc, 97. pešp., 4. stotnija, r.; Ploj Anton, 47. pešp., 6. stotnija, r.; Ploj Feliks, 47. pešp., 6. stotnija, r.; Poicr Franc, 47. pešp., 14. stot, r.; Polh Alojzij, 97. pešp., 10. stot, r.; Poljevec Izidor, 97. pešp., 10. st, r.; Pongratz Ignac, 47. pešp., 16. st, r.; Pontin Franc, 47. pešp., 13. stot, r.; Popovič Marko, 20. lov. b., 3. st, r.; Poschanik Franc, 47. pešp., 14. st., r.; Pošl Franc, 47. pešp., 6. stot., r.; Posnik Ivan, 47. pešp., 15. stot, m.; Potočnik Rajmund, 47. p. p., 3. st, r.; Potožnik Ivan, 47. p. p., 4. stot, r.; Povačič Ivan, 97. pešp., 12. stot., r.; Povaletz Vinc, 47. pešp., 13. st., r.; Požarni'k Jožef, 47. pešp., 15, st., r.; Požarnik Adam, 47. pešp., 4. st, r.; Pnžanko Konrad, 47. p. p., 10. st, m.; Pozornik Franc, 47. p. p., 13. st, r.; Prelič Ivan, 97. pešpolk, ranjen; Prelog Alojzij, 97. pešp., 10. st, m.; Prelog Ivan, 97. pešp., 8. stot., r.; Prendivoj, 97. pešpolk, 14. stot., r.; Preschern (Prešeren?) Karol, 97. pešpolk, 14. stotnija, mrtev; Primožič Ivan, 20. lov. b., 3. st, r.; Primšar Anton, narednik, 97. pešpolk, 5. stotnija, vjet; Prirmis Franc, 47. pešp., 3. stot, r.; Prinčič Viktor, 97. pešp., 1. stot., r.; Puc Ivan, 97. pešp., 10. stot, ranjen; Pukl Anton, 47. pešp., 14. stotnija, r.; Pugl Jožef, 47. pešp., 16. stot., r.; Puhor Eberbart, 97. pešp., 16. st., r.; Pungartnik Štefan, 47. pešp.. 6. st., r.; Pušnar Valentin, 97. pešp., 7. st., m.; Pust Peter, 20. lov. bat., 2. stot, r.; Racovac Marko, 97. pešp., 10. st, r.; Rajko Anton, 97. pešp., 10. stot, r.; Razbočan Jožef, 47. pešp., 13. st, r.; (Dalje.) 763 Poslano K vprašanju draginje živil in izvoz prašičev. Odkar traja vojna, posvečajo oblasti in civilno prebivalstvo posebno skrb zadostni preskrbi z živili in omejitvi draginje. Premnogo predf-logov se je stavilo in ukrenilo marsikaj hvalevrednega, n. pr. omejitev klanja telet. Uživanje telečjega mesa je nezmiselno razkošje, ki se je na škodo cele države v Avstriji silno razpaslo. Popolnoma prav je tudi, da se je prepovedala raba čiste pšenične moke. Drugod uživajo ljudje ržen kruh, ječmenjak, polento itd- pri nas se pa lahko reče, da smo bili dozdaj pijani belega kruha. Gotovo bodo iz-4afe Obittj in v#e koristnih naredb, bi vsak pameten 9ovek bi le želel, da bi se marsiktera njih ohranila tudi v mirnem času in pospeševala splošno blagostanje, ki zdaj toliko trpi. Seveda, tudi pri najboljši stvari le prevelika vnema lahko škoduje. SI. deželni odbor je zadnje dni županstvom razposlala okrožnico, naj poživljajo ljudi, da ne bodo brezmi-selno prodajah' deželnih pridelkov in prašičev. Res Je, deželni pridelki naj se obdrže doma, ker jih že tako nimamo dosti. Drugačna je pa stvar s prašiči, in nekaj stvarnega pojasnila na tem mestu gotovo ne bo škodilo. Mnogo prašičev se izvaža letos s Kranjskega, a konstatirati je treba, da se vrši to redno vsako leto ob tem Času in je le vesel dokaz produktivnosti našega kmetijstva, ki se je začelo polagoma razvijati na kupčijski podlagi. PraŠičjereja je zlasti v nekaterih krajih na Dolenjskem postala poglavitni vir dohodkov, in ravno ta cvetoča panoga kmetijstva bi bila popolnoma uničena, ako bi se prepovedal izvoz iz dežele. Edini kupec za prašiče bi ostal potem ljubljanski trg, ki jih porabi približno 100 na teden, kar je pa le neznaten del vse prireje. 50 do 100 težkih prašičev se za Ljubljano lahko pripelje z Ogrskega, da se preskrbi trg z mastjo in slanino, ker kranjski prašiči so skoro izključno mesnatih vrst, kakršne rabijo na Dunaju in na Češkem. Kolikor se na kmetih pokolje svinj, toliko se jih tudi že vnaprej redi doma, in kam naj se spravijo tisoči in tisoči onih živali, ki se sploh redijo samo za prodaj!9 Res, mesa bi ostalo silno dosti v deželi, a izostalo bi 100.000 ali pa še več tisoč kron, ki jih iztržilo zdaj kmetje vsak teden. In kdor ve, kako računa kmet, za kaj bo vse porabil izkupiček od prašiča, si lahko predstavlja posledice. Najprej bi se pokazale pri davkih. Končno bi vsled obilice blaga cene v deželi silno nadie, meščani bi pač jedli nekaj časa ceno svinjino, a ne na kmetov račun, ampak na svoj, ker bi kasneje bridko občutili, kaj pomeni zanje oslabljen kmetski stan. Sicer pa tudi praktično ni mogoče, da bi se redili prašiči, godni za prodajo, še naprej. Pri nas ima kočar eno ali dve živali, in ko porabi pri teh vso krmo, jih mora prodati, ker prašiča ne more zakleniti enostavno v kaščo. Dober kmet jih redi po več, in ko ene proda, kupi druge, če je pridelal dovolj piče. Vsakemu bo jasno, da ima dobičkanosnost pra-šičjereje tudi svoje meje in bi bilo nezmiselno zapravljanje, rediti odrasle prašiče naprej in zanje pičo še celo kupovati. Edino, kar bi se moglo storiti v varstvo prašičjereje in preskrbe živil, bi bila prepoved klanja za gotovo število enoletnih plemen, ki v drugem, tretjem in četrtem letu postanejo ravno najboljša za pleme. Bilo bi potem dovolj mladičev, in dokler bi bilo kaj piče, bi se prašiči lahko brez skrbi in v veliko korist cele dežele redili in izvažali, pa klali tudi doma. Končno še nekaj. Če bi svetovni promet ne bil oviran, bi lahko vojna trajala celih deset let in nikomur se ne bi bilo treba bati ne lakote, ne prevelike draginje. 2al, da ovir ni mogoče odstraniti, a zato se ni treba postavljati na tesnosrčno stališče in ovirati še prosti trgovski promet med posameznimi kronovinami. Kam bi prišla velika mesta, Dunaj, Praga itd., če bi jim bil naenkrat odrezan dovoz živil iz provinc! In kaj bi bilo na pr. pri nas, če bi Štajerska prepovedala izvoz jajec. Ogrska izvoz žita, masti itd.!? Zemlje bi znabiti plačevali po kroni, jajca po pet kron in mast po deset. Mislim, da bi nas za te ugodnosti cenejša svinjina prav malo odškodovala. # __________ Janko Popovič. * Za vsebino tega spisa je nredniV.vo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. oktobra: Fran Polich, pešec 6. honvedskega polka, Zaloška cesta 11. Dne 10. novembra: Stanko Ran-čigaj, rejenec, 1 mesec, Streliška ulica 15. — Friderika Herbich, šivilja, 71 let, Vodna steza 1. Dne 10. novembra: Ana Zlatic, gostja, 81 let, Konjušna ulica 1. Dne 11, novembra: Valentin Ar-selin, faktor tiskarne Damberg, 74 let, Prečna ulica (5. Dne 11. .novembra: Vekoslav Puhar, postajni mojster državne železnice, 43 let, Korvtkova ulica 18. — Franc Zajec, sin krojaškega pomočnika, 1 leto, Kladezna ulica 16. — Frančiška Barle, zasebnica - hi-ralka, 81 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici: Dne a novembra: Fran Ocvirk, vratar v vevški papirnici. 65 let SiiaiaP tis* <**«» 12 shrani. Izdajatefl ta odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina ta tisk »Narodne tiskarne«. MeteorotoSKno porotno. Vium art utitu JM-2 Sređij] tračBl tlak 7M a« T Ci7 Stanfc |~A^ g opno- *"£! |S Vetrovi Nebo 13. 2. pop. 730 1 7 8 si. jug jasno „ 9.zv. 731*2 2 0 sr. jvzh. 14. 7. t], 7264 —2 3 si. zah. megla Srednja včerajšnja temperatura 2*9°, norm. 41* Padavina* v 24 urah m-n 00. ^*VffBrtW Sanatorij ) JJffHSffiAJl era agi Kdor se ni zahteval pojasnila radi nakupa izborne turške srečke, ga zamore dobiti takoj, in če srečko potem naroči, ž njo v srečnem slučaja že dne 1. decembra zadene 3641 400.000 frankov! Srečkovno zastopstvo 1. Ljubljana. Proti katarom ! Gleichenberški Eraia -n Konstantinov vrelec 11 Hi. Ve!, tesarja in kralja Franca Jožefa 1. vedno v rabi. Sezija I Povsod razpošilja 15. 5. do 30. 9.1 ravnateljstvo vrelce« Gieichena&TO,. ' ■Awfc.-' i::^'^y^£^S^'^^^ Ž^"1;" '■■'■' ■'"",l, '■ jWf Tržaška firma za kolonialno blago tftce v ----------- Alpskih deželah uvedene---------i HT zastopnike. ^M Ponudbe pod „Triest 3767" na uprav- «;?Ti'rt .Clni?Anpbai*n Mapa«)«!! 07C1 Itottt abitnnit z izvrstnimi izpričevali Isčo Instrukciji Poučuje za ljudsko šolo in učiteljišče, realije tudi na drugih zavodih. Ponudbe pod šifro „Initrnktor" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3769 Ifičem malo, stalno 3770 mesečno sobo. Ponudbe s ceno na upravništvo »Sloven. Naroda« pod „E. P. 3770M« 1 ■ M ' " "~ ' ' ™ ■ - ■ — ' ■■'■■■ ■■-_■_■ m Umetno lepivo (Kunstkleber) že kar za rabo, najboljše nadomestilo za lepivo iz pšenične moke, v poizkusnih poštnih pošiljatvah po 4Vs kilo čistega, po K 6*—poštnine prosto po povzetju. Pošiljatve v sodih ceneje. Naročila na: „Postfaclt 30" Gradec, 3759 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubi sin ozir. brat 3768 Ivan Oset ▼ 33. leta starosti na bojišču ▼ Galiciji junaške smrti umrl. Pokopan je bil s vsemi vojaškimi častmi 14. oktobra 1914. Naj ti bo lahka, dragi Ivan, gališka zemlja 1 V fL JurJ« O JaiBl iti-, dne 13. novembra 1914. Mata t)aafli mati. — rtaaja, *a-*>aj, MUa* Oaat, bratje. — Varita Oaot, sestra —Marija Oaat roj. Fiaaaa, svakinja. vstran o, .aLOVteN&rtj nakup*, dag U novembra 1914. 271. štev !! Vozno zo dnooolnlke, kotni pridejo k naboru!! C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu : sklepa pod najugodnejšimi pogoji - 3764 Pojasnila brezplačno in brezobvezno ustmeno ali pismeno daje glavni zastop Riunione Adriatica di Sicurta v Ljubljani in centrala v Trstu. Tuniki sitiiliik vešč slovenščine iii*nemščine, izurjen v ma-'ktumi, galanterijski, konfekcijski in medni trgovin: MOT išče slnibe "TO**" za takoj ali pozneie. Cenieni dopisi se pro- i sljo pod „Sotrndmk 3714** na upravnistvo j »Slovenskega Naroda«. 3744 Prešernove slike prs&la in ®m ne nMm nnstia Iv. Bonač v Ljubljani. fcas sliki 5 krjn. Dva lepa lokala! (vehk in majhen) se oddasts v Selenburgovi ulici za februarjev termin. Izve se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 3727 HfcBHtafHki in sicer 3722 s 15. decembrom t. h Vprašanja naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod „mesnica 3722". Prodajalka | izurjena špecerijske in mešane stroke z daljšo prakso teli slntbe za takoj ali pozneje. — Zmožna je tudi samostojno voditi filialko. Polž ve se pri gospe Marlfi Span, It. Petrs nasip št. 59, Linblfana. 3135 j Sprejmem takoj izurjenega strojnika za parno ^ago. Zmožen mora biti tudi pri električni razsvetljavi in akumula- tcriih. — Ponudbe naravnost Josipu Medica, Št. Peter, Notranjsko. 3742 6«. Flujt «- Gosposka ulica 4, -**• I nadstropje, levo. 3755 Uradno dovoljena, le 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska polnita strniti m Mi v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta. n Priporoča in namešča le bol*se a slie i« A vrsto kakor privatno trgovsko in gostilniško osob « izbira različnih slu teb, zlasti zaženite Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena. Pn vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka. SANATORIUM • EMONA, 4 ZA NOTRANJE IN KIRiJR(»[CNEBOLErZNa • PORODNa^NlCA 7 LtJUBL-UANA • KOMENSKLGA ULICA 4 \ j SFF-znwNsx PRriAraj D^-FR.DERGANC ] Gospodična vsestransko izvežbana 3754 želi vstopiti n trgovino, ki je že kot taka službovala. Ceni ponudbe po imenom ,%Iesaao" ali „Prodajalka", kakor Vam ljubše, na uprav. »Slov. Naroda«. Za špecerijsko trgovino in glavno zalogo tobaka se išče zdrava in močna učenka iz poštene hiše. — Naslov pove upravnistvo > Slovenskega Naroda«. 3775 ------ _ Tvornica salam in sušenja ma*e »M Gavrilovića sinovi« Sprejme me- aarako In prokajevalske 3739 delavce. I Plača po dogovoru. Prijaviti se je na ravnateljstvo tvornice M. Gavrl-lović sinovi v Petrinji, Slavonija. Krompir, suho. zdrava blago, vagoisko uiiie, dobavlja po zmerni ceni Domicelj £ gdle, Rakek. 3740 Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. 1. zvezek: Eazensld zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšim5 zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vezan 6 K] po posti 6 E 20 vin. ]tarotou knjigarna v Ljubljani. Irao ni 11 za pakiranje stekla. Prosilci morajo biti vešči v tem poslu in poznati italijanski ali nemSki pesek Adler ft P*rtunaio9 Trst, Via Molin piecolo ftt* L 37!» Zti?HlfOn UtttPfc a'* pa den 1* «§* i dobite ob rabi med. *r Ji 5iY5 br.inid Vi nret oblastveno preiskano, erar. neškodljivo za Ul« Ji, lUAd KlUIlš La pidl vsako starost, zanesljiv nspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8--- Razpošiljanje strogo diskretno. 3766 Kos. dr. A. Ris, laboratorij, Dunaj IX., Beregasse 17 X. Zalog« ▼ LJeblJan!: Lekarna pri „Hatem Jelenu", OrogerM Kaao lo „Adi-ija". LJUBLJANSKI ZVON JKesečnik za književnost ia presveto. Letnik XXXIV. (1914). LJUBLJANSKI ZVON" Iskala v črnskih aa ankra t aa vmm »ar alana aa lato t K M h, aol lato 4 K fO h. tetrt lata I E 30 h. aa »aa Baavatrljake aatala po H I N k u lata. Foaaaaesari avaafcl m SaavMSjI H M h. „Narodaa oikaraa" v LjaMtoaL Josipina Kraigher naznanja potrta neizmerne boli v svojem, svojih otrok A o;za, Ivana, Josipa, Aloiziie, Antona, Leopolda, Avnusta, Helene in Stane, ter svojih vnukov imenu, da je njen iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak Oiril Kraigher nraćnlk Jadranske banke v Trsta, c. in kr. praporščak k. h* pespolka st. 2, 13. komp. dne 16. oktobra tekočega leta padel junaške smrti v bitki pri Hruszatvcah poleg Pfemisla, kjer je bil tudi spravljen k večnemu počitku. Postojna, 14. novembra 1914. 3762 Narodna tiskarna -----: v Ljubljani, zzzi Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor : časopisov, knjig:, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd. Kolere se ubranite najbolje ako zavžijete dvakrat na dan po Vso 1 pristnega rastlinskega likerja „FL0RIAN-«a in si perete usta in roke z rastlinskim žganjem (fluidom) „VIVA" pri mešan i m k vodi. Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristoo od Rastlinske destilacije „FLORIAN* v Lfatljaai, Prešernova alka. _ , Na znanje! _ _ Vsem svojim cenjenim naročnikom naznanjam, da sem 1. novembra preselil svoje sprejemališče za snaženje in barvanje oblek iz Sotivanove v Supiiip n i Mini in II. 6. Zahvaljujem se za dosedenjo naklonjenost, priperočam se tudi za nadalje za vsa v svojo stroko spadajoča dela z zagotovilom hitre in vestne postrežbe, S spoštovanjem 3761 ANTON BOC k kemična pralnica In barvarija, Selentargova nlica st 0. C kr. avstrijske n> državne železnice. VOZNI RED ===== Izvleček z veljavnostjo od 1. septembra 1914. ■=■■ —■ Z veljavnostjo od 1. septembra 1914 bodo vozili do preklica v okraju tukajšnega ravnateljstva si«odaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki bron prisilnoga legitiintranfa- Civilnl potniki, ki so pol|o|o v Poli, moralo imeti legitimacije od c i. kr. povellstva volno luke v Pultn. 10.fcr. eriavate-zelesBisko ravaatellstvo 1TrztiL 11*16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2*35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja a-20 ponoći iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Tržiča). 9-23 ponoči iz Novega mesta, Straže-Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. OBBOB s sriavnega kolodvora vaUunnlk s mesantaml vlaki 7-40 dopoldne in ob !■« zvečer. PaUflli aTaseslas t "I "j"- ob 0-4« sjejtraj in eb 0-41 pepeldae. OnnOB is L|nbl|ane glavni kolodvor, samo osebni vlaki: ••00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbiž. ••OS dopoldne v Grosuplje (Kočevje), Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža-Toplice), Bubnjarci. 11-aO dopoldne v Kranj, Jesenice. Trbiž. 1z-5* popoldne v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (Straža-Topiice), Bubnjarci. ••fO zvečer v Kranj, Tržič, Jesenice, Celovec čez Salcburg na Dunaj. ••ae as eter v Grosuplje (Kočevje), Trebnje, Novo mesto, Bubnjarci. Pnmon v MebUsne glasni kolodvor, ossssil viskls ?»•» dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 3>M dopoldns iz Novega mesta, Treb-1 niega (St Janža), Grosuplje (Kočevja). 271. itev. »SLOVENSKI NAKOP', dne 14. novembra 1914, Stran 7. B4+ OO i ■ Krasa« eaveeil feseMkih te zi«skih oMek, površnikov | II IDI I AMA llArfl iaaaaatfa Hitlln, Za aarocUa po meri eajvecja izbera Wm*%mm3Mm*MW*MmWm} I Uli # I -=:--------*•- i» iBOiemskega blaga, n ^^ »»_ _ ^_ ■ ._ ~j, .-^ • ^ V I afp| IN.M.^1 tanins««*ai».l Na|tfi|. a*~l MOStlli tPJI Št. 19. Vloga Kavkaza v svetovni vojni. Po članku docenta dr. Rohrba-cha posnamemo ta-le razmotrivanja. Ne glede na možnost izkrcanja turških čet v kavkaskih pokrajinah, prihajajo ob rusko - turški meji razne dohodne ceste za vojsko v postev. Najbolj prikladna je najbolj zapadna pot, ki jo pa zapira ruska trdnjava Kars. Kars leži v pokrajini, ki jo je morala Turčija na berolinskem kongresu leta 1878. definitivno odstopiti Rusiji. Turški napad na Kars je že zato malo verjeten, ker bi ga ne bilo mogoče izvršiti brez težke oblegovalne artiljerije. Druga pot je za Turke ugodnejša, če tudi ne vodi direktno do železnice, kakor pri Kar-su. Zftto pa ta pot tudi ni zaprta od permanentnih ruskih utrdb. Od Tra-pezunta vodi stara velika trgovska in vojna cesta preko Erzeruma, Ka-rakilise in Bajazida v Tebris v Perziji. Pri Bajazidu se odloči pot, ki vodi proti severu, neposredno ob za-hodnjem vznožju Ararata proti kraju Igdvru, ki leži na ruskih tleh.Od Iga-dyra je še en dan hoda do staroslav-nega samostana Ečmiadzin, sedeža poglavarja armenske cerkve. Samostan ni več daleč od železnice iz Eri-vana v Aleksandropol in Titlis proti zahodu in proti vzhodu na perzijsko mejo. Med Igadirom in samostanom je prekoračiti reko Arakses na trdnem mostu. Ta reka ne more biti v nobenem slučaju izdatna ovira. Rusi so leta 1877. pripravili cesto iz Erzeruma do Bajazida in do Igadirja tudi za prevažanje topov. Sicer je cesta od takrat razpadla, vendar pa bi se dala prav hitro popraviti. Prelaz med Bajazidom in Igadirjem ima več dobrih obrambnih točk. ki jih pa je z lahkoto obiti. Zato prelaza ni mogoče držati brez silnih čet. Onstran meje leži prostrana ravnina Araksesa in visoka planota, daleč preko Erivana popolnoma odprta. Dobra poseljena in bogata je ta pokrajina dobro opirališče za veliko armado. Tretja pot gre skozi perzijsko ozemlje. Ce je res, da sta Turčija in Perzija sklenili zvezo, bi mogli Turki vporabiti to pot. Cesta iz Bajazida v Tebris gre preko iransko-armenskih mejnih gor v pokrajini Maku ter se spušča od tam do važnega kraja Choi, ki leži, kakor Tebris in Urmija v perzijski severozahodni! provinciji Azrbejean. kjer stanujejo Turki. Tudi v sosednjih delih ruskih kavkaskih pokrajin, žive Turki, ki jih imenujejo Tatare. Kaka 2 milijona jih je. Če pride do tega, da bosta nastopili Turčija in Perzija skupno, bi bilo prvo opirališče Choi. Od Choja do Džulfe. ruske mejne postaje proti Perziji ob Araksesu je dva dni hoda. Do Džulfe je speljana že omenjena transkavkaška železnica. Rusi od Džulfe do Erivana nimajo ugodnih obrambnih pozicij. Ce bi se vršili v teh pokrajinah boji, bi bil položaj Rusov tudi v drugem pogledu otežkočen. Največje preglavice bi jim delalo prebivalstvo, — Tatari, ki stoji pod vplivom nekaterih ple-menitašev veleposestnikov, takozvanih kanov in begov. Tatari so zelo divji in nasilni. Boji Rusov proti veliki turški sili bi bili tu zelo težavni. Vzemimo, da bodo Turki začeli kdaj prodirati preko* Bajazida. Ig-dvrja in Choja. potem bi bilo položaj sicer v Kavkazu presojati tako-le: Izlamski Tatari bi podpirali invazijo od Erivana do Bakuja. Baku bi hoteli Rusi držati za vsako ceno. Ob srednjem in zgornjem toku Araksesa in v gorah žive Armenci, v Transkavka-ziji nekaj preko milijona. Stališče Armencev bo zelo težavno. Rusom nasproti nimajo simpatij, nobenega pravega zaupanja, nasprotno pa obstoja med Armenci in Tatari smrtno sovraštvo. Tretje pleme so Gruzini-Oeorgijci, po pretežni večini grško-pravoslavni kristjani, kljub temu sovražniki Rusov in Armencev, vendar prijazni Tatarom. Gruzini so imeli v XVIII. in začetkom XIX. stoletja svoje kraljestvo. Zadnji car Irakli XII. je svoje kraljestvo v oporoki daroval ruskemu carju Pavlu L Trgovski panotrik „ieleznlnar" z večletno prakso, m ipreJnM. Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod „ieleze 3710" 3710 Politično - vojaško središče Transkavkazije je namestnikov sedež, staro gruzinsko glavno mesto Titlis ob Kuri. Dohodi s turške meje do Tislisa so zajiodno preko železnice iz Erivana in Aleksandrapola, vzhodno od Erivana proti Semenovki mimo jezera Ookča in od tam preko važnega križišča Delišan v Akstafo ob železnici Tiflis - Baku. Tu bi bilo treba silnih čet. Če nimajo Rusi tu najmanj večjega dela svojih kavkaskih čet, se bodo razen v Karsu in na nekaterih drugih utrjenih točkah, le težko upirali turškim Četam, predno ne bodo te prodrle v dolino Kure zahodno ali vzhodno od Tiflisa. Tiflisa Rusi najbrže ne bodo pustili, ker bi izgubili na ugledu. Magoče pa je tudi, da se ozirajo Turki t>olj na Baku. Baku tvori s svojimi petrolejskimi vrelci eno najvažnejših središč ruskega državnega in gospodarskega življenja. Če pade Baku, so tudi vse južnoruske železnice brez vrednosti. Petro^j nadomestuje v Rusiji pogosto premog tudi na železnicah. Greben Kavkaza tvori mejo proti Transkavkaziji. Malo potov je preko gorovja. Na zahodnji strani ob Črnem morju ni zveze. Cesti sta dve; gruzinska cesta iz Tiflisa v Vladikavkaz in bolj proti zapadu cesta iz Kutaisa v Alagir. Odkar gre železnica iz Vladikavkaza v Baku, je promet na teh cestah več ali manj ustavljen. Med železnico v Baku i« glavnim gorovjem se dviga Dagke-stan, oni del Kavkaza, ki se je Rusom najdelj upiral. Tu leži Gunib, zadnje pribežališče junaka kavkaskih mohamedancev Šamila. V teh pokrajinah žive še danes Rusom sovražni muzlimani. Zelo mnogo skrbi bi delalo Rusom tudi preskrbljevanje Bakuja z vodo. Mesto ima nad 100.000 prebivalcev, pa samo en studenec, ki daje vode za 10.000 ljudi. Ostalo vodo morajo destilirati iz morske vode v velikih kondenzatorjih. V celoti je zelo neverjetno, da bi šla turška invazija preko Transkav-kaza. Samo Daghestau bi prišel še v poštev. Severno od Kavkaa* je čisto ruska zemlja, široka rodovitria rav- j nina. dobro naseljena. Pa tudi za okupacijo Transkavkazije bi bilo treba močnih čet in mnofo vojaške spretnosti. Brez sodelovanja Rusom sovražnega prebivalstva bi bilo prodiranje komaj mogoče. Sparatnfajte se „Eđečef a križa11. lili Mes z eno sobo, kuhinjo in drtarnico aa odda ftaktl aH sa fatraar. latotom oe odda prostoru« |V» veža za trgovino, braojarijo ali kramarijo. Izre ae pri M. ■•Vlak«, !•!•• ■ral«, lalatfvarafca wMm ti. Obl. pov. zemljemerec :: in sodni izvedenec :: ferio pl Xliimaayr yiMiiH,Mmii.],iniiE. Se priporoča za. vsa v zemljemersko in :: geodarlfto stroko spadajoča deta. 1* s*oJe iege 1 atekMtalo. noatoctjraa Žagarja na bemefki jarem (Vanaeiaaef G«tter) t 3—4 listi. Zaslužek je stalen in dober. Ž*ga §re v*dno. 3674 TonucTbe je poslati na naslov: rraoa r*Katf trpavfaa m aooaaa ▼ Start fraki, f*Ma 0k«f]* Iraka. »arami aha. hi PUitfiltf k «* mm Menit m»e»*»m»mem" vraeihrt 3T»a3tT» iesshubler slatina. Popravita se sprejemajo. ^^^^ JY[cdm setion ^^^^ Stuchly - jV[aschke Židovska ulic t št. 3 Dvorski trg t oricoroča svo/o vmJiko zalogo okusnih najnoveiiih dam- S%ih in otrofkih klobukov, fvorfntk čww>c m ujm v medistovsko obrt sPadajočm stomrt po naj^ijji ceni* Žalni kfobuki vedno v malorji. Vsak peWk 6iu6 sveže nta rite Velika zaloga maiaa aaarttrao* klobas za oarezk«, pradmo ia grafte gutati; ciatarafjaaaka tajBO maalO« Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZOLINI delikatesna trgovina v Lingarjert nlicL M^ftl |š|l r III I- vrste, zdravo ter le dobro sušeno ■Ti—^l IWK bla^° kuPnie v vsaki množini p° s°- Wm VllV HllWlf _-----------lidnib cenah tvrdka — h. L Kartali m\. log. tel, Hipa. Tndi krompir cele vagone se kupnje ter po solidnih primernih cenah zopet oddaja. 3707 Satica Slovenska ffi% ORENIK »2vgzža"- Vdna za sasc vojake v obrambo proti mrazu: snežne kapice, sviterji, zapestke, koleniki, životni pasovi, nogavice i. t. d. Prodaja. Dno 17. novembra 1814 dopoldne ob 10. uri vrši se t Kočevju prostovoljna prodaja :: zemljišča :s v kockurzu se nahajajoče Amalije Sclileimer vi. št 369 k. o. Kočevje, oestoječe iz stavbne parcele Št. 157 in na njej stoječe hiše št. 99 v Kočevju, T kateri se nahaja žaga in mlin z vzidanim bencinovim aovim motorjem, liklicna cena je K 20 000, pod kcatero ae ne proda. Dražbeni pogoji ao na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Kočevju v gobi št. 4. 36<*2 | C. kr. priv. zavarovalna družba na življenje Avstrijski Ms na Dunaju. Fslftov?>U&asi tfelaiftki kapital Stanie zavarovanih vsot K MOO.M0-— K 249,000.000-— Družba nndi vojakom po poklicu, v rezervi, Črnovojnikom in vejaim prostovoljcem priliko xa sklep posebnega vofreefgsi ^anaroiranja m dobo 1 Mn- Zavarovani kapital se izplača, ako zavarovana oseba tikos) l leta ne plede na vzrok umre in konečno, ako se jo pogreša. Vojno zavarovanje se sklepa brez zdravniške preiskave tal 80 tmM po ovofoife In dpg^ib interosentib loUso zavarujejo osobo, Id no to noksfafo no bofnem polfn. ATso iraovolnl obvezancl« Id pddofo iidnj k nobora, nfeloaofo tnko zavarovanje pred naborona, rafana io Icjo&iso nizka premija. 3751 V vitki polici Acetrijfkega renlkia je vojni riziko do K 20 000 zavarovane svote brezplačno vštet. Foiaanila dajeta in ponudbe sprejemata: GENERALNI ZAST0P v ljnbifani, Sodna »lica it. 1 In GLAVNI SASTOP v LJubljani, mtmmum itev. S. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. J^i^arstvo. Porolna svalna ovraoa: 2 jf^ u ^#' -iLJillllJ^l[ S|[! [ F T" Jamči se 3<* solidno delo. postilji, 2 •mmri. 2 ntlni flEt^Jrf L^^t'j^sBj Cene konkurenčne, omattci in t umivrnlnf/c 5 PVl^^jH !F^MJ 'I i | Fr^TrTi9 «^^». ~t~**~ ;- M7mj~/~~* H Pi 1 ■ tf k^^^^žt^ L * \A Zahtevajte najnovejši kata* marm. D105Č0 in ogledalom T pSEE?| ^^''^tu1 ' ■ t -\m Jl'SSJZjJnl II SMjfilfe^tMfM' e l°9» kateri obsega nad 300 +X 3DU . s^^' ^^J^^^^^^^/1 modernih slik- soo J. Poaačmk. Ljubljana. Marije Jerevje cesta št. t3—18. prejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarmmmji na doživetje in smrt s amijlmjmflmi te 12 vplačili „OBAVIJA" >% - .-. vooiomsoo latartialia klaka o Pragi« - ■itiiai fm* m a^flHIlil — mjlsfi ililim^ai Io kaplttfl|a n Ut,tit-S04-M H vellkasti iraga vnieima mirtvalaki ada «m t vaaakaci ilavaaakt-iaradao ipnva. v IvnlHiriHliiiUiU ^« Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkuUntneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Poaorl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zalo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!! Stran 8. .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. novembra 1914. 271. štev. PATENTE mk dežela isposluje tnfenir 33 I&Mm dlliliBlIA CJliV. oblastveno avtor. in žapr^efenl natentni odvetnik na Dttnaijai VI., MaHakilferstra**« *U ti. ■ fl na kmetih doma striženo, kupuje no ■ I AlajA A najboljših cenah od tam pnedil-Mm Wm IIV ■■ niča za ovčjo volno 3703 ■ 1111111 im S t0-lBl!,a *! 'eltn!|,, ll"'"' H U II Ug Želijo se ponudbe z vzorcem, če mogoče ■a va^aannnn VaVna, okoli 5 kg in 2 navedbo množine blaga. Po3a.išt-roI no lako nizki ceni in najaolidneje izdelano dobite edinole pri Jrvi kranjski mizarski zadrugi* v St. Vidu nad tjnbljano postala ^raaaaaamaSaaj 2491 Spalne oprav© z marmor. plošš. ta zrcali od 230 K naprej, bdelnjejo se tndi vaakeirsina liavbineka dala. ————— Proračuni in ceniki brezplačno in co6tnine prosto. ————^— C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske prenaof okopae družbe v TrbovIJab priporoča svoj priznano izvrsten PortlanaVcement v vedno enakomerni, vse od avstrfiskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote taleč aađkritfiilaći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 218! raznih uradov in naj si ovi te j ših tvrdk so na razpolago. Centralni nrad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. Mon Mer krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svolt vatiko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plascav za gospe, nepre-močlilvih havolokov itd. I*e\ Obleke po meri se po najnovejših vzor cih in najnižjih cenah izvršujejo. Modni salon Stt. Sedej-Strnad priporoča cenjenim damam M14 • klobuke le najfinejše izvršbe. : Žalni klobuki vedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. „t)ebro blago je jame ljuali!" G. F. Jurasek vglaftevalec glasovirjev in trgovec glasbil LJubljana, Poganska cesta 13. Zaloga prvovrstnih glasovirie?, pianin, harmonijev ter vsega glasbenega orodia, najboljših strun ,,Weichold" in dragih ter ?seh potrebščin glasbil. — Jamčim pismeno 10 let in prodajam po nenretiranih cenah. — Specialni zavod za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vseh glasbil. Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim » slovenskim zavodom. Vsak Instrument v mol zalogi {a strokovnjaško preiskan. Najcenejša posojevalnica. Pekarija, slaščičarna in kavarna Jak. Zalazi Stari trg štev. 21. Filiale i Slavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. Najnlije cen«. Inai pihištva 1.1. Iglis Ljubljana, Kongresni trg št 12. "■ Kaivečja zaloga noništva za spalne In ledllne soba, salone In gosposke sobe. Preproge, zastor}!, modroci aa vz^iei ilmaati modroci, otroški vozički itd. ' NajsoUdneJše blago. §. Čadež v Ljubljani Mestni trg št 14 poleg Oroanfeve manuf. trgovine prtnoroća klobuke imi razne mam ali. krmite, oiratai iti iti Blago imam salidno. cene zmerne. Pestrežem točno. 1672 Zdravalk želodca je poseaaest ieledtaeea likerja iz zdravilnih rastlin, kateri tabelno valiva prati slabostim v želodca ter radi teta v aebent družini ae bi smel maafkall, Edna posebnosti | likerja je | SneaUH česti nagoni vir. CdlO pOSteljllO pOPJe! 1 k?, s^etra. rf*fer»f*a, mi^er*««^ 2 V. b«**««*ii T4f) K: *riim roJMe^a 2-80 K: hela^a 4 K: h«i««ra mikaate^ra rlo K: ke v^le^nr^n s ne*nc brliva, oalieneg-a. 6*4o K *» K: kr rn^a. sivega 6 K. 7 K, bcl^ea, fMicga «0 K": n^frnaiši orani dud 1"» V Nsrofila -h! o kz nanr*'' franko. 3545 naukln^a, nernica ISO cm drlga, 120 cm ^roka, z dvema zglavmeama, f*0 cm dlcr. 60 cm štr,t polnicna z norm, širini, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napo oah 20 K: pah 24 K; posamezne ren;ce 10 K, H K, 14 Kf 16 K, zglavnice 3 K. *M. 4 K. Pernica, 200 crr dolga. 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K SO, 21 K, z?lav-niča, 90 cm dolga, 70 cm Štr. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 30, 14 K HO. Raapošilja se do »ovzetiu. od 12 K naprei ranko Lahko se fraako zameta za neneaia'oČe «e ime denar — Ifat&aeni cer- v- '<■ erarts in fraske. S Benisch, Oaicnlce št. 767, Ce$kn. -------------------—————^—————^—-^———~——^——^^—^^_ ^^™««^. Priporoča se modna trgovina Ijobljana Pef 6F Ut^VU ■« trg 13 Ia kakovosti zimsko in drugo perl!of razni gnrki predmeti za vojake, najmodernejše blnze9 {ntranfe obleke, pletene fopce, razni nakiti in potrebžćine za 8l?fl|e. MeiU kle- bnki In čepico. Velika izbira koiaksrine itd naar1" Vse po priznano najnižjih cenah. "^H Ivan Blzovičar umetni ia trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opramljeiio vrtnarstvo, kakor tudi okusno :: izdelane vence, Šopke in trakove, :: Dalje ima na razpolago :: za izposoievanje :: ab mriraefcili eđrik drevesne cvetlice, kakor tuđi naifi-aeiie dekoraeiiake cvetlice za dvorane :: in balkone, s Imam tudi vsakovrstne sadike do na j Žlahtne j-ših cvetlic in zelenjadl. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Bneiavke:LaUaevtiar. n ti in ar, MaMfnan. a LMIKUSCH LjoMjana. Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izbei alažnikoa ia eelnčnikea. Popravila se lzvrSuieio točno in solidno A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI —----—i LJUBLJANA. =—= Jvornica kemičnih barv, lakov in Jimcžev, priporoča: Oljnate barve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste i u firneaev, u is čopičev, u ia lakov, is Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Karbolinel Marllln trg št L Naslov zadostuje: I31 A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceni« zastonj 1 Ceniki zastonj! 27!. Šm •lUOVENSia NAROD* no* U. novembra 1914. Stran 9. Opozorilo! — Prebivalstvo! Potekli so trije meseci vojne, Medtem ko so se naši očetje, bratje in sinovi hrabro vojskovali proti sovražnikom, smo mit ki smo ostali doma, skrbeli, da delo na polju in doma, v obrti in trgovini ne zaostane. Manje delavnih moči je bilo na razpolago, kakor druga leta, zato smo morali mi, ki smo ostali, delati tem bolj. Danes lahko rečemo, da smo prve tri mesece, odkar se je začela vojna, tudi mi doma svoje delo dobro opravili, tako kmetovalec na polju, kakor tudi vsak obrtnik v svoji Obrti. Plačilo za naše delo ni izostalo. Sfcer ni prišlo med ljudstvo toliko denarja, kakor druga leta, a nekaj lepih dohodkov je bilo vendarle in Jih bo, tako upamo, v bodoče še več, ko bomo svoje pridelke pametno spravili v denar. Ako pa smo kljub vojski spravili že lepe denarje skupaj, moramo vendarle misliti na bodočnost, misliti moramo ra to, da utegnejo nastati Še slabši časi. Gotovo je, da bo naš presvitli cesar poklical še mnogo naših fantov in mož pod orožje. S tem odide zopet mnogo takih, ki so nam pomagali služiti Icruh. Ravnotako pa je gotovo, da pozimi in na prihodnjo spomlad nikjer ne bo toliko dohodkov, kolikor Jih je bilo sedaj v jeseni, ko smo spravljali pridelke v denar. Potrebno je raditega, da ta denar, ki ga spravimo sedaj v jeseni skupa!, pametno obrnemo in skrbimo s tem za bodočnost. Predvsem nn* M v teh resnih Časih nihče ne izdal niti vinarja po nepotrebnem. Na zabave menda nihče ne bo mislil; varujte pa se tudi nepotrebnih izdatkov za pijačo, predvsem za žganje, varujte se izdatkov za razne igre, varujte se izdatkov za vsako nepotrebno stvar. Vsak, ki teh naukov ne bo poslušal, bo sam kriv, ako bo pozneje trpel pomanjkanje in ako bo prišei morebiti celo ob domačijo. Časi so resni! Porabite denar za davke, plačajte obresti od dolgov, plavajte dolgove, v kolikor to zahtevajo postave, ostanek denarja pa varno vložite v svoje posojilnice. Zaupajte posojilnicam! Koliko so pred leti obrekovali posojilnice, sedaj pa ste se sami lahko piepričali, da Vaš denar nikjer ni tako dobro naložen, kakor ravno v posojilnicah, ki jih vodijo od Vas samih izvoljeni možje. Ljudstvo! Posojilnice so Tvoja last, ako jim zaupaš, zaupaš samemu sebi, zaupaš v svojo lastno moc. Svariti ljudi pred skrivanjem denarja danes že skoraj nikjer ni več treba. Ljudje so se spametovali, ko so videli, kolikokrat je zakopan ali skrit denar bi! ukraden, kolikokrat je zgorel ali šel na drug način v izgubo, če pa se še kje najde take ljudi, petem jih poučite Vi pametnejši, da ni denar nikjer tako na varnem, kakor v naših ljudskih posojilnicah, za katere jamči poštenost in premoženje vsega ljudstva! Naša skrb za zbirale denarja pa vendar ne sme iti tako daleč, da bi vsled tega na drugi strani zopet trpeli škodo. To velja v prvi vrsti za kmetovalce. Čisto napačno bi bilo, ako bi kmetovalci v preveliki skrbi za denar razprodali vse svoje pridelke in vso svojo živino. Obdržite si vsega toliko, da bodete celo zimo imeli sami živež in da Vam ostane še toliko, da bodete prihodnjo pomlad zopet lahko 7?seiaM in zasadili svoja polja ter živinorejo vzdržali vsaj o istem obsegu, kakor je bila doslej. Še le ono, kar ostane čez to mero, se sme prodati. Kdor bi delal drugače, si bo najhuje škodoval, ker se ne ve, po kaki ceni bomo na pomlad kupovali zrnje za setev in drugo, kar je za obdelovanje kmetijstva potrebno. Sploh ne vemo, če se bo teh potrebščin vobče dalo na pomlad kupiti. Gospodarimo torej pravočasno pametno in previdno! H koncu poudarjamo, da mora v teh resnih časih iti sosed sosedu na roko. Medsebojno si pomagajte pri delu, opustite medsebojno vsake prepire, opustite nepotrebno pravdanje, ki ljudstvu po nekaterih krajih požre cela premoženja! Bodite trezni in varčni! Bodite složni in se držite stanovskih gospodarskih društev, posebno pa zadrug, ki vam bodo v sili zmiraj rade šle na roko z nasveti in dejansko. — Celje, dne 24. oktobra 1914. — Zadružna Zveza v Celju, registrova-na zadruga z omejeno zavezo. — Dr. Anton Božič, predsednik. — Anton M i r n i k, član načelstva. — Miloš S t i b 1 e r, tajnik. Prodi m prav nate nU\m M' ivtiolil pO >•!• nisU MaL Podrobnosti poda riAM MUUlM, ■•kulfc, Šelenborgova ulica štev. 6. M Trgnfti niiin od poštenih staršev, zmoten slovenskega m nemškega jezika, a primerno šolsko izobrazbo, prijetna zunanjosti se sprejme v ti*gevia* i maavtebtarnia. Maian. prt VINKO METU * lllraM Matriti, Netr&n]sk#. 3698 Franc Furlan usMrik Fasdriigm tam ključavničarstvo zalega štedilnikov se nahaja: 172 Ambrožev trg štev. 9. Ljudevit Boro*»tik puškar v Borovljah (Fer-!ach> na Karaikem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstni* ??ul»^ za lovce in strelce po najnovejših •imenih pod pcpclrdm jamstvom. Tudi pro-tfalnie stare šarr-okresnice, sprejema vsakovrstna 5 opra v n* ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presicuše-valnici in od mene preizkušene. — liu.tr©-41 ve- oenlkl it.tanj. Proti 9 MM in gnili iso iitcns iSehno dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi alesro in cil-i: .-laijn^o neprifotno st.^z Iz nst. t s*eklemiea z aavodfl^ss 1 krn~c. Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ LjuMi&ai, Essljeva rasta ste*, t poleg Fraac JožefoTeja jubttcjne^a in&sta. V tej lek*.^ni dobivajo zdravila tudi čiaai bolniški!! alajijn jaž. zemunice, c. kr.to&ične tovarne in okr. bol. blagajne v J,jnM»ani. Melnaino-nstoa ia zobna vo«!a. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 1901 Blag. jrosped lekarnar* Frofim vljudno, n^MJite mi zop3t tri steklenice Va?e *zhono delujoče antiseptično mclnsine-«9tne zobno vode, kamera je neprenosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja c!l:sno in odstrani* neprijetne s?po iz ust. Za onranjenje zob ir> osvežen]* "s* ':r- bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaprinovič, Icr. pošte rr star M. ROSNER & Co. 2E v Ljubljani ^= uclcžganjarn« jodje in tcucrn« likerje? priporoča v svoji lastni iganjarni kuhane izdelke i. s.: slivovko brinfevec hrusevec troplnovec pristaest zajaaritona. Vermut-vino = VmtoI m najela*.. dhtiililiji ^^ vadi vrst za urade, ■ ^^^ društva, trgovce ^M W fmi& CcriCt ^^^mm^^F tftfir *■ Itselofttelj ^^nnan^^ kaoCaketih sunssiUj Liabljntta, atoloanntff sn nHoo L Ceniki franko. Ceniki franko. Kazensko-pravdal refl z dne 23. maja 1873 Štev. 11j državnega zakonika z dodanim wl\\nm propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. ______ Trdo vezan 5 E 60 t. po posti 9 E 80 v. riarodna knjigama v Uubliani Najcenejšo dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikev Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. Teodor Kom (poprt»i aTenrik Kom) b;;sp*r^c ft& ic klepar, mijalM 'Mmtoi ter iostalatsr f ejcicioi Uefeliaaa. Poljanska cesta B. 8. Priporoča se s) občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemFkim Skrijem z ostat-eraratan ariljsa ({temi)) ?atMt Ratsditk z izbočno in plo&čnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska de!a v priznano solidni izvršitvi. Rm b kohisjska oprarc. Pastekljena posoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. FlttMBI Lmoliaia, mmm ulica it. i priptrata svojo bogat* ataga ranovnUa pušk in samokresov haOirtifBni p*WheiftkMet n^svwnnnnnn. ^^FnS ^Hs^ansnnnaa sr^ssnno ^zozoj usnnninna \snvennnnpnvW^ Wtti& i|fli P NJUSI Ont. Poplavila polk, somokreflov ia biciklov Cmim> aatoa) to patMa« fnato.. A. KUNST ZOSSjMi Židovska ulica **vm. 4. Velika zaloga obuval Inotnona ianelkn in damo, naananO ia otroka |o vodno na Mero. Vtakršii izročila te Izvršujejo točio Ia so nizki ceai. Vse nere se shrinjojejo in taiaaamjcjs. — m zaaaajili ■aročUife naj se MafavaU vzorce poslati. 40 Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših koniskih oprav t—— kraano o 9 r o si 11 ono--------- kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit ctčSne, že obrabljene vozove In :i — konjsko oprave. ~—«— I Lasne kite anjflatle kakovosti po 5, 7,9 in | 12 kron — vse vrste Usne pad- | lage In mrežice — barva za lase in brado „Keril" po 2 5n 4 S — toaletne potrebščine — lasnlle, brade in druge potrebičire za nmaskiranfev vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan S-trmoli brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (rogal Meatnega in Starega trga). b Postrežba točna in vestna. los. Rojina modni otelile : za gospode : LJubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške : uniforme: po meri v najkrajšem času. Ibjnjii lakpi i» volne za pletenje nek kakttosK za izlclovaije fivttiik psov« nvfivic. skđr sik knfk, rtksrk, zlnnkfli •tnMSik ki MetokiBcof Quh kMfrcjceT). TONIJAGER LJUBLjana lMeisna nUca s. m S Perje na postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje Fa Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. lilnfli zaloga imhlk -o naifigeilil otroških vozičkov In navadno do najfinejše Zime. ALPakli ▼ Llnbllanl. HeTMDin narclnikom n C3lil;a s povzetjem. parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. PoljaiiAi nasip - DzKa sika št. 4. Sprejemališče Selenbnraova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. i. MM v Ijiianl na cesta 21 Velika zaloga steklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ud. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. Zdrave, MM otroke 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje \z lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1'80. Zoper kašelj, zasllze-nost In prehlajenje je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen Irnotsov sok. — 1 steklenica 1 krona Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdraviL Izborna toaletna sredstva „Jada*« Telil snu Min koalitift Osntalaln aa tnil zirnviln n ttana malt bolnUMh blngnjn. aazaeSUJa se Škrat aa eaa aa vse straši. Pharni. Mag. Ulnho Probam litaru pri zlatna orli UnbUnozn. iniiiiif In it. nV a^aaaaa^eeaeaj W^iw^w aar^j avaa aav Stran 10. »SLOVENSKI NAROD-, dne 14. novembra 1914. 271. štev. Prodaja vina. Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdeftega vina, novega in starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 lito? naprej. Na vagone mnogo ceneje. Vsa nadaljna navodila daje ipteli. zal In. vinogradnikov v Za* Utrta i 5 ■- lovama olinai barv. laka in fimela - ■iHMii ■ topriaM#i fesov PrMNaHi "t a V V mio Ustao korist Jo, da si prod nakupom oglodata mojo veliko zalogo ali pa Zahtevate COIllk. 713 Igu. Vok največja trgovina šivalnih strojev in Puchovih koles, LJUBLJANA, Sodna ulica 7 (zraven sodnije). BRATA dkoslikana, lakirana, stavbna Prodajalnicas Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERL ii polivena pleskarja:. 41 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. a V C/\HT 7 DniT7\TII/ ««•« Glaibeae Matice in edini LJubljana, Kongresni trg 15. (■a«l>rotl nuHk« o«rkva.> Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica • klavirjev in harmonijev na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, stran in muzlkal|. Edini ZSloinik dvornih in komornih tvornic: Bosen« dorfer, HOlzl & Hcitzmann, Forster. Ehrbar, Gebrfider Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerk. harmoniji). Dfcrokl od K IS1— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z irgleško ponavljajočo mehaniko. 10letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena naj- ugcdnr 5a. Uflaftevan!« ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Izključno le |ss za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalal- Hkatov in navideznega „pofelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blatfv", dasi nimajo nt jednega pomembnega fabrikata v zalogi. O^ Brez konkurence! ^ F. L. Popper čevlji za gospode in gospe »o nogam najbolj priležni, lični tn najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI ŠTOR, Ljubljana Prešernova ulica št 5« £ Gojsserski čevlji za turiste, bigi}eni?n) *£ Čevlji za otroke in Lavvn-tennis- Čevlji. K 1250—1650. J Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalego v poznih kefes. Mili Jlffiji ^F *lj> ^r ra rodbino in obrt. Brezp etni korzi za lezenje ; M. Pisalni stroji „ADLER", fletilai stroji vseh velikosti. folri sin Viktor Bajt SelsnburgovE uL 5, zraven glavie poŠte. Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujem po na|cit|lh cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Naslov za brzojavi t Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljubljana. Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentn brzođelni jarmenik, jarmeniki cepilniki. (samice), benećan-.*. .\ ski jarmenik .*. .*. enolistni in dvolistni. Vs: stroji za mizarje, kolarie. strarrarte. so-darfe, fessr?e itd. itd. Vsi stroj* za izdelovanje pohištva iz vpoemjenega lesa. Stro i za Inilfenie les?. Stroji za lesna volsio. TURBINE za vse vodne raicere z največjo Izrabijivostjo. Precizfjski regulatorji. ------Patent prijavljen.----- MODERNE 320 TRANSMISIJE. Prevzem kompl tvorničkih oprav za vso :: lesno industrijo. :: Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava za i. kranjsko eloktr. centralo: 2 turbini ?o * -O ^-----kontskik hI L - : Tvornica strolev O. TbNMIES, Lfabllaoa .'. mm TTm Ševčlk moj gj;. puikar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 217 pušk in samokresov Ustnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeikib strogo preizku&enih pnftk, za katere iamčim za dober strel Posebno priporočam lahko tro cevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez« dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin J9" po najnižjih cenah. ^kf^ Popravila in naročilo se izvršujejo točno in zanesljive. Cenovnlkl na zahtevanje zastonj in poštnine prosto« Stanje denarnih vlog na knl. in teK.raCnn 31. dec. 1913: ^ | || Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt. 1914: K 236,683.322--. :: *-• ]!*:**• ^JT i>**lVo „ k 82,017.997--. s: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1364. — 29 poOružnic. Vogal Marijin trg-fo. Petra Kita (l Hiši JtiONZilN Generali"). »elmSkt kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh tankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne I NajkulantnejSe izvrSevanje borznih naroČil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla- knjiZice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedr.o ugodnim obre- f čevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih «tovaniem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanie vTednOltnlh | novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-napiriev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih j pirjcv, 1'stia, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev in posojila nanje. I papirjev — Promese za vsa žrebanja. Uplatila In nakazila v Ameriko in lx Amerike. loOO Ustmena in pesmena pojasnita in nasveti o vteh s bančno stroko »padajočih transakcijah vsskdar brezplačno. oW"Bno|svk*i Prometna banka L(nbliana. — Telefon *tev. 41 Kmetska posojilnico ljubljanske okolice u Ljubljani. obrestuje hranilne vloge po listih Rezervni zaklao na) X 800.000. brez odbitka rentnega oavka. Ustanovljena leta 1881. 271. Slev. jMgggjj MABOP*. gg li. mmmm* lf 14, Stran U. PROSPEKT. Razglas. Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. 1., drž. zak. št. 202, o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojaških spletk izdaja c kr. finančni minister davka prosti 5V2°/oni vojni zajem. Skupni iznos zajma se bo določil na podlagi uspeha, katerega bo imela javna subskriptija. Vrednostni papirji vojnega zaima se glase na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10000 K ter v kosih, ki stvarjajo večkrat od 10000 K. Datirani so kosi dne 1. novembra 1914 1., imaio na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in od enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg teksa pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Vrnitev vojnega zajma se bo vršila dne 1. aprila 1920. 1. C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti zajem tudi pred 1. dnem aprila 1920. 1. bodisi v celini ali deloma, prejšnja povrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni ,Wiener Zeitung*. Vojni zajem se obrestuje s 5!/2°/o na let-> in sicer v polletnih obrokih 1. dne aprila in 1. dne oktobra vsacega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 11 kuoonov, kojih je prvi, dospevaioči 1. dne aprila 1915. 1., 5mesečen, sledeči pa so polletni. Plačilo obresti in vračilo vojnega zajma se vrši brez vsacega davčneea, pristojbinskega ali katerega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Radi zastare ugašajo terjatve iz vojnega zajma, kar se tiče glavnic^, v 30. letih in kar se tiče obresti, v 6 letih od dospelostnega roka. Razpečavanje 5!/2°'o vojnega zajma ni podvrženo prometnemu davku od efektov. Na Dunaju, dne 12. novembra 1914. 1. G. kr. finančni minister. Hahilo na subskripcijo. Z ozirom na predstojeći prospekt Njegove Prevzvišenosti gospoda c. kr. finančnega ministra se razglasuje sledeče: Subskripciia se začne 16. dne novembra 1914. 1. In se zaključi v torek, 24. dne novembra 1914. 1. ob 12. url opolndne. Poprejšnja zglaslla se sprejemalo od 12. novembra 1914. Poprejšnja zginila in podpisovanja se sprejemajo na sledečih mestih: pri c. kr. poštnohranilničnem uradu na Dunaju in vseh njegovih hiralnicah (c. kr. poštnih uradih), vseh državnih kasah in davčnih uradih, pri avstro-ogrski banki, glavnem zavodu na Dunaju in njenih podružnicah v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, da!?e pri: Anglo-Oesterr. Bank, Dunaj; Wiener Bank-Verein, Dunaj; K. k. priv. AHgeni. Oesterr. Boden-Kredit-Anstalt, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Credit-Anstalt tur Handel und Geverhe, Dunaj; Allgemeine Depositenbank, Dunaj; Nieder-Oesterr. Eskomptegesellschaft, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Landerbank, Dunaj; K. k. priv. Bank u. Wechse1stuben-Aktiengeselschaft „Mercnr", Dunaj; Bankhaus S. M. v. Rothschild, Dunaj; Union-bank, Dunaj; Jadranska banka. Trst; K. k. nriv. A!1*em. Verkehrshank, Dunaj; Banca Commerciale Triestina, Trst; Bank ffir Ober-Oesterr. u. Salzburg, Linz; Bielitz-Bialaer Eskomnte- u. VVechsler-Bank, Blelit?; Bohmische Eskompte-Bank, Pra?a; Bohmische Industrial-Bank, Praga; K. k. priv. Bohmische Union-Bank, Pra^a; Galizische Bank fur Handel und Industrie, Krakov; Industriebank fur das Koni^reicb Gafizien u. Lodomerien samt dem Grossherzogtum Krakau, Lwdw; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Landesbank des Koni^reiches Bohmen, Praga; Laidesbank des Konigreiches Galizien etc.; K.k. priv. Mahrische Eskompte-Bank, Briinn: iMahrfscIl-Ostra'jer Handels- u. Gewerbe-Bank, M3h.-0strau; Oesterr. Industrie- u. Hande1s-Bank, Dunaj; K. k. priv. Steiermarklsche Eskompte-Bank, Graz; tfstfedni banka českvch sooritelen, Pra^a; Wiener Lombard- und Eskompte-Bank, Dunaj; Zentralbank der Deutschen Sparkassen, Praga; Zivno-stenska banka, Praga in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov med povsod običajnimi uradnimi urami. Poprejšnja zglaslla fn poćofsovai^a se ?*oni (ondi okrogUTl.OOO.OOO kron. Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Vloge proo dvomesečni odpovedi se obrestujejo po 5%. ~ r F1 s papirje vsen vrst po dnevnem korzu. hm Hnt£jttMia,,a* 'SSfSSgg S1 Usil IlU) Sočna aH«. | «— P»..i.f i.jqi > Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moierčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper'trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dob^r zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov« so cena veliko nižje. Spreta! kNiki stragarii dobe trajnega opravila v tvornici za kovinsko hia^o Anten Gugg, Lini, tornfe Avatrifske. 3731 Stenografa, ki ume tudi manjša dela v odv. pisarni sprejme Dr. Franjo Rusina, odvetnik v Mariboru. Plača po dogovoru. — Zadostuje znanje nemške stenografije. 37i8 MINE MUL la glazure za tla Izborne tpecialitete, ki ta hitro raie in Jih vsak lahko rabi. Zaloga tovarne za lake Ludvika Mana pn tvrdki brata Eherl, Liobliana. **%" »s? %*# lil %JSL4%»a9f%V ŠlVlIltrlltflJV zelo solidne tvrdite W:> žlrlstofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Pfaicoveiše |P(r KOSTUME ~W* Najnovelsa r^l 31 H"^ " ^ašče, jope : Uflftff ■ M * : * -*■ 3 lr3 acinače obielie II fl '% v 0 ■' Perilo, čepice, n?odrce 1 n 1 I U Ji* ittfet Kožuhovina 1 illllilffl Hrtih oilits 1 oile b mladenke. . ^ -vrSo i~i -rage potrebščine za novorojenčke. Posipa r>s izbiro tudi na deželo. **• Izbolfšajte promet v svofl gostilni z najboljšim in najcenejšim plzenskega tipa češkim buvfjeviškim delniškim pivom. Zahtevajte ga v gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu Balkan, Trst, hotelu Lacroma, Gractež, palači prve hrvatske štedione Zagreb, Napredak, Sara jevo, Beranek, Banjaluka i. t. d. Informacije podaja če&k? deiosl'a pivovarna v Čeških Budejevicah, Roza Rokrmin, L