11. Priloga 75. štev. „Slovenca" dn6 2. aprila 1904.
• ln pa je zamolčal dopisnik. Z izstopom Rinalda iz občinskega zastopa je bilo prazno mesto tudi v odseku za pregledovanje občinskih računov. Ta odsek je pač ed<n najvažnejših, daBi se drsedtnji člani, baker ;e bilo vidtti, n so mnogo menili za svoje pravde in dolžnosti. Kako bi bili sioer popolnoma pc zf bili na račun še iz 1. 1902. Jeden pregledovaleev si je drznil celo pri javni občinski Beii trditi, da je preghdal račun n ga našel v redu, ko Be je kmalu petem iz kazalo, da se moti kar za celo leto nazaj. Kavčič pa je zmešal štreno. Zato leži liberalce m t&ko globoko v želodcu. Seveda si že'6 naši naprednjaki za posredovalce može, ki bi le površno pregledali ter kar kratko vae odobrili. Zakaj ne pripuate. da bi kak neliberalec re fcil med pregledovalci ? btvar je tako jasna. Bilo je pred nekaj let'. Preglede valca račuatv sta bila tudi dva pristaša katoliško narodne stranke. Ko fta dobila rafun v pregled sta ga res pregledala in •nešla precej nejasnosti in pomanjkljivosti. Zato nista hotela računa odobriti ter ga še do današnjega dne niBta podpisala. Liberalna večina pa je račun odobrila — in obveljalo je, kalor je videti, vkljub ugovoru pregledovalcev. Nasledn;a tri leta naši niao bili v odboru. Ko pa so se zopet povrnili, bo se liberalci maščevali. Menda, ker so prenatančno pregledovali naši možje račune, bo jih pa popolnoma prezrli liberalci. Poleg dveh naprednjakov so izvolili z,BBtopnika »Občnega korsumnega društva" Rinalda v pregledovalni odsek,, prezrli pa naše može, dr si jih ]e 7 v odboru. Sedaj je odpadel Rinaldo. Potrebno bi bilo terej voliti tretjega člana v odsek. Na drevrem redu je bila tudi dopolnilna volitev v odseke, m volili so v zdravstveni in stavbeni cdsek, o odseku za pregledovanje računov pa niso hoteli naprednjaki kar nič čuti. In s kakim izgovorom? Rekli so, da ni nič predpisanega, koliko mož mora biti v tem odseku, da torej zadostujeta do vrha dve; naprednjakom bi bilo pač najbolj všeč, ako bi splch nobenega pregltdovalca re bilo. Kakor smo po strani slišali, i7početka niso bili proti temu, da se fr popolni ta odsek; le o tem se nise mogli zediniti, k<=ga bi volili. Nekateri bo bili za Kristana, drugi za koga izmed zastopnikov katoliško narodne stranke, vsi pa želeli le kakega tako pridnega pregledovala, ki bi niti ne vedel, ali in kaj je pregledal. A v nasprotnikih niso mogli nebenega takega moža frtuhtati. Zato pa so sklenili, da se odsek za pregledanje letnega računa sploh ne izpopolni, ampak cmeji glede števila članov na dva moža, ki sta kajpada liberalna. In izpopolnili so stavbni cdsek, ki bo še naprej zidal, seveda če bo baj denarja, dopolnili zdravstveni odsek, da bode tem lažje varoval nače ljubo mestece pred kugo in drugimi boleznimi, le naše občinBko gospodarstvo je v tako zdravem položaju, da občina lahko opusti enega hišnega zdravnika. Le ti d i b tem v „Nar( d«, če že kaj pišete, ne samo, kar „pašfc".
i Flajšterček „Narodov" poročevalec prijemlje v isti številki novega župana Še-petavca, zakaj »ni našel primernih besedi, s katerimi bi bil obsodil tak (Kristanov) nepremišljen in neutemeljen napad na občinsko pisarno." Ako bi .Slovenec" kriti-koval župana, bi takoj kričali: „falotje", kaj neki poreče g. župan, ko se njegovi prijftelji, ali morda celo njegovi podložniki tako vzpenjajo! Bojč se pa vendar, da bi se ne zamerili Kristanu. Zato pa »flajšterček!" „Škoda, da se ni sprejel predlog g. Kristana", toži isti mož, ki je bil tako užaljen glede občinske pisarne. Nov udarec liberalni večini, katerih nobeden ni vzdignil roke za Kristanov predleg glede promenadnih kon-
Nekdo potrka.
„Kdo je ?" — zakliče močnim glasom Miroslav.
Ves je trepetal po telesu.
„Jaz" — oglasil se je prijazno poštni sluga. Miroslav je odprl.
„Tu je za vas ekspresno pismo." —
Miroslav vzame, odtrga strastno rob pisma in bere: „Pomota se je našla. Odposlanega denarja je bilo 400 kron preveč. Nastopite zopet službo. Za direkcijo — X.
Miroslav je stal nem sredi sobe. Dal je nagrado slugi in ga odslovil. Sam pa bi bil najrajše zapel pesem, da bi jo slišal vesoljni svet, ali pa točil solzč veselja, ali pa objel svojo mater, svojo nevesto, svoje drage, ko je prišla na dan njegova nedolžnost.
Miroslav je bil srečen, presrečen.
Sestavil je koj brzojavko svoji materi z besedami: „Mati, ti si me rešila."
Izza gora je vstajala zlata zora, iz daljave se je čula vesela velikonočna pesem: »Zveličar naš je vstal iz groba." Miroslav pa je klečal v hvaležni molitvi pred Kristusom na Oljski gori.	Č—k.
certov. Radovedni smo, ali bo v prihodnji občinski seji kaj grajal g. župan ^Narodovega" poročevalca, ki njemu samemu ne prizanaša, kakor tudi ne liberalni večini. Ne verjamemo.
i Za vedo. Zavesa, ki je zakrivala doslej vzrok, radi katerega je odstopil g. Dragotin Lapajne, polagoma pada. Splošno se govori, da se je za nekaj časa naveličal burnega političnega življenja ter odrine v kratkem v Prago študirat moderno jezikoslovje. Bavil se je resnično dalje časa že s francoščino ter ob svetovni razstavi obiskal tudi Pariz. Čudno bi bilo vsekakor, ako bi g. Lapajne zapustil Idrijo, ker je .Narod" pisal, kako imenitno bo šlo novemu županu zlasti, ker bo imel ob strani izkušenega podžupana g. Dragotina.
i Železnica v Idrijo. Sedaj bo pač kaj. Vse se zanima, najbolj pa še Idričanje, ker so nekaj tisočakov že dali. Kakor čujemo, spoznavajo prizadeti krogi, da bije zadnja ura, ko se ima končno določiti, kod naj vozi nova železnica. Morda vendar pride do tega, da ne bomo imeli tako daleč svoje postaje. Seveda bi nam bilo najljubše, ako bi jo imeli kar doma v Idriji. Sedaj bi bil cas, da pekaže tisti konsorcij, ali še živi. V konsorciju so znani veljaki, kakor Ivan Hribar, Dragotin Lapajne i. dr.
i Boben poje, ali bo vsaj pel, kakor je slišati že naprej. Ta nesrečni boben pa še izbira ne, tudi liberalcem poje. Se pač še ni navadil liberalne pravice.
i Cena rib bo padla, ker jih prihaja silno veliko na trg, odkar imata ribji lov na Cerkljanskem v najem dva idrijska gospoda.
kovice iz kočevskega »kraja.
kč Liberalna radodarnost. Žena župana Turka iz Drage je darovala leta 1900 štirideset kron za kip sv. Antona, ki naj bi se postavil v kapelici pri cerkvi. Duhoven je sprejel denar pod tem pogojem, da se bo kip postavil, kadar se bo nabralo toliko denarja, da se bo lahko kapelica prenovila ter nardčil kip sv. Antona. Nekaj kronic se je nabralo. Toda žena zahteva letos nazaj darilo. Kam bi prišle cerkve in kapelice, ako bi vsak čez par let zahteval povrnitev daril?
kč Liberalna nevoščljivost VDragi pričela bo v kratkem delovati posojilnica. ^e pred ustanovnim shodom so zagnali liberalci strašen vrišč zoper njo ter napeli vse moči, da jo preprečijo. — Zakaj je Turk tako zoper njo, da je dan poprej obiskal vse vasi ter na Travi z vzdignjenimi rokami prosil, naj možje ne pristopijo, zdi se nam Dragarcem jako čudno. Turk, ostanite sami zase, mi bomo pa tudi brez vaše pomoči lahko živeli! Turku na pomoč prihitel je tudi Rus iz Travnika. Temu gospodu, bivšemu županu, svetujemo, naj skrbi za travniško posojilnico, od ktere vleče letnih 1000 K. Lansko leto jih je dobil še 400 K za nagrado. Le skazujte Travničanom dobrote, bolje rečeno, Travničani naj vas še nadalje podpirajo z letnimi nagradami, mi pa hočemo zase skrbeti v prid narodu, in to brezplačno.
kč Bled Drago in Loškim potokom je dovoljena vožna pošta. Vozil bo pošto Peter Modic, posestnik v Dragi.
kč Županstvu odpovedal se je Ivo Rus v Loškem potoku. Posla ima čez glavo pri svoji novo zgrajeni parni žagi in pa pri posojilnici v Travniku. — Govori se, da hoče njegov zgled posnemati župan Turk v Dragi. Bog daj!
kč Dobra tehtnica. M. G. iz Draga je kupil pn županovi ženi vrečo koruzne moke. Plačal je 85 kilog. Doma je zvagal vrečo na zanesljivi tehtnici, a manjka mu 7, reci sedem kil. Takoj se v^ne v trgovino ter pove, da je preveč plačal. Žena županova pa noče o tem ničesar vedeti. Oče župan pa jo je izgovarjal pred kupcem z vprašanjem: Ana, ali pa znaš na decimalko vagat ?
kč Katol. slov. izobražev druitvo v Rbrici je imelo pred kratkim svoj prvi občni zbor NavzoS h je bila večina udov. Č. g. Smolrikar je prav poliudno predavalo pomenu izobraževalnih društev in nato o rusko-japonski vojeki. Prav z zanimanjem so udeleženci sledili predavaniu.
kč Hranilnica in posojilnica v Ribnici je izdala svoj računski Zaključek za 1. 1903. Iz njega posnemamo, da je imela 912 414 K denarnega prometa, čistega dobička pa 2005 K 72 h. Pač lep napredek in vsega priporočila vreden denarni zavod. Nekateri imenujejo ta zavod »kmečko poBo-jilnico«. Torej, ribniški kmetje, oklenite se svoje posoiilmce, da bo še bolj cvetela !
kč Silno skrbi nekatere, kam bo pač hranil, in posojilnica v Ribnici dala Bvojih 2005 72 K čiatega dob čka. Že nekaj časa tem ei belijo po »Nor, du« svoje glave in dajejo vse mogoče nasvete, kam naj jih vtakne. S. mo ttga sveta si še niso upali dati, da naj hranilnica iz tetfa dobička plača mesto njih tiBtih znanih 4C0 K. To pa bi jim biio šo najbolj pogodu Bore reve liberalne ! Zložite najprej 400 K, da rešite svoja
dva moža, potem boste šele vredni, da komu daste svoj svet. Dotlej pa — tiho molčite! kč Tudi rpoBojiInica v Ribnici" je
imela bvoj občni zbor. Bil je zelo turen. Skoro bi se bili stepli. Nekateri — kar je še pimetnih vmes — so predlagali, da se dajo podpore isem, brez ozira na etranko. Tu pa je liberalni Iirael skočil pokonci, č( š: kleritaloem ne I Povsod isti izrek: klerikalcem kncll ln vendar je v posojilnici največ klerikalnih grošev. Kmetje, nekateri bi z vas še hlače radi po tegnili; torej — dobro Bi jih pripnite I Ali razumete?
kč Še en brivec bi bil potreben v Ribn ici, da bi biil "poštene in pametne ljudi. Zakaj dosedanji samo »norce biije« — po-tebno po »Narodu*. Pametni ljudje pa morajo hodili v K< čevje k brivcu, ker so bojijo, da bi tudi ne veljali za — norce, če bi boddi k sedanjemu. Torej, brivci pametnih ljudij, na noge I
kč Tako smo se pa smejali, ko smo zvedeli, da je bil v Rbnci o pustu na maškerfdnem plesu reki »inteligentni« napravljen za — cigansko babo! No — smo dejali — ta sa je pa vendar enkrat prav napravil!
kč Silno bijejo okrog sebe po »Narodu«, ker je nekdo g. Višnikarja za žilo potipal. Hencajte, kako so pa občutljivi I
kč Izjava. Na * Narodove« napade glede gospoda Te maža Zibukovca se odgovarja sledeče: Ni res, da je gosood Tomaž Zabukovec spravil 26 kron v svojo malho. Res pa je, da je dne 13. decembra 1903 pii proračunu za ljudsko šolo Novi Kot gospod Tomaž Zabukovec povedal vsem šolskim odbornikom v Dragi, eJa ima on 28 kron za stavbo nabranih, da pa bode on taiste dal ljudski šoli Novi Kot za šolske potrebščine. Ako bi bil gospod Tcmaž zabukovec mislil 28 kron spraviti v «vojo malho, re bi bil on pri proračunu 28 kron omenjal. Pri proračunu za novo ustanovljeno enorazredno ljudsko šolo v Novem Kolu bili so pa sledeči gospodje navzoči: Tomaž Zabukovec, župni upravitelj, Pavel Turk, župan, Janez Ktlntzel, krajni šolski predsednik v Dragi, Ferd. Reimger, učitelj voditelj v Dragi, Ivan Krefič, učitelj voditelj v Novem Kotu, Valentin Turk, brat Pavla Turka v Novem Kotu. Ti omenjeni gospodje bo vsi slišali izjavo gospoda Zabukovca. Med temi je bil tudi »Narodov* dopisnik. Usojam si uljudno vprašati tega dopisnika: Kje pa ste imeli takrat ušeaa. da niBte slišali gospoda Zabu kovca ? — Krečič Ivan, učitelj v Novem Kotu.
Jeseniške novice.
j Zima se je znova začela, sneg je zopet zapadel in mraz je pritisnil. Termometer je kazal v četrtek pod ničlo.
j Ubogi delavci! Delati ne morejo v takem vremenu. Ker ne delajo, ne zaslužijo nič, jesti pa le morajo in hrano drago plačati.
j Makedoncem škoduje ta hitra prememba vremena najbolj, in bati se je, da se ne začne med njimi zopet kakšna nalezljiva bolezen. Koze in tifus se jih kaj radi lotč. In tudi ni čuda! Kako so reveži slabo oblečeni, kako slabo se hranijo, kako slabo počivajo ponoči! Prišel sem na kolodvor k polnočnemu vlaku. Po kamenitih tleh kolodvorske veže so ležali Makedonci vse križem in — kašljali. Morali so biti premočeni, ker zoprna sopara se je vzdi-govala od njih. Drugi prizor : Pozno zvečer pride truma Makedoncev pred hišo in prosijo gospodarja, ali smejo zunaj pred hišo prenočiti. Seveda dobe dovoljenje in potem poležejo po tleh lepo mirno, tiho. Mrzla noč jih objema, nihče se ne zmeni zanje.
j Mirca se še ni podrla na Jesenice, a razpoka je postala še enkrat večja v kratkem času. To je gotovo znamenje, da skalnati svet lepo počasi, prav počasi odstopa. Kaj moramo sklepati iz tega? Nekega dne, — kar naenkrat bo zagrmelo, in potem ?
j Gozdna postava je silno ostra in največkrat brez usmiljenja kaznujejo prestopke zoper njo. Nedavno je bil kmet tu za 200 kron kaznovan, ker je pregosto posekal iz svojega gozda. Na Mirci je varstveni gozd, zato prej še listja niso smeli grabiti tam, da se ne bi zemlja odnašala, da ne bi nastali plazovi, rušilo se skalovje in kamenje, sedaj pa kamenje lomijo in streljajo, — pa je vse prav.
Loške novice.
1 Ponesrečeno junaštvo. Na shodu v Stari Loki se je hotel eden izmed povabljenih pijancev liberalne baže prav posebno postaviti Da pokaže svoje junaštvo, ae spravi nad čisto mirno stoječo tarovško mizo in jo heče na vsak način prevrniti. — A glej ga spaka! Ravno se je pripravil k svojemu imenitnemu poslu, kar prileti neka ženska, ki pijanemu možu nikakor ni privoščila tega nedolžnega veselja in mu prisloni par prav poštenih.
1 Kdo dela za liberaloe? Moškrin je dosedaj še malo znana vas, pa bo kmalu postala imenitna in slavna. Zakaj? Čujte: Tam imajo stsrološki liberalni naprednjaki svoja skrivna posvetovanja, tam tuhtajo na-klepe in kujejo strele, da bi umorili klerikalnega zmaja. Ko razprestre črna noč svoja krila, ko si utrujen kmet poišče sladkega počitka, takrat ie zbero naši liberalci v avojo kovačnioo. Neki mož je tako vnet, da prepušča svojo hišo za tako lepe namene. Moi rad žrtvuje vse, tudi Bladko spanje, samo da mu sije prijazno solnce milosti v očeh gospoda župana; on je odbornik, seveda. — Zakaj se skrivate v plašč temne noči? Ce je vaše delo pošteno, če imate poštene namene, zakaj se ne upate shajati pri belem dnevu ? Ali ste še možje od Fare ? Mož od Fare ne da svojega prepričanja, tudi za milost Jožko-vega »Frencka« ne, mož od Fare se nikdar ne poniža, da bi postal pomožni sluga lbe-ralnega župana.
1 Velika ponižnost Shod v Stari Loki pa moramo razbiti! — Tako so sklenili naš gospod župan in njegovi. Kje bomo pa dobili mGŽ naše baže; nas je premalo. Pa jo znajde brihtna glava: Za nas je vse dobro, samo da zna vpiti, naj bo volivec ali ne. In šli so jih iskat. — Eden se je zgubil tudi gori naSutno. Prav ta mož je nekdaj strašno sovražil Sutnarje. Šutnarji so po njegovih mislih berači, lanubi. In ta mož, ki ga je vselej obšla jeza, ko je zagledal v svoji hiši šutnarskega berača, ta mož, pravijo, da se je tako zelo ponižal, da je šel Šutnsrje beračit, naj pridejo razgrajat na shed v Staro Loko. V strahu in trepetu je hodil od hiše do hiše, češ, če bi mi pa Šutnarji sedaj le povrnili milo za drago. — A Šutnarji imajo blaga srca in so uslišali milo prošnjo liberalnega berača. Za J> žkove groše in njegovo milost se je treba res zelo ponižati.
1 Ne ve, za katere je krifial. Pijan je bil, pa bo mu rekli: »Pojdi na shod, pa glej, da dobro kričiš!" In revež, zmešan in pijan, je šel in kričal na vse grlo. Kdo pa? I, en bore hlapec. Drugo jutro ga sreča prijatelj >Čemu si pa včeraj za liberalca kričal ?« Pajek, zakaj mi pa včeraj nisi tega povedal? Mislil sem, da vpijem za „ta prave«. Sedaj mu je pa žal. — En nauk: Predno greš na shod, bodi trezen, in predno vpiješ, premisli, zakaj vpiješ in razgrajaš, da ti ne bo treba potem svoje napake obžalovati, kakor jo obžaluje sedaj naš hlapec.
1 Liberalce hudo jezi, da mi točno naznanjamo, kedaj g Žigon ne prodaja »Naroda«. Mar naj bi bili veseli! — G. Ž gon pa nam je gotovo hvaležen. Naše dobrohotne besede jemlje si k srcu in razobeša sedaj »Narod" tudi, če je kak večji tržni dan. — Dobro, da se ga vsaj kaj prime.
1 Divjega kozla so vjeli 26 sušca na polju zunaj Trata. Pridrl je iz gozda na piano in naletel na dva lovska psa, ki Bta ga z divjim lajanjem vzprejela. — Upiral se jima je in se z glavo zaletaval vanje. Revež ni zapazi), da se mu bližajo lovci. Eden iz med njih, menda Žirovnikov hlapec od Sv. Duha, ga zgrabi za vrat in zvezanega so peljali k najemniku lova, g. Lenčku.
1 Za novo kavarno prirejajo prostore na Sp. Trgu pri Vrvarju. Ponočnjakom bo jako ustreženo. Kadar jim bodo eno kavarno zaprli, pojdejo v drugo.
1 Štiri lepe vole je pripeljal te dni k mesarju na Grabnu neki posestnik z Bukovega vrha. Potegnil je zanje nad 2000 K. Dva sta bila prav posebno rejena. Sama sta vrgla nad 1200 K.
1 Neki železniški čuvaj, blizu Žab-nice, dobro znan po gostilnah od Loke do Kranja, se zdaj prav širokcuati kot »neodvisen« volivec. Ta mož naj premišljuje naslednja vprašanja: Komu je pomerjen njegov kožuh ? Kdo smo v rokah držati njegovo svetilko ? Zakaj ga je »objel« njegov sin ? Kedaj se sme odstraniti od čuvajnice ? Ko premisli ta vprašanja, dobi druga, morda težja.
1 Velika razgrajača sta bila na shodu v Stari Loki Tomaž Sitrer in neki liberalec z Luže. Prvi je imel gnila jajca. Sreča pa mu ni bila mila, zadel ni nikogar. Drugi olikanec je imel orglice ter orglal in cepetal z nogami. Ni res, lepa je ta »neodvisna kmečka stranka«, ki bo jo osnovali v Kranju. Čestitamo !
1 Shod v Stari Loki, posebno divje in surovo obnašanje liberalcev, je katoliški stvari več koristil, kakor deset drugih mirnih, če tudi še tako veličastnih shodov. Na tem shodu so ljudje sami videli, kaka družba so liberalci. Surovost liberalcev jo ljudem oči odprla. Po vsej okolici gre le en glss: tega bi nikoli ne verjeli, da so liberalci take surovine, ko bi jih sami no videli. Sad bo že kaže. — Možje hočejo imeti tudi v posameznih vaseh shode katoliških mož, ljudstvo ee je, hvala Begu, zdramilo. Neki odličen mež, eden izmed prvih posestnikov v občini Btarološki, jo rekel po shedu: »Hvala Bogu, da sem bil na shodu in sem liberalno surovost sam videl. Mene so že precej vjeli na svojo stran, a od zdaj naprej nočem s temi ljudmi nič imeti opraviti.« Neki drugi mož,
ki je šal pri zadnjih obšinskih volitvah s liberalci skozi drn in strn, pravi zdaj: „Jaz nisem vedel, da sta Joiek in Fortunov Peter taka. Bil sem popolnoma odločen, da volim liberalca Novaka, zdaj pa me živa duša ne pripravi več do t ga.« V naši okolici so se res ie večkrat fmtje stepli, a večjidel v pijanosti, a tako divje se pa tudi oni ne ob našajo, kakor so se na tem shodu liberalci župana Dolenca, ki so dejansko napadli brez vsakega povoda duhovne in druge mirne može. Lip tak iuoan!
1 Kovačev Gašper, kovač pred ka-pucini, že do sedaj znan kot neotesan človek, se je na zadnjem shodu ša bolj navzel liberalne olike. Kar divja zoper klerikalce. Oi zdaj naprej ne sprejme nobenega dela več od njih. Koval bo s3mo konje liberalcev. „Meni da Jožek dovolj dela. Prej sem moral svoje misli prikrivati, da niBem klerikalcev odbil od sebe, zdaj pa živim lahko brez njih«, tako si bije ob prsa. Moije katoliškega mišljenja mu pa ne3ejo delati nad loge, ker imajo drugih ravno tako dobrib, če ne boljših koračev na razpolago, ki so pa našega mišljenja.
1 Oves se je podražil. Jožkov lovec, Matiček s F a r e, je djal puško iz rok in ja cel teden pred shodom v Stari Liki kupoval oves po hribih. Oolezel je \se, bil je pod Osolnikom, v Poljanah in še celo v Oselico se je zgubil. Povsod je pravil, da kupuje oves, a v resnici je le liberalcev iskal po hribih, da bi jih pripravljal na shod. Ves trud je bil zastonj, ker ni nikogar vjel. — O fes se je pa tudi tako poiražil, dani bilo s kupčiio nič.
1 Anžkov France od Sv. D aha, katerega je tudi pijača pripeljala na shod in ga uvrstila med liberalne kričače, je tako vpil, da bi kmalu počil. Ali samo vpitje, ali pa Se pijača sta ga tako prevzela, da je zbolel in so mu še tisto noč morali poklicati zdravnika. Ta bo pomnil!
Belokranjske novice.
bi Umrl je g. B a j u k , bivši župan in posestnik na Božakovem. N. p. v m.
bi V mestnem logu metliškem pojejo sekire, in hrasti se rušijo. O ta „ma-lenca!"
bi Zopet tatvina Med 21. in 22. marcem je bilo zopet ukradenih par konj g. Prusu, posestniku na Krmačini pri Metliki.
bi .Metličanu« svetujemo, naj v prihodnje opiše v „Slov. Narodu", kako so dobri krofi in kruh od onih, v katere se zaletuje v „Slov. Narodu".
bi Veliko veselje je zavladalo nad obsodbo tajnika prve dol. posojilnice radi volivnih spletkarij na zadnjem obč. zboru. Jeli pa res vsega kriv tajnik? Ali mar ni bilo ničesar znanega o tej zadevi drugim odbornikom, oziroma ravnatelju, ki je pred sedoval občnemu zboru? Saj se ne sme niti kihniti v Metliki brez dovoljenja g. ravnatelja, kako mu nebi bila ta sivar znana? Čamu ni on ovrgel takoj pri glasovanju ne-postavnih glasov? Jeli mar on ie pozabil, kako bo se pred tremi leti prenared Ia pravila? Seveda, mi smo na meji Hrvaške in tam se delajo volitve, kakor hiče Mažar.
bi Izvanredno dobro obiskan je bil zadnji semenj v Črnomlju. Cena živini je bila silno visoka.
bi Na Snhorju so obhajali prejšnji teden ponavljanje sv. misijona. Ljudstvo se je udeleževalo v obilnem številu te pcbož-nosti,
bi Na Radovico pride za učiteljico gospodičina M. Bučar.
bi Neumen liberalec pravi v »Na-rodu«, da bi rad videl bilanco »Kmetijskega društva« v Metliki. Liberalec rabi pamet in pometaj pred svojim pragom; zakaj smet; imaš v Metliki toliko, da imaš par let do-velj opraviti, fie jih hočeš odstraniti v svoji Btranki!
bi Lepo gospodarstvo se uganja sedaj z metliškim mestnim logom. Kmalu ga boda sež,»gala metliška mestna iaga.
bi Tajnik metliški je še sledeče: ravnatelj 1 dol. pos., ud okrajnega šolskega sveta, predsednik krajnega šol. sveta, nad zornik metliške šole, načelnik meti. požarne brambe, načelnik metliške godbe, ud kraj nega cestnega odbora, namestnik drž. pravd nika pri c. kr. Bodišču itd. Pa naj kdo ša reče. da ni glava!
bi Starotrški učitelj OrcsB je jako delaven učitelj. V prostih urah opravlja razno telovadbo po cndotnih gostilnah. Ne davno se je posku5al v rokoborstnu, a je vedno prišel le pod mizo. Ker mu pa to ne nese, je začel sedaj prenašati po raznih hiSah »Narod ove« izbruhe. Pravijo, da bode izdal komentar k tem dulevnim proizvodom in da je on najsposobnejši mož zato.
bi V drašičkih vinogradih se letos zopet prav marljivo rigola Posebno bo se uneli za rigolanje posestniki vinogradov iz podzemeljske župnije.
bi Umrla je v Metliki gospa Msgda lena Pezdirt c, soproga tukajšnjega gostilni čarja in p' s 'stn>k». N. v m p. 1
bi V Gribljah vasi podzemeljske žup nije, ja pričela ondotna učiteljica vlivati
otrokom v glavo blaženo nemšSino. Ker so pa začeli otroci štrajkati, je morala učite ljioa prenehati s tem velenarodnim delom.
bi Belokranjski skladatelj oper bode baje vglasbil novo delo. Besede je neki spisal g. S)tina. Operi bode baje naslov: Kandidatura liberalnega učitelja.
Štajerske novice.
š Štajerska sodišča se pridno po-nemčujejo. Razmere pri sodišču v Celji so od dne do dne žalostnejše. Ne mine skoraj mesec, da ne bi prišel v Celje kak avskul-tant — kurzovec. Svečana in sušca sta prišla semkaj dva taka moža, ki se hočeta slovenskemu uradovanju v par mesecih priučiti. Eden teh dveh je sin višjesodnega svetnika viteza Karnitschnigga. On ima že sodni izpit in je torej neposredno pred imenovanjem. Seveda pride kot adjunkt v slovenske kraje, ker bi ga sicer ne poslali v Celje. Kako naj se pa ta sodni uradnik priuči v kratkem času do imenovanja slovenščine. To je zagonetka, kojo je v stanu rešiti edino le grof Gleispach.
š Vransko. Naš okraj ima po uradni Statistiki 994% Slovencev in 06% Nem-cov, vkljub temu moramo imeti pri sodišču vedno po enega nemškega adjunkta. Komaj smo se iznebili — Nemca Englischa, že so nam poslali — Nemca Jannya. Mi bi sicer proti nemškim uradnikom ne imeli bogve kaj, če bi znali slovenski, če bi bili z ljudstvom prijazni — in končno če bi pustili oolitiko čisto v miru. — Za sedaj ne navedemo nikakih dejstev, ker upamo, da so prizadeti naš migljaj razumeli.
s Člani slovenskega gledališča v !3oštanju Dne 10 aprila c. 1. ^rirede igralci slov. gledališJa in opirni tenorist Oržel-s k i z dovoljenjem uprave slov. gledališka gledališki večer vfc>oštanju s sledečim vzporedom: Koncert, poje gosp. O r ž e 1 s k i; Bneux: „R d e č i t a 1 a r", I. dejanje; Tolstoj: »Vstajenje«, III. in V. dejanje.
š Is Laškega. Tukajšnja delniška pivovarna je sedaj ze skoraj preustrojila svojo tovarno in oddaje mn< go boljše pivo kakor ?rej. Jako lepo in ukusao je predelana tudi družbena pivnica. Oožalovanja vredno je le, da Slovenci — in sicer tudi tovarniški uslužbenci — raje zahajajo v nemška gostilne, kakor v prijazno pivnico. — Potrebna bi oila metla !
š Ie Šoštanja. Trg Šoštanj je sedaj v slovenskih rokah, kar pa tukajšnjim nem-škutarjem ne da miru. Bivši »Sokol« tovarnar Htns Wofichnagg misli pri bližajočih se volitvah z vso silo napasti to velevažno slovensko postojanko. Za seboj ima jako močan »Generalštab«. Boj bo hul, zato bo oa zmaga tem lepša 1
š Laški trg Naše sodišče ima slovenskega predstojnika, davčni urad pa nem škega, — a vendar ima davčni urad pra-\ilen dvojezičen nadpis, dočim dela samo nemški na sodišču sramoto Slovencem. A i rea ni mogoče odpraviti nezakonitost ?
Slike z rusko-japonskega bojišča.
Kako mislijo strokovnjaki o vojski.
Ruski generalni štab je izvršil dvojni vojni načrt. Prvi je veljaven za časa defan-tije, drugi pa za prehod v ofanzivo, ako se prvi napad Japoncev zmagoslavno odbije. Čim več časa potratijo Japonci do prvega napada, tem manj upanja je, da zmagajo. Rusi bodo gotovo s/oje čete izvrstno raz postavili. Japonci zamorejo le tedaj doseči kak uspeh, ako zasedejo, predno začno Rusi prodirati za Ruse neobhodno potrebne kraje Ako mislijo Japonci napasti Port Artur od vseh stranij, se bo to zgodilo še pred 15. prihodnjega meseca.
Ako pride Port Artur Japoncem v oblast, kar pa je zelo neverjetno, ga morajo ti po čolnoma pokončati. Trdnjavo braniti proti Rusom, bi bilo namreč zoper japonske na mene in bi le oslabilo japonsko bojno moč.
Ruska armada je imela dosedaj ša v vseh vojskah več izgub vsled nalezljivih bolezni kot od sovražnih krogelj. Zato mora armadno vodstvo skrbeti, da dobi za armado v sedanjem, tako neugodnem času, dobra in zdrava bivališča.
Rusko in japonsko brodovje.
Po japonskih podatkih šteje ruska mor narica, kadar odpluje iz portartursko luke, 11 vojnih ladij. Torej niso bile resnične vesti o poškodovanju rusk;h brodov, ki so javljale, da je oklopnica »Poltava« nespo sobna za boj; nato je bil »Askold« dvakrat proglašen potopljenim, a »B»|an* je šel v zrtk. Vse to je glupa lai. Odkar je Mika rov prevzel piveljništvo portartursko mor naricu, je rusko brodovje ža dvakrat odplulo i i Iute, da se bori z japonski. Do boja ni dušio samo sat1, k r se bije rusk h topov iz trdnjave na kopnem. Vidi sa, d» so iz gubB japonske mornarice d) zlaj ia precej znatne; franeaki listi trdijo, da dvo veliki japonski vojni ladji nista sposobni za boj, a
vojni brod »Gizeho« je v popravilu. Iz japonskih poskusov, da s potopljenimi bar kami zapro vhod v portartursko luko, ae Vidi najbolje, da si ne upajo v večjo pomorsko bitko, v kateri bi bili gotovo izpostav Ijeni ruskim topo/om iz ladij in iz trdnjave na suhem.
Vojni poročevalci.	__
V Tokiu zbrani vojni poročevalci morajo biti zelo potrpežljivi ljudje. Japonska vlada jim dan za dnevom obljubuje, da dobijo v kratkem dovoljenje, da smejo odriniti na bojišče. Tako je teh 30 do 40 vojnih poročevalcev že neštetokrat spravilo skupaj svoje reči, poravnalo svoje račune in dalo hotelskemu osobju velike napitnine. Kar naenkrat pa so dobili zopet povelje, naj še malo počakajo. Vsakega poročevalca, ki hoče skrivaj oditi v Čemulpo aH Soul, vlada zapre. Obljube, da bodo smeli tuji vojni po ročevalci spremljati japonsko armado, japonska vlada ni držala. Japonsko armado smejo spremljati samo japonski časnikarji. Na'zanimivejše je, da Japonska četa noče odpošiljati brzojavk tujih časnikarjev, oziroma jih oddaja prepozno in jim tudi brzojavk iz domovine ne dostavlja. To postopanje Japonske je nedavno zakrivilo smrt korejskega atašeja na Dunaju. Mož je v denarni zadregi brzojavil domov po denar, a ker brzojavka ni bila pravočasno dostavljena, mož ni dobil denarja ter se je ustrelil.
Žolta nevarnost.
Počenši od 1. 1896, po sklepu miru v Simonosekih, do konca leta 1903., t. j. v zadnjih osmih letih so porabili Japonci za svoje brodovje in vojsko dve milijardi in 31 mil. frankov, a zadnjih 10 let se je dvignila zunanja japonska trgovina od 498 milijonov do 1 milijarde 367 milijonov. Trg. brodovje se je ta časv povečalo od 185.000 ton na 917.000 ton. Železniška mreža se je podvojila, osebni promet se je dvignil od 28 na 111 miljonov, a promet blaga od dveh na 14 milijonov ton. V 10 letih ni niti ena druga dežela dosegla takšne uspehe v trgovini in gospodarskem življenju. Že zdaj iznaša izvoz iz Japonske na leto 435 milijonov frankov. V kratkem času so se Japonci ojačili in organizovali p > evropsko. Zdaj so začeli širiti panmongolske misli. Ako se jim posreči dvigniti k vstaji svoje rumene sorojake cele Azije in jih organizujejo na evropski način ter oborože, potem bi teh 500,000.000 ljudi tujega plemena bilo resna nevarnost za Evropo. A to bi se zgodilo, ako Japonci premagajo Ruse. V prvi vrsti bi zagospodoval daljni vztok nad zapadom v industrijskem pogledu, ker so kitajski delavci ceni in žilavi. Opozarjamo še na to, da so v prvih 30 dneh vojske Evropci izgubili v raznih bankah okrog 44 milijonov, ker so padle cene evropskih vrednostnih papirjev.
Slovo ruskih prostovoljcev.
Očividec popisuje prizor, ko se ruski vojaki poslavljajo od domovine, in odpravljajo na vojsko: Urnebesni „Ur&" se širi po Petrogradu, za pesmijo „Bože carja hrani!" se ori pesem „Slavi se, slavi Rusija sveta!" Četa, pred katero je korakal mlad prostovoljec, je stopala mimo bogatega gosposkega dvora. Na balkonu je stala, obsuta s cvetjem, mlada devojka in upirala oči v mladega četovodjo. Rože, kamelije in drugo cvetje je sipala na prostovoljce, da s tem pokaže, da je tudi njej tako draga domovina kakor njim, ki gredo oboroženi na daljno pot, da pre-lijejo kri za svojo očino. A malokdo jo je opazil, zato se je vrnila v sobo, snela s stene malo sliko Krista Spasitelja ter ž njo odhitela na ulico. Držeč jo v rokah stopi pred mladega prostovoljca, ki je vodil četo. Pri pogledu mlade devojke in slike Rešenikove se mladenič prekriža in poklekne, a za njim ves oddelek. Izroči mu sliko, on jej poda roko, a obema so se žarile oči navdušenja Ta prizor je izvabil solze radesti vsem prostovoljcem in množici naroda, in vsi so na en glas začeli peti: „Kako je naš Gospod Bog slaven!" S takšno pesmijo so se odpravljali na pot krščanski vojaki, ki idejo branit očino pred pagani.
Kozaki — prostovoljci.
Do 100.000 kozakov - prostovoljcev se je javilo, da odidejo na vzhod na lastne stroške. Imajo svoje konje in svoje erožje Obljubili so, da hočejo brez druge vojske braniti železnice telegrafe, mostove in druge naprave za promet, v Madžuriji in na kitajski meji pa bodo razganjali vse sumljive ljudi in tolovaje, da očuvajo red in mir na 100 mil. daleč od železnice.
Jalu
Reka, o kateri se sedaj največ govori in piše, je Jalu, mejna reka med Korejo in Madžurijo. Ob tej reki bodo v kratkem trčile skupaj japonske in ruske kopne čete. Jalu izvira v pogorju Čangpajšan. V svojem gorenjem teku teče proti jugozahodu v globoki strugi. Pri Mavoršavu se obrne kar naenkrat prati jugu ter teče od tam vedno proti jugu, dokler se ne izliva v Korejski zaliv. Pri Mavoršavu je Jalu 250 metrov širok in okoli pet metrov globok. Njegovo čisto vodo
obdajajo od obeh strani nekoliko sto metrov visoki griči. Obrežje je do izliva gorato, šele pri Viču se odmakne gorovje od južnega brega. Jalu je ploven 100 kilometrov od svojega izliva. Tudi ima mnogo pritokov, ki navadno v spomladi in poletju izstopijo ter poplavijo vse doline. Za branišče je reka Jalu zelo pripravna in to so Rusi takoj spoznali ter jo še bolj utrdili, tako da si bodo mogli Japonci le po vročih bojih priboriti prehod čez to reko.
Skrb ruskih trgovcev za ranjene vojake.
Petrograjski trgovci so določili za ranjene vojake v Vztočni Aziji pol milijona rubljev. V zadnji seji zastopnikov je bile sklenjeno, da prirede iz nabranih prispevkov bolnišnico na ladjah z 200 posteljami ter da bodo vzdrževali isto ves čas, dokler bo trajala vojna. Ta bolnišnica se da na razpolago rdečemu križu. V to svrho je bilo do sedaj nabranih 250.000 rubljev.
Žalovanje Korejcev.
Kadar Korejcu amro starši se pokrije z ogromnim, ploščatim klobukom. Ta je skoro tako vlik. kakor dežnik in pokriva obe rameni. Ž lujoči si zagrne obraz s platnenim robcem in nikdo ne govori ž njim. Ob zadnji kitajski vojski so se japonski vohuni na ta način preoblačili, in tudi sedaj se radi preleve, a ruski bistroumnosti ne odidejo.
Ruaka vojna moč na bojišču.
Rusi imajo sedaj v Aziji 142 475 mož pehote, 22 330 mož konjenici in 17.000 mož topništva, t. j. skupaj 181805 mož s 540 do 660 topovi. Seveda dohajajo Se vedno nove čete na bojišče, tako da lahko sklepamo, da bo v polatiu že 250 do 300 tisoč Rusov v vzhodni Aziji. Oi teh sa porabi 100 000 mož za varstvo mandžurske želez niče, ostali pa za vojne operacije.
Japonci na Koreji.
Kolika je japonska armada, dosedaj ša na Koreji ni natinčno znano. Nezanesljivi Daily Talegraph« poroča sledeče: »Prva armada pod generalom K u r o k i i e m obstoji iz čet 2 divizije, ki se je izkrcala v Gensanu, iz 5. in 6. divizijo iz Hajčova in Čenampa, iz 10 divizije, ki je stopila v Ce mulpu na suho ter iz gardne divizije. Zbirališče teh čet ie bil Hpien Yang, dočim stoji v Aičovu 15 000 mož. Pri Hpien Yangu stoji 60.000 Jap mcev. G sneral M i š č e n k o poroča, da je pri K u r o k o v i prednji straii tudi konjeniška brigada, tako da ima proti južni Mandiuriji korakajoča armada d 55 000 pahote 4500 konjonicp, 3000 pijonirjev 3600 topničarjev z 180 topovi in 3000 mož tr»>na. Splofino ao misli, da ima ta armada 75 000 do 80.000 mož s 25 000 konji.
Slovenskemu narodu!
Ko je pred 11. leti 166 rodoljubov izdalo oklic za nabiranje prispevkov v ta namen, da se genijalnemu našemu pesniku dr. Franu Prešernu postavi v beli Ljubljani dostojen spomenik, bili so ti rodoljubi prepričani, da jim požrtvovalnost slovenskega naroda omogoči odkriti spomenik ob stoletnici rojstva Prešernovega — 1. 1900. Žal, da se to pričakovanje ni izpolnilo. Doneski za spomenik prihajali so namreč tako počasi, da je odbor tega leta šele mogel razpisati natečaj za najboljši osnutek ter — računajoč z nadaljnimi zbirkami — oddati izvršitev spomenika.
Le-ta je sedaj gotov in tudi že v bron vlit. Delo je to domačega umetnika Ivana Zajca; delo, ki bode delalo čast ne samo umetnikovemu imenu, temveč vsemu narodu slovenskemu.
Odbor je želel spomenik postaviti že letos in odkriti ga ob vsesokolski slavnosti; onemogočeno mu je pa to vsled nedostajanja sredstev. Za postavljanje spomenika potreba je namreč še najmanj 25.000 K. Dokler se ta svota ne zbere, moral bo spomenik shranjen ostati v cesarski livarni na Dunaju.
Žalostno bi bilo in slabo izpričevalo za našo narodno probujenost in zavednost, ko bi ta prehramba imela dolgo trajati. Saj je Prešeren vsemu našemu slovstvu dal pravec, v katerem se sedaj razvija in vsled katerega smo stopili v vrsto prosvetljenih narodov.
Izpolnimo torej dolg hvaležnosti do njega! Res, da so narodni davki pri nas nenavadno veliki; a pri vsem tem nam ob količkaj dobri volji ne bode nemogoče zbrati v nekaterih mesecih nedostajajočih 25 000 K, ako se ves narod zave svoje dolžnosti. Ne smelo bi biti zavednega Slovenca, ki bi ne dal prispevka za Prešernov spomenik.
Z zaupnostjo se torej obrača odbor s prošnjo za prispevke do vseh Slovencev, ki čutijo, kaj smo dolžni spominu velikega našega pesnika. Naj ne bo letos ne javnega in ne zasebnega sestanka rodoljubov, da bi se na njem ne zbrala svotica za Prešernov spomenik; naj ne bode veselicc, katera bi ne dala temu namenu primerne svotice! In če bode tako, dvigal se bode kmalu na najlep-
Dalje v prilogi CDLVIII.
11. Priloga 75. štev. „Slovenca" dn6 2. aprila 1904.
sem trgu v kratkem spomenik, bi bode vsakomur molče govoril o zavednosti slovenskega naroda.
V	Ljubljani, dne 18. sušca 1904.
Simon Gregorčič,Josip Stritar, častna predsednika; — Ivan Hribar, mestni župan itd. predsednik; — dr. Ivan Tavčar, odvetnik itd., Rajko Peru-šek, c. kr. profesor, podpredsednika; — Fran Trdina, mestni knigovodja, tajnik; — dr. M a k s o Pire, odvetnik, pod-tajnik; — dr. J o s i p S t a r č, c kr. fin. prokurature pristav.
»Nartulno-rudikaiiia" dijaška Omladina".
Slovensko dijaštvo je bilo nedavno razdeljeno na dva dela: Na liberalce in katoliške dijake. Katoliški akademični društvi „Danica" in »Zarja" s svojim glasilom „Zora" sta se lepo razvili. Liberalno dijaštvo, katerega središče je bila „Slovenija" na Dunaju, se je razcepilo na dva dela. Eni so liberalni „Narodovci", podpirani od dr. Tavčarja in malovrhovskega značaja. Ti so postajali vedno bolj sirovi, pretepaški, nasilni, zabiti, in kar je bilo bolj inteligentnih liberalnih dijakov, so si slednjič v „Slove-niji" pridobili vodstvo. „Narodovci" so pa proti „Sloveniji" ustanovili „Savo", katero dr. Tavčar s pristaši gmotno podpira. »Slo-venijani" so zdaj »narodno-radikalni", Savani" pa so „svobodnomiselno-napredni."
»Naredno-radikalno" dijaštvo je začelo zdaj izdajati svoj mesečnik „Omladino". Iz prve številke smo izkušali spoznati, kaj hočejo.
Versko so indiferentni.
V	narodnem oziru hočejo biti kar najradikalnejši. Združiti pa hočejo z narodnostjo tudi socialno delovanje, kako in v kaki smeri ni prav jasno. Socialna vprašanja so v svojem jedru etična, torej verska vprašanja. Dokler nam »Omladina" ne pojasni svojih versko-moralnih nazorov, ne bomo ž njo na čistem.
Njihovo ferialno društvo »Prosveta" si je začrtalo sledeči program: 1. Usposob-Ijenje dijaštva za poljudno delo z vzornimi predavanji in s knjižnico, 2. agitacija za idejo med Slovenci, osobito med naraščajem, 3. ustanovitev strokovne literature za ljudsko izobrazbo, 4. ustanavljanje narodnih knjižnic.
Agitirati hočejo torej za idejo, a za katero?
Glede na katoliško - narodno strujo v dijaštvu izjavljajo ti dijaki naslednje: „Kdor pozna le malo sedanjo „SIovenijo" in trdi, da je na poti v klerikalni tabor ali celo klerikalna, ta vedoma in iz gole zlobnosti trdi neresnico. Naj se nam ostrost oprosti; umevna bo vsakomur, saj ve, da je to najhujša in najbolj neopravičena žalitev, ki se nam meče v obraz."
To se pač pravi, da so nasprotniki katoliškega dijaštva. Na drugi strani pa očita tudi »svobodnjakom" njih »barbarsko vedenje" in njih načelo, „da se naj pretepe vsakoga, kdor ni jednakih nazorov".
»Slovenija" misli torej plavati s svojo „Omladino" v sredi med katoliško-narodno in med liberalno stranko. Dozdaj se je še vsak tak poizkus ponesrečil. Katoliško-narodni dijaki bedo vsekako ostali pri svojem glasilu in pri svojih društvih, za uspešno delo med ljudstvom imajo najboljšega pomočnika v duhovščini in organizacijo katoliških društev, ki je odprta vsakomu, kdor hoče ljudstvu koristiti.
Take organizacije si „narodno-radikalna" struja ne more ustvariti. Zato ne bo segla v ljudstvo.
Kar je dobrega v tej struji, to imajo vse tudi katoliški dijaki. Zato je vsako preziranje katoliškega dijaštva tudi od te strani neutemeljeno. Ako hočejo »narodni radikalci" v resnici paralizirati pogubni vpliv liberalizma na dijaštvo, bedo prej ali slej izprevideli, da je pot katoliškega dijaštva bolj smotru primerna.
manjka niti eneržije in moči, niti pripomočkov, da zopet obnovimo vstajo « Sploh je dotični dopisnik prepričan, da barafov ne to miroval.
Rusija ln Anglija.
Ves svet opazuje z največjim zanimanjem ravnanje Anglije ob eedanji rusko japonski vojski. Govorilo se je, da je edino Anglija zaplefa Rusijo v vojsko, in da se be hotela zdaj o koristiti na ruske stroške. O odnošajih med Rusijo in Anglijo zdaj poročajo i z Londona: Opaža se tu z velikim zadovoljstvom, da se je pisava ruskega časopisja napram Angliji predrugačila. To dokazuje, da so v R u a i j i prišli do spoznanja, d a Anglija ni nič kriva sedanje vzhodno - aziiske vojske. Ob tej priliki je treba opomniti, da je pri preso janju angleške politike treba upoštevati vpliv vladarjev, ki je zadrji čas postal važen faktor v razvoju argleških zunanjih odnošajev Kralj Edvard pa zasleduje samo en ve liki cilj, to je vzdržanje miru. V slučajih pa, kadar to ni mogoče, stremi za tem, da z vsem vplivom in z vso moralično težo Anglije deseže vsaj to, da se vojaka i omeji na kolikor mogoče majhen obseg. S k sklepom angleško francoskega dogovora je storjen izredno važen lorak v po množitev miro vn h jamstev, in opravičena je nada, da bo Anglija delala na to, da to mirovno delovanje raztegne najprej na Rusi)o. Kadar bo rešena kriza na skrajnem Izteku, se začno tozadevna pogajanja z Rusijo.
Samostanski redovi na Francoskem.
Francoska vlada poroča o sedanjem stanju neavtorizovanih redov sledeče: Zaprli so 13.000 javnih šol s 540 000 otroci, ki so jih vodili nepotrjeni redovi, nadalje 12.000 zasebnih šol, 2000 deških in 10 000 dekliških z 1,000.000 gojenci. — Pred začetkom kulturnega boja so vodili redovi 152 srednjih šol; od teh je zaprtih 30, ostale pa so pod vodstvom svetnih duhovnikov. Kakih 12.000 učencev je prestopilo na državne šole. Visokih šol redovi niso vodili. — Bratje iz samostanskih redov so pregnani iz osmih bolnišnic. Ravnatelj bolnišnic v Marselju je pregnane sestre poklical zopet nazaj. Mestni svet v Lyonu se je pregnanju usmiljenih bratov in sester uspešno uprl. — Po vspre-jemu zakona zoper kongregacije se zatvori še kakih 4000 šol s 405.000 gojenci. — Stroški, ki jih bo imela država vsled za-tvoritve samostanskih šol, znašajo okrog 400 milijonov za nove zgradbe in 30 mil. vsako leto za plače učiteljem ter druge redne izdatke. — Menihi gredo v inozemstvo ali se po odvezani obljubi zopet vrnejo med svet. Najmanj 45 let stari menihi dobepen-zijo, ako je njihov red imel kaka posestva
Evropejci — ljudožrei.
Neki belgijski liBt priobiuje uprav ne zi slišan slučaj, ki se krvavo roga evropski kulturi. List je namreč izvedel, da je neki angleški misijonar, potujoč na svojo postajo, srečal v državi Kongo oddelek belgijskih vojakov, ki se je vračal z ekspedi-oije proti domačinom. Na svoje največje čudo in zgražanje je opazil, da so vojaki ubili, raztelesili nekega domačina, spekli ga in pojedli. MiBijonar je pozval vodjo te čete na odgovor, a ta mu je izjavil, da je za stonj skušal preprečiti to divjaštvo svojih vojakov, ki bo te temu privadili v boju z domačini. Misijonar je to naznanil angleškemu konzulu.
Na Danskem
so upeljali telesno kazen. Po hrupni razpravi v spodnji zbornici je prodrl tozadevni zakonski načrt b 54 proti 50 glasovom. Ta uspeh se je dosegel samo na ta način, da so 4 ministri, ki so tudi poslanci, glasovali za to predlogo svojega tovariša sodnega ministra. Ta načrt bo najbrže še v tem zasedanju predložen tenatu in bo poslal zakon.
Sarafov o položaju na Balkanu.
Nekdo, ki je imel priložnost, govoriti s Sara lovim, poroča o tem pogovoru sledeče: Povsod je našel Boris Sarefov mnogo s mpa tije za makedonsko idejo, toda sedaj je radi rusko japonske vojske obrnjena vsa pozornost proti vzhodu. Vendar pa Sarafov še vedno vztraja pri svojem načrtu. Il tega pogovora navaja dotičnik Bledeče mesto: »Mene ne bodo zavirali niti Zonfevi razglasi ali pa ka keg" drugega zastopnika notranje organiza cije. Jaz in moji pristaši nismo nikakor re veluoijonarci po poklicu, še manj pa slabotni starčki. Sedaj ČBkamr, k»j piineso reformne »kc ie. Naš najboljši zaveznik je še vedno Turčija. Ravno se danil m>r mora Evropo prepričati, keko se Turčija norčuje. To jo mora tudi prepričati, da je vojaško posredovalne neobhodno potrebno, da se izvedejo rt fi rnrii. Mikedorsko prebivalstvo je poka-ztlo, da je potrpežljivo, t da neizčrpna rje g(va po trpi žljhost ludi ni. Tudi nam ne
Dnevne novice.
v Ljubljani, 2. aprila.
Obrekovanje ljubljanskega kneso
škofa. »Narod" je dne 12. marca nasramno napadel ljubljanskega knezoškofa ter bobnal v Bvet, da škof »pomaga krasti in goljufati«. Klical je na pomoč tudi državna oblastva proti knezoškofijskemu ordinarijatu, češ, da je ukradel polico pokojnega Klemenčiča, du hovnika nemškega viteškega reda. Dne 18. marca amo v uvodniku obširno pojasnili vso to zadevo ter dokazali, da je »Narodova" trditev zlobno izmišljena, osobito pa, da ljubljanski knezoškol ni ničesar zakrivil. — Z ozirom na naš uvodnik z dne 18. marca pa smo prejeli naslednjo izjavo: »V imenu preč. gospoda deželnega komturja nemškega
viteškega reda, barona de Fin, izjavljam, da nemški viteški red, oziroma njegov sindikat nima z onim umazanim člankom v „Sioven s k em Narodu« z dne 12. marca t. 1., v katerem neBramno napada presvetlega gospoda knezoškofa in duhovnike, ničesar opraviti in da ni dal isti t tej zadevi niti uredništva »Slov. Naroda", niti kakšni privatni osebi kake vednoBti ali pojasnila. Pr» č. gospod de ielni kemtur baron de Fin izrecno izjavlja v dopisu z dne 30. marca t. 1. št. 261., da zaradi zapuščine po rajnkem župniku v Črnomlju, Klemenčiču, ni bilo med prevzvi-šenim gospode m knezoškofom in nemškim viteškim redom nobene diference in da je nemški viteški red v popolnem soglaBju s prevzvišenim knezočkofom popolnoma izvršil vse namene rajnkega župnika. — V Ljubljani, dne 31. marca 1904. — O. B e r • nard Polak, subprijor nemškega vite dkega reda.
Kje bodo volitve? Po nekaterih krajih liberalci begajo ljudi, da bedo morali iti vsi volit na Primskovo pri Kranju. To je seveda čisto navadna liberalna laž. Volilo se bo, kakor je bilo razglašeno. V vsaki občini, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju več kakor 500 prebivavcev, se mora po postavi voliti doma. V večjih občinah sme okr. glavarstvo določiti več volišč. Manjše občine pa se smejo zložiti skupaj s sosednimi občinami istega sodnega okraja. Deželni predsednik v sporazumu z deželnim odborom določi, kje naj take združene občine volijo. Tak kraj je Primskovo. Ker je blizo Kranja, bodo »neodvisni kmetje" iz kranjskih pisarn in trgovin prišli zgago delat. Oglejte si jih dobro in si jih dobro zapomnite!
Deficit v deželni blagajni Zanimivo je to, da se »Narod« Btrašno jezi, ako povdarjamo velikanski primanjkljaj v deželni blagajni. A še bolj zanimivo je to, da vsi liberalni matadorji ne vedo, koliko da znaša ta primanjkljaj. In tem se ni čuditi, kajti zadnji obračun imamo iz I. 1901. Od tedaj ni tukaj še nobenega obračuna. Izmed deželnih odbornikov ima deželno blagajno Peter G r a s e 11 i. On je seveda »Naro-dovec«, pa tudi on ne ve povedati »Na redu«, koliko je deficita. Tudi temu se ni čuditi, kajti ko je bil Peter Grasselli ljubljanski župan, tudi ni vedel nikoli, pri čem da je. »Neodvisni kmetje«, ki zdaj zlate gradove obetajo ljudem, ako obstrukcija preneha, si bodo pulili lase, ako pride deželni zbor na dan z velikimi dokladami — v pokritje primanjkljaja. To so tiste »podpore«, ki jih je pričakovati!
Sovražniki krščanstva. Glasilo — »neodvisn h kmetov«, ki se delajo zdaj pobožne kristjane pred volitvami, »Slovenski Narod«, z navdušenjem pozdravlja »Combe sovo zmago«. Zakon, ki zatira krščanske šole, je sklenjen, starši po celi državi prisiljeni, da svoje otroke izročajo šoli, ki ni le brezverska, ampak naravnost protiverska. Ta nečuveni atentat na omiko in svobodo, katerega je zakrivilo francosko framasonstvo, vzbuja radost slovenskih liberalcev, kateri bi tudi radi v takih dejanjih pokazali svojo razdivjano st Tudi Francija še ni toliko iz-pridena, da ne bi čutila nečlovečnosti te postave, in odpor proti temu nasilju bi bil kmalu strmoglavil Combesa, tega neznačaj-nega odpadnika, zdaj orodje protikrščanske lože. A framasonstvo jd zbralo na novo vse svoje moči in ga je cbdrža'o ra površju. Zato &e raduje tudi »Narod«. Povejte to »neodvisnim« kmetom na Gorenjskem, da bodo vedeli, koliko je vredno, ako se jim zdaj na shodih »Narodovci« bahajo, da so dobri kristjani I
Volivne oklice »neodvisnih kmetskih volivcev« raznaša in v celih šopih pušča po hišah loške okolice stara ženica svoječasnega pismonešo znanega Martina Železnikarja. Skoda za trud in denar, ker ženske te volivne oklice mečejo v peč. Dobesedno tak oklic je prvi prinesel »Slovenski Narod« preteklo Bredo. Iz tega se vidi, kdo tiči za tem oklicem in kdo za kandidatom Novakom. Gorenjska značajnost bo podrla liberalne spletke.
Kdo žre? »Narod" piše, da je obstrukcija požrla podporo posestniku Janezu L a m p i č u iz btepanje vasi, ki ju pogorel. No, ako ne bi bilo obstrukcije, ne bi bil Lampič najbrže tudi nič dobil, ker bi bili liberalci v dež. odboru rekli, da morajo najprej pokriti velikanski primankljaj, ki ga imajo v blagajni A po sklepu katol.-narod-nega kluba ima Lampič kot pogorelec pravioo zahtevati podpore, ker bo to stvari, izvzete iz obstrukcije. Lampič naj gre nad dr. Tavčarja in mu naj reče, zakaj on vkljub obstrukciji vleče 4000 K od dežele in zakaj se daje podpora nemškemu gledišču !
Komi Joso Novak. Z Gorenjskega se nam piše : Strašno agitirajo liberalci za Novaka, češ, da on je pravi neodvisni kmet, ne pa Demšar. Vendar Joso Novak je po svojem pravem poklicu trgovski komi. Naučil se je nekoliko nemškega v svojih komisarskih letih, in zdaj kadar kakega uradnika vidi, pozabi na vso svojo kmečko neodvisnost in nemškutari, kakor bi lešnike tri. Kadar vidi kakega gosposkega človeka, mu postane hrbet nenadoma jako prožen in se priklanja, kakor bi bil na peresih. Bil je agent za Majdiča, in mlinarji ob Savi ga dobro poznajo; zato ga nobeden ne pojde volit. Že na tem, da so Novaka postavili za kandidata, se vidi, da to ni nobena kmečka stranka, ampak je v mestu izkuhana. Ni čuda, da agitirajo zanj samo trgovci; liberalci so se pa pošteno osmešili, ko so toliko časa iskali neodvisnega kmečkega kandidata, da so nazadnje našli — komija!
Na korist domačim pivovarnam.
Piše se nam: Uvoz tujega piva v Ljubljano in sploh na Kranjsko se silno širi in vendar se ne more trditi, da bi bilo naše domače pivo slabo. Silna konkurenca tujega nemškega piva slabo vpliva na razvoj domače pivovarske industrije in silno škoduje tudi domačemu delavstvu. Čim več se izpije tujega piva na Kranjskem, tem več dobička ima od nas tujina, tem več denarja, ki bi lahko ostal doma, gre v tujino ter se porabi večinoma za nam nasprotne namene. Druga mesta so bolj pametna, nego n. pr. Ljubljana. Zagreb, Beljak imajo naklade na uvoz tujega piva in tako ščitijo domače proizvode. Celo v G r a d c u, odkoder pride toliko nemškega piva v Ljubljano, imajo tako naklado in kranjska piva se ondi ne točijo tako brez ovir kakor graška piva tu. Naj se torej kaj stori, da ne bodo tujci zrastli preko dobre domače industrije. Naj se na uvoz tujih piv naloži primerna naklada, da se tako omogoči lažja konkurenca dobremu domačemu izdelku. Čimveč se bo iztočilo domačega izdelka, tem boljši bo, temveč delavcev bo imelo doma zaslužka in denarja ostane več v deželi. Z naklado se točenje tujega piva nikakor ne bo udušilo, kder ga bo hotel piti, pil ga bo lahko, vendar bi Ljubljana, ako upelje naklado na uvoz tujega piva, imela znaten dobiček in vir lepih dohodkov, domači industriji pa bi bilo kolikor toliko ustreženo.
Častna člana »Danice". Slovensko katoli&ko akademično društvo »Danica" je izvolilo enoglasno presvetlega knezoškofa g. dr. Antona Bona-venturo Jegliča ter preč. gosp. profesorja dr. I v. E v. Kreka svojima častj nima članoma.
—	Dijaški konvikti prosti davka.
Občina Stockerau je dobila le pr d pog jem višjo gimnazijo, da ustanovi dijaški dom. Dasiravno to mestu ne bo donašalo nobenih obresti, ampak le ogromne stroške, vendar se je dijaškemu domu naložilo letno 240 do 278 kron davka. Proti temu se je seveda mestna občina pritožila in upravno sodišče je pritožbi ugodilo, ker dijaški domi in konvikti nisn nobena plodoncsna podiptja.
—	Deželna cesta pri Bohinjski Bistrici. Železniško podjetništvo prestavlja med Bohinjsko Belo in Bohinjem deželno cesto. Na razpotju stare ceste svet zelo visi, tako da so je res bati enkrat veliko nesreče, ako ne narede ob cesti cgraje, kar se še do sedaj ni zgodilo vkljub večkratnim oporni nom od strani županstva in orožništva Da je res skrajni čas za napravo varnostnih naredb, priča dejstvo, da ao ie do 3daj že četrtemu vozniku prevrnil z blBgom težko naložen voz. Čujejo so od voznikov vodno nove pritožbe*. Tudi na krajih, kjer gro ie-leznična proga čez cesto, bi bilo dobro, vsaj
■ kakimi deskami pokriti jarke, da se izognejo vozniki pretečim nesrečam.
—	Vojaška ustanova Jakoba pl Schellenburg-a v letnem znesku 259 K 76 vin. je razpisana Prošoje morajo najkasneje do 15. aprila t. I. dospeti na dopolnilno okrajno poveljstvo 6t. 17 v L ubljani; vladati je pa iste pri ža panstvu takoj, da potom okrajnega glavarstva pravočasno dospejo na kompetentno mesto. V prošnji, katera mora biti od županstva potrjena, navesti se morajo rod binBke in premoženjske razmere tar natančno Stavilo in Btarost otrok, dalje če so ti preskrbljeni ali ne. Priložiti je treba tudi družinsko polo (izvestje). Pravico do ustanove imajo onemogli, v vojski ranjeni invalidi iz Kranjskega. Komur se podeli, mu je na prosto dano, da si voli mesto denarja bivališče v zavodu za invalide na Dunaju.
—	Is Zagorja ob Savi se nam piše : O ženski Karoiini Šuštar, ki se je zgubila, ni duha ne sluha. Domači so v velikih skr beh. — Predsednikom krajnega šol sveta je soglasno izvoljen posestnik Tomaž Koprivec, namestnikom g. župnik llott. — V kratkem dobi Zagorje potrebnega policaja. — Pokopališče nameravajo letos razširiti, ker je v resnici za obširno župnijo dvakrat premajhno. Potrebni svet je že Kupljen.
—	Z Vrhnike se nam piše: Na dnevnem redu občinske seje dne 20. sušca je bil dopis okr. glavarstva: Ali in katere krčme naj bi bile zaprte med nedeljsko službo božjo? G. poročevalec je govoril približno: Z ozirom na nedeljsko službo božjo na Vrhniki ne bomo zaprli nobene gostilne. Osebno sem gledal v krčme med službo božjo in videl, da so pivci mirno sedeli pri mizah. Pivci ne motijo miru, ampak duhovniki. Kapelan menda celo po gostilnah odganja pivce od hiše. Ali ni to motenje miru? Končno predlaga, naj se radi tega izreče strog ukor župnemu predstojništvu. Gosp. župan ugovarja, češ, da to ni nikak pre grešek, ako kdo pogleda v gostilno. Poročevalec nato umakne svoj predlog. Tovarnar pa se oglasi: »Na vsak način naj sa izreče graja in glasujemo za predlog«. Iz glasovali so za predlog 4 odborniki, in sicer tovarnar, neki krčmar, uradnik in upokojeni davkar. Prrti predlogu pa je gl, s )valo 22 mož. češ, b takim ukorom so osmešimo pred svetom. — Sicer pa: Kdor se sim ogiblje cerkve, tudi drugih ne sili v cerkev.
—	Južna železnica hoče izpremeniti svoj promet v toliko, da bo mogla tekmovati z bodočo bohinjsko železnico. Brzo-vlakibodopo južni železnici vozili od Dunaja do Trsta samo devet ur. Zato bodo imeli težje stroje in težje vozove, da vsled hitrosti ne bodo skočili iz tira. Radi tega bo moral pa tudi tir biti močnejši, kot je sedaj.
—	Veselica na Breznici. Društveni zabavni večer priredi „M»rijina družba« na Brezn-ci velikonočni ponedeljek, dne 4. apr. leta 1904, v dvorani »stare šole". Vspored: 1. Pozdrav in predavanje — vlč. tfosp. Janko Mlakar. 2. »Sveta Neža«. Igrokaz v dv.h dejaniih. — Sp'sal Viljem Pailler. — Poslovenil L. S. 3. »Jeza nad petelinom in kes". Vesela igra v dveh dejanjih. — Spisal Viljem Pailler. — Čisti dobiček je namenjen za nove orgle na Breznic'.
—	Mesogledna taksa v občini Sp. Šiška se je dul< čila za veliko klavno živino na 60 vin., za malo pa na 40 vin. Taksa se steka v občinsko blagajno, iz katere se mora plačevati mesoglednik, nasprotno pa ta ne sme zase pobirati kake posebne pristojbine. — Jednak ukrep bil bi potreben v vseh občinah.
—	Iz selške doline Gorenjski liberalci se bodo zadavili z lastnim gnjevom in s svojo surovostjo. Demšarjeva kandidatura jim je vzela vso razsodnost. Kar ne gre ž njimi, prete pohoditi, oiroko smo oči odprli, ko smo brali v Gorenjcu, kako zelo vpra šajo železniškega župana g. Košmelja, kako si je drznil iti na Demšarjev shod, ko mu liberalci tega niso dovolili. Ta predrznost, s katero si upajo svobodnemu možu zapovedovati, kaj sme in česa ne sme, da se združiti samo z liberalno svobodomiselnostjo. G. Košmelj menda ni klerikalec; vsaj volil je vedno z liberalno slranko. Toda pošten mož je, zmožen in delaven. Spoštujejo ga vsi, tudi oni, ki niso njegovi somišljeniki, ker vsakomu svetuje in pomaga, kolikor more, in ker res z veliko požrtvovalnostjo in spretnostjo vodi županske posle. Čudimo se pač, ko čujemo, da je pri volitvah pristaš liberalne stranke, kakor tudi njegov brat, ko sta njuni hiši vzgledno krščanski. Kajti roka, ki še križ dela, ne more prijemati „Slov. Naroda" ali »Gorenjca", ker z branjem teh listov odobrava bravec njuno vsebino, ki je očito protikrščanska. Ali to le mimogrede. Opozoriti smo hoteli le na neverjeten terorizem, ki ga rabijo liberalci proti svojim pristašem. Tako pleši, kakor mi godemo, drugače te uničimo. .Gorenjec" stavi celo vrsto vprašanj g. Košmelju. No, mi smatramo g. župana prepametnim, da bi veijel, da so klerikalci vzrok vsemu hudemu na svetu. On kot obrtnik in posestnik dobro ve, da mu klerikalizem niti enega vinarja ni
še snedel. Ve tudi, da katoliška stranka ni kriva, da se učiteljem plače niso zvišale. Take reči naj liberalci natvežejo drugim otrokom, a može naj s takimi čenčami pustijo v miru. Znano je vsem, da železniškemu g. županu selški liberalci niso preveliki prijatelji in sicer za to ne, ker je znal železniško občino braniti pred nadoblastjo pokojnega župana Šlibarja in ker tega daleko presega s pridnostjo in točnostjo. Kedaj bi ga bili že pribili na »pranger", da ga niso deli med svoje! — Najimenitnejša pa je grožnja, s katero »Gorenjec" sklepa svoj ukaz: pomislite na posledice! Gosp. Košmelj, Vi ste se hrabro bojevali v Bosni, in gotovo Vam najhujše bombardiranje sovražnikov ni naredilo toliko strahu, kakor »Gorenjec" s svojo pretnjo: pomislite na posledice! Če pridete v Selca ali celo v Kranj, postavili Vas bodo na sramotni oder, kakor so nekdaj Kamničanje naredili z ro-kovnjačem Velikonjo, in kazali bodo na Vas: Poglejte, ta je bil na klerikalnem shodu predsednik! Vaš obrt bo propadel in nobenega blagoslova ne boste imeli, in kakor stari Štulc hodili boste od hiše do hiše prosit vsakdanjega kruha. In nikdar več Vas ne bo noben liberalec pogledal. Če hočete, da Vas bodo liberalci radi imeli, ne smete nikdar nobenega klerikalca pogledati, v Selca ne smete hoditi mimo Demšarjeve hiše, ampak naredite rajši ovinek čez Kališe; „Slov. Narod" in „Gorenjca" morate vedno v žepu nositi, tako da bo glava listova vun gledala in, kar je posebno važno, narediti morate kurz za surovo zmerjanje! Neverjetno je res, kako pestijo liberalci svoje ljudi. — Naj nam g. župan ne zameri, da smo se malo pečali z njegovo osebo brez njegove vednosti. Nismo ga hoteli braniti, še manj posegati v njegovo prosto voljo. Hoteli smo le dodati k mnogim drugim nov dokaz, da je svobodomišljenost liberalcev sleparstvo in da je njihov terorizem enak njihovi surovosti.
—	Na Žalostni gori pri Preserji je bila lepa cerkvena slavnost na praznik Marijinega Oznanenja. Več sto je bilo obhaja-nih. Pobožnost in izvrsten cerkveni govor je preskrbel g. p. Klemen Grampovčan iz Kamnika.
—	Tiča od živali ne razloči menda
neki mesar v krški dolini, ki je kot župan dal živinski potni list za 7 jerebic, ki jih je neki lovec poslal v L.ubljano na prodaj. Toda tudi premeteni lovec je imel smolo, ker so na mitnici zaplenili jerebica, ki so bile ustrojene v prepovedanem času.
—	Vojaško podporno društvo za ljubljansko okolico ni dobilo potrjenja dež. vlade. Treba bo priziva na ministrstvo. Sadež nameravanega društva je v Stožicah, št. 52 pri Jažici, pošta Ljubliana.
—	V papirnici v Vevčah delati morajo celo ob nedeljah in praznikih do 4. ure popoldne. Upamo, da bo politična oblast posegla takoj vmes, da se to odpravi. Zadeva se je ža javila na pristojno mesto.
—	Posle ogledovanja živine opravlja v Ljubljani na južnem kolodvoru in na kolodvoru dolenjske železnica veter, asistent g. I v. D e m š a r, na državnem kolodvoru (v Šiški) veter, asistent Jos. Stegu; — v celi ljubljanski okolici pa okrajni živino-zdravnik g. Jos. Kutschera. — V odsotnosti imenovanih gospodov določi se namestnik od živinozdravniškega oddelka deželne vlade. — V drug h kranjskih okrajih opravljajo to posle dotični okrajni živino zdravniki, v njihovi odsotnosti o k r a j n zdravniki oziroma okr. živinozdravniki sasadnih okraj, glavarstev.
—	Koncesije za žganjetcče se od
slej na novo ne bodo več izdajale, razven v izrednih slučajih. Tako bodo odslej postopale politične oblasti — in tako je tudi pravilno. Nadejati se je pa tudi, da bodo višje oblasti v slučaju prizivov jednako postopale, da sa omeji neizmerno žganiepit e.
—	Nova jednorazredna šola otvori se početkom šolskega leta 1904/05 na Gro< Bupljem.
—	Glede oenltve škod, povzročenih pri vojaških vajah na polju, odredilo je mi-niatrstvo za deželno brambo z ukazom dne 3. febr. t. 1, št 746, naj se k cenitvi zovejo kot cenilci boljši posestniki, v prvi vrsti neodvisni, v dobrih razmerah živeči možje. Ti naj bodo zlasti iz obJin, ki ne meje neposredno na one kraje, kjer se je storila Škodi. Pri tej priliki opozarjamo, da se mora vsaka pri vojaških va|ah povzročena škoda nemudoma prijaviti, najbolje po veljniku dotičnega krdela ; dobro je obvestiti takoj tudi županstvo, oziroma okrajno glavarstvo, Doseibno če je škoda velika.
—	Določbe cestno - policijskega reda se splošno ne izvršujejo v zadostni meri. — Vsled tega razglaša politična oblast vnovič najvažnejša določila, posebno glede voznikov in kolesarjev. V interesu teh sa m h in v obče ljudstva je, da se n a t a n čno ravna po teb naredbah, ker se vsak prestopek osstno pol. reda kaznuje z zapo rom do 14 dni.
—	Gibanje dunajskih Slovencev V nedeljo teden so zopet dunaiski Slovenci napolnili lepo cerkvico sv. Antona. Gavoril
jim je čast. gospod Rebolj, pevei pevke pa so zapeli nekaj lepih cerkvenih pesmi. Po slutbi bažii je bil drugi redni obSni zbor »Straže". Uleležba je bila lepa. Gospod predsednik dr. M. V a 1 j a v e c po zdravi navzači člane, gospoda „Daničarje", zastopnika katoliškega akademičnega društva »Hrvatike* In gospoda Jak. Pukla. Po-vdarja, da je sedaj »Straža" najmočnejše slovenska društvo na Daaaju It poročil tajnika in blagajnika, kakor tudi knjižničarja
G
m
poizvemo, da je »Straža* vrlo dobro delo vala. Pri točki „najetje prostorov za majsko slavnost" so posegli v debato gg. pred sednik, Robida, Rebolj, Lav r e n č i č. Gospod Ivan Gostinčar je v kratkih besedah opisal dogodke zadnjih dnij na dunajski univerzi in stavil sledečo resolucijo, ki je bila navdušeno sprejeta: »Slovenci, živeči na Dunaju, osebne priče nemške oholosti napram slovenskim visoko-šolcem, pozivamo slovensko zastopstvo v državnem in deželnem zboru, kakor vse slovanske rojake, da zastavijo vsa svoje m)Ci ■a ustanovitev slovenskega vaeu5iliš5a v Ljubljani." Gospod Jak. P u k l je v jedrnatih basedah opisal barona Jurija Vego in vabil »btražane* na Vegovo slavnost. Dunajski S.oreaoi moramo Vegovo ime posebno slaviti, da pokažemo svetu, da smo eni.ii po starem geslu: »vsa za vero, dom, cesarja" in predlagal, da se v skupni odbor za Vegovo slavnost na Dunaju izvolita go ooda dr. V<al|avec in Robolj. G ispod Ivan osti nč ar predlaga, da »Straža" ore-vzame zastopstvo vžigalic družbe sv. Cirila Metoda. Gospod Rebolj je potem še ako poljudno predaval o Keltih, nakar se je razvil zabavni večer, pri katerem so jako dobro zapeli gospodje »Daničarji" nokaj le pih slovenskih pesmi. Dobro nam znani igarjev N a o e k je priredil tuli nekaj za smeh. Tako se je končal ta večer v zadovoljstvo vseh navzočih, »Straža* pa je zopet pokazala, da je v istini središče dunajskih Slovencev.
—	Rim, 29. maroa. Doprsni kip svetega očeta je modeliral mladi nemški kipar Josip Limburg. Sveti oče je z delom zelo zadovoljen in je naročil umat niku, naj ga izkleše v mramorju Glava je izvrstno pogojena. Iz obraza seva ona m i -
ina in odločnost, ki je Piju X. astna. Elan model iz mavca je v Vatikanu, drugi pa v kiparjevem ateljeju. Kip bode razstavljen v Barolinu, Monakovem in v Parizu.
—	Iz Poljan nad S tofjo Loko: V predzadnjem »Domoljubu" smo poživljali zakotne obrekovalce naše hranilnice, naj nam dokažejo svoje trditve, ako morejo. Z/odeli pa smo, da je lažnjivi »Gorenjec« po svojem dopisniku masto dokazov objavil nekaj psovk Končno pa voraša, kako je prišlo 4000 K v račun za 1. 1901. To pa »Gorenjčev« dopisnik sam dobro ve, da je šela sedanje vodstvo hranilnica, oziroma načelnik U*ban Pintar, prišlo na sled, da račun za 1 1900 ni bil pravilen. Pri tem računu je sodeloval še Franc St.nonik, ki brai dvoma naibolie pozna »Goranjčevega« dopisnika Z laj pa bi rad vso krivdo zvalil na druge. Znano pa mu je, da je sedanje vodstvo s pomočio
Gospodarske zveze" napravilo natančen račun za vsa leta. In oo tem računu bi moralo biti koncem 1. 1900 v blagajni 4000 kron več, kakor je bilo izkazanega v rač. zaključku. To je ista razlika, katero pre s-kuje tudi deželno sodišče. Glela zadruge to le: Fr. otanonik je ustanovil zadrugo in bil njen načelnik. Ko pa jo je zavozil, je odložil načelstvo in se prelevil v liberalca. Ravno tako so šli za njim bivSi načelniki kmet. društva. Seveda liberalni listi ne vidijo v senci svoje zastave istih ma dežev, katere so preje videli na klerikalcih. Treba je postati liberalec, in hvalita ga uma zana »Goreniec« in »Narod« kot uglednega moža in poštenjaka. Čudno pa je, da »Go-ren|ievemu« dopsnisu 8e kdo verjame, Istina pa je, da so sedanji računi pravilni in da se je v sedmih letih nabralo čistega dobička v rezervnem zakladu 9195 kron 59 vin. Zato je tudi gola laž, da so deleži v nevarnosti ali da ni varno denar nalagati v hranilnici. So pa tudi še drugi, ki bru svoje jezite. La na dan z resnico!
—	Iz Amerike v zapor. Iz Rudolfo vega se n<<m poroča: Pred tremi leti je bila M. B iz Čateža obsojena na tri mesece za pora zaradi javnega nasilstva proti dež. da carju. Odšla je pred zaporom v Ameriko. — Te dni se je z možem vrnila na svoj dom, kjer jo je prijel orožnik in odpeljal v zapor.
—	Rabelj, 31. sušca. Ža čez pet mesecev ga imamo, a ss kar ne gane ta nad ležni gost. Mi smo sicer na dolgo zimo na vajeni, a da bi toliko snega Čez celo zimo imeli, tega najbolj stari l|udja ne pomnijo Velina hiš je cel čas popolnoma v snegu Od »boljših« so ga začetkom odvažali, pa so a čaBom ponehali tudi ti in se udali v sne-žilno usodo. Zdaj toliko vsak poskrbi, da ima pot do hišo. Do nekaterih vodijo tuneli. Predli je bil letos večkrat in tudi cvetni teden zaprt. — In včeraj je sopet tako snežilo, da danes s snežnim plugom prodirajo le proti
sijo
ia Trbižu, čez Pradil zaradi silnih žametov ni mogoče. Mi smo dobili v dolini okrog 1 m. novega pa ša gre, kot bi g* sipal. Starega snega imamo ša za meter. Za praznika ga že bo. Po oraznikih ga pa š) dobimo, kot pa navadi Neki star gospod, ki ga je te dni tu sneg »ustavil", je rekel, da s s mu zdi, kot bi bil v kaki kartuzi|anski naselbini. V kratkem bo v naša bale grobove prišlo navo življenje. Dobimo vojake, čeprav jih že zdaj imamo ker pridejo še vaši kranjski fantje k nam. Vi pravite, da vojske ne bo, a mi jo že imamo Vsa živila so — zaradi vojske že podražila. Ko pridejo Lihi do nas, vam sporočim, kako znajo teči.
—	Is Vipave sa nam poroča: Prosimo slavno županstvo v Vipavi, nai je občinska pisarna med uradnimi urami strankam odprta. Večkrat se ie že pripetilo, da ni bilo mogoče dobiti ne župana, ne tainika. Seveda ie križ, ako ima človek preveč služb in opravk >v. Dal|e mnogi žele, naj bi slavno županstvo vendar malo poskrbelo, da bi pO' nočni čuki ne bili preglasni. Sij veste, da to petje ni prijetno za ušesa. Ako to storite, Vas bomo gotovo pohvalili. Pa brez šale!
—	Goriški peki o velikonočnih praznikih. Med pekovskimi mojstri in po-Kovskimi pomočniki se je sklenilo, da se od 9. ure zvečer v soboto pa do 9. ure ziutraj v ponedeliek ne bo peklo nič kruha.
—	Vozne cene v Ameriko znatno znižane. Kakor iz danaSaie aaonce tukaj-šnega zastopnika »Hamburg Amerika L i n i e « razvidno, je imenovana družba cene tako znižala, da ae danes v daljno Ameriko pelje za polovico stroškov, kakor je svoj čas taka vožnja stala.
—	Potres. Iz St. Jurija pod Kumom se nam piše: 01 srede na četrtek je bil tolik snežen vihar da letos ša nikoli; ziutraj tuintam zameti 1 meter visoki. O a 9. uri 45 minut predpoldnem pa nas je v cerkvi močno prestrašil močen potresni sunek od juga proti severu, ki pa druge škode ni naredil. C) bi bilo pa še nekaj tacih sunkov, bi se bilo gotovo kaj podrlo. Liudje so že vstajali, da beže ven, vendar so se brž pomirili in čez par minut mirno se razšli. — Poročilo o potresu smo dobili tuli iz Št. Ruperta. — Iz Peč se nam piše: V četrtek krog 10. ure dopoldne smo čutili precej močan potres. Ljudje v cerkvi so ae precej prestrašili, vendar ostali mirni. Škode potrss ni povzročil. B ig nas varuj nesreče leta 1895.! Sedaj, ko pišem, pa prav čvrsto mete, kakor o Bjžiču. — Iz Šentjanža: V četrtek predpoldnem ob 9. uri 44 minut ie bil tu zelo močan valovit potres, trajajoč
sekund. Spremljalo ga je močno bobnenje. Smer od izhoda proti zahodu Bobnenje sam čui prej, prodno se je treslo. Pog edal sem brž na uro in štel sekunde. Sedel sem sam pri jiizi v pisani ter točno opazoval.
—	Železnično progo Vrhnika-Rovte-Idrija pridne meriti tehnik koncem tega mtseca.
—	zameti na Notranjskem Zadnji sneg je po notranjskih hribih napravil vsled burje na več krajih po meter in pol visoke žamete.
—	Kmetijski podružnici v Rovtah nad Logatcem je podarilo poljedelsko ministrstvo 100 kron podpore.
—	Laški viaokošoloi v Gorici so
imeli 31 m. m. shod, na katerem so se izjavili proti laški pravni fakulteti v Roveredu ter so zahtevali ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu.
—	Zgradba okrajnih ceBt. Prihod nji mesec prično graditi okrajno cesta Žiri-Račeva-Smreč|e v logaškem okra|u. Na to sledi proga Žiri-S ira Rovte.
—	Občni zbor kranjskogorske podružnice alovenskega planinskega društva se vrši na belo nedeljo v Kranjski gori ob 3. uri popoldne v prostorih hotela »Razor*. Poleg drugega je na programu tudi predavanje g. Mlakarja o kranjskogorskem pogorju Nadejati se je mnogobroine udeležbe ne le iz okolice, ampak tudi iz Ljubljane. Vsem vrlim planincem »Na svidenje« pod Rizorom in Prisankom!
—	Oddaja lovov. Lov občine Smlednik je na dražbi dne 28. marca dob 1 baron Lazzarini z» 247 K. Isti dan je bil oddan tudi lov občine Sv J št nad Kranjem za letnih 701 K. — Lena svote! Da sedaj je ta lov veljal samo 120 K.
—	Pospeševanje prometa tujcev. Dasiravno je turistika zadnja leta zelo napredovala, vendar znamenite gorenjske pokrajine ne obiskujejo tako zelo tujci, kakor bi jih obiskovali, ako ne bi primanjkovalo hotelov. Da se temu nedostatku vsaj nekoliko odpomore, sezida se v romantičnih Vratih pod Triglavom prostoren hotel, ki se še letos otvori. Vodovod bo stal 3000 K in bo imel toliko vode, da se napravi tudi električna postaja. Ta hotel ne bo samo okrepčevališče za hribolazce, ampak tudi shajališče onih, ki raje opazujejo gore od spodaj. Da se uredi pot skozi Vrata, je potrebnih 50 000 K, in dežela in država sta že v to svrho obljubili svoje prispevke. Sedaj bi bil čas misliti na to, da se med
Dalje v prilogi CDLVIII.
11. Priloga 75. štev. „Slovenca" dn6 2. aprila 1904.
Jesenicami gradi prostoren hotel, ker sicer se nam ondi zarije tujec.
—	Poštna vest. V dostavljalni okraj pošte v Sitki spadajoče kraje Zapaže, Drav lje, Peržan, Podutik, Kamnagorica, Olince in Dolnice namerava poštna direkcija izločiti ter jih priklopiti pošti v št. Vidu. — S tem bo gotovo ustreženo prebivalstvu in pošt nima uradoma.
—	Pogrebni savod doke v Viimar-jih. Deželna vlada je izdala dovoljenja go spodu SušUršiču ic Vitmarij št. 60, ia sicer za Občine Medvode, St. Vid, Soaartno, Je lica, Spodnja in Zgornja Šiška.
—	Streljanje s topiči se bo dovoljevalo le v icrednib slučajih, n. pr cb največjih cerkvenih praznikih in dinaatičmh slavnostih.
—	Društvo v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je že letos oddalo in to do 16. t. m. članom 38.700 kilogramov umetnih gnojil in 2600 kilogramov najboljših vrst semen po 30 odstotkov znižani ceni. Društvo vzdržuje sedaj dve kmetijski preskušališči in sicer pri Studencu in pri Blatni Brezovici, na novo so se letos uredila preskuševališča pri Škofeljci, Borovnici in Vrhniki. Preskušališče na Karolinški zemlji in v Logu je dosedaj vzdrževalo c. kr. poljedelstvo ministrstvo. Strokovno vodstvo teh preskuševališč ima ravnatelj dr. E. K r a -mer, oziroma kmetijsko kemično preskuševališče v Ljubljani. Letošnjo jesen se prirede predavanja o obdelovanju barja na Škofeljci, na Studencu in v Notranji Gorici. Poleg ižanske ceste blizo Studenca se napravi novo preskušališče.
—	Dacarja v Litiji pobirata, kakor se nam poroča, naklade od opojnih pijač. Zahtevata pa naklade ne samo od prodajalcev imenovanih pijač, marveč tudi od kmečkih posestnikov in sicer od žganja, katerega si napravijo iz domačih pridelkov in ga rabijo le za domače potrebe, ter pravita, da jima je tako ukazano od višje gosposke. Nekateri jima plačajo, drugi se jima pa ustavijo. Zvedeli pa smo, da po drugih krajih dacarji nič ne vedo o tem ukazu. Čudno bi bilo to, da bi bil izdan tak ukaz samo za litijski okraj. Ako imata torej litijska dacarja res ukaz pobirati občinske naklade tudi od žganja, katerega si napravijo kmečki posestniki iz svojih pridelkov in ga rabijo le za svoje domače potrebščine, prosimo: Slavni deželni odbor blagovoli naj isti ukaz javno razglasiti; ako pa dacarja to na svojo roko delata, naj se jima tako postopanje prepove in obenem zaukaže, da onim posestnikom, od katerih sta na ta način že iztirjala naklade, prineseta denar nazaj.
Več kmečkih posestnikov v litijskem okraju.
—	Ie Šoštanja ob Savi: Tukajšnje izobraževalno društvo se lepo razvija in napreduje. Vrli mladeniči se vadijo predavanj. Dne 20. marca je mladenič M. Podlipnik govoril o čebelarstvu in priporočal, naj se poprimejo te lepe in tudi koristne kmetijske panoge ter pristopijo čebelarskemu društvu. Kmet mora dandanes povsod iskati prihodkov, in tudi čebelarstvo mu jih nudi poleg zabave. — Dne 23. marca pa se je poslovil od nas vrli mladenič Š. Erman. V svojem govoru je navduševal tovariše za krščansko in slovensko misel, za katero naj stoje trdni kot skala. Društveni predsednik je v.toplih besedah izrazil v slovo zahvalo. Tovariši so mu krepko zaklicali: .Živio!"
—	Odkod zna sveti oče nekaj slovenskih besedi? „Dolenjske Novice" pišejo: V št. 39 piše »Slovenec": Papež Pij X. in slovenski jezik. Pred kratkim se je raz-govarjal monsignor de Waal s sv. očetom o dunajski »Leonovi družbi". Vprašal ga je vmes, če razume nemško. Papež pravi, da je prejšnja leta razumel dobro nemško, da pa leta in leta ni rabil tega jezika in ga precej pozabil. „Znam pa tudi nekaj slovenskega", pristavi sv. oče in za poskušnjo izpregovori nekaj slovenskih besed. Bilo bi zanimivo poizvedeti, kedaj in kje se je sveti oče naučil teh slovenskih besed. Kedor je prebral v 9. zvezku 1. 1903. „Cvetja" jako zanimivi prvi spis »Naš novi papež Pij X." izpod spretnega peresa urednika, priznanega slavista, pred leti bivšega suplenta na naši novomeški gimnaziji, p. Stanislava bkrabca, ta je takoj na jasnem. Pij X. je bil v jeseni 1902. torej še kot beneški patrijarh, nekaj dnij gost patrov jezuitov v Gorici. Po mestu in v okolici mu je prišla na uho marsikatera slovenska beseda. Tudi je nemogoče, da ne bi prišel pogovor na prebivalstvo in narodnost. 7. oktobra proti večeru je obiskal Frančiškanski samostan na Kostanjevici. Ogledal si je cerkev, grobišče francoskih kraljev in samostan, kjer se je v prijaznem pogovoru nekoliko pomu-dil. Frančiškani na Kostanjevici so pa vsi Slovenci. Iz tega kratkega pojasnila lahko sklepamo: Ako nc prej, tedaj se je sv. Oče o tej priliki naučil nekaj slovenskih besed. Sicer pa moramo pomisliti, da je Pij X. ro-
jen na Beneškem. Tam je gotovo imel priliko slišati slovenski jezik.
— Is Trnovega na Notranjskem: Za časa občinskih volitev v Trnovem je „Slov Narod" popolnoma molčal, tako da se nam je že čudno zdelo, bele 18. marca so se oglasili s silno dolgim dopisom v „Narodu". Vseh »Narodovih* lažij v tem članku ne bomo popravljali; nekatere se že same na sebi tako neumne, da jih more verovati samo prekajen liberalec. »Vzrok da smo propadli, je edino ta, da se je liberalna stranka premalo pobrigala za pripravo in za agitacije". Tako modruje »Narodov" dopisnik. V resnici pa so liberalci že nad poldrugo leto ljudi na razne načine obdelavah in se prikupo-vali. Tudi čas volitve je bil kakor nalašč za liberalce. Po svojem spoznanji so opravičeno mislili, da bode zmaga njihova, in le iz tega si moremo razlagati njih ponosen nastop ob začetku in njih pobitost ob koncu volitve. »Za vzgled vsem somišljenikom bi moral biti vrli in uneti naprednjak g. Urbančič. On se ne straši ne truda ne časa, samo da pomore sveti narodni stvari. Čast takemu možu!", piše .Narod". Nimamo časa preiskovati, če je navdušenje gosp Urbančiča za sveto narodno stvar res tako pristno ali ne; v tem oziru se vzdržimo vsake izjave, ampak le mimogrede pripomnimo, da je izid volitev tudi za gosp. Urbančiča merodajnega pomena. On je vsled lastnosti občinskega odbornika tudi načelnik okrajnega cestnega odbora. Kot tak ima lepo plačo in tudi krčma njegova ima vsled tega več pivcev. Ce je županstvo v liberalnih rokah, to zopet g. Urbančiču privabi nekaj več gostov. S tem seveda nikakor nočemo reči, da je g. Urbančiča sebičnost gnala v volilni boj, ampak samo to konštatiramo, da njemu nikakor ni na škodo, ako zmaga pri enih ali drugih volitvah liberalna stvanka. G. Urbančič to sam dobro ve, a smo mu hoteli namigniti, da vemo tudi mi. .Pri tej priliki opozarjamo merodajne kroge na Miho Dov-gana. Znano je namreč, da je pridobil volivce s farškimi kronicami, znan nam je slučaj, da je ponudil volilcu denar, ako ž njim voli, in ko je poštenjak to nesramno ponudbo odklonil, obljubljeno mu je bilo, da se bode v blatu spominjal, kaj zamore klerikalec." Tako piše »Narod". Na to nesramno laž odgovarjaje opozarjamo na poročilo^ katerim smo naznanili, da je omenjeni liberalni »poštenjak" pod prisego pri sodniji izjavil, da je Miho Dovgana po nedolžnem obrekoval, da ga je hotel podkupiti. Prišel je ta poštenjak sedaj Miho Dovgana prosit, naj mu odpusti in naj ga nikar ne toži radi obrekovanja. Miha Dovgan, katerega „Narod" slika kot tolovaja, mu je odpustil, da ga ne bo tožil ter mu s tem odpustil zapor od šestih mesecev do enega leta. Tako odpustiti svojemu nasprotniku je zmožen blagi Miha Dovgan, upokojeni orož-niški postajevodja, niso pa zmožni podivjani liberalci. »V Dobrepoljah je zmagala napredna stranka. Dovgan je prišel s svojim velikim nosom v neljubo dotiko z nekim Židom". Tako se .Narod" norčuje iz g. Dovgana, kateremu razun najbrže slabovidnega »Narodovega" dopisnika dosedaj še nihče ni tega očital. Miha Dovgan se tudi tega očitanja ni prav nič ustrašil, ker on ostane poštenjak, naj se .Narod" še tolikrat raz-korači nad njim. Sicer pa poznamo liberalce, ki se s svojimi nosovi zadevajo celo ob štore. A to je njihova stvar. Na druge liberalne neumnosti in zavijanja se nam ne zdi vredno odgovarjati. Da se jeze nad klerikalno agitacijo in skušajo jezo ohladiti, z lažmi in obrekovanjem, je popolnoma umevno. To smo vedeli že naprej, a nas ni oplašilo in nas ne bo. Naše geslo je: Mi gremo naprej!
— Za šolske in društvene hranilnice Nam se piše: Iz lista .Slovenski učitelj" znani gospod Zahner, c. kr. kontrolor pri poštnohranilničnem uradu na Du-naji, je za male varčevalce oskrbel čedno torbico z napisom »Ovojček za shranjevanje poštnohranilničnih kart". Pripravil jih je deset tisoč komadov, in od teh je šolsko oblastvo v Ljubljani kupilo dve tisoč, da jih sporazdeli med šolarje - varčevalce. Poleg napisa nahaja se podobica, ki predstavlja šolarje pred čebelnakom, rekši: »Če rad prihranil kaj bi sebi, naj za vzgled čebela služi tebi" in »Kdor vinarja ne shrani, kro-nice se brani". Na drugi stranici tiskana je »Basen" o brezskrbnem in lačnem čvrčku, pa o skrbni in s hrano založeni mravlji. Prvi zadnjo prosi: „Ah, usmili se soseda, mene tare glad in beda ; polne shrambe ti imaš, lahko mi vsaj malo daš." Zatorej čuj: »Ko je čas, a nič ne shraniš, ti se bede ne ubraniš; prosil boš na stare dni, kakor basen nas uči". Kdor želiš imeti »Ovojček", na dopisnici, naznani svojo željo skraja imenovanemu gospodu na Dunaj, piši slovenski, za l K 50 h boš dobil sto komadov in priloženo »Položnico" za odposlatev male odškodnine. To naj blage volje na znanje vzamejo učitelji, starši, vsi prijatelji mladine.
— Is Slavlne. Odgovor na dopis v »Slov. Narodu." Dopisnik „Slov. Naroda" se baba z važno liberalne zmago pri občinskih volitvah v Slavini. Zmaga ni tako sijajna, če bi tudi bili vsi odborniki liberalci, a razun nekaterih, ki vživajo netečno hrano liberalnega časopisja, noče noben biti liberalen. Stvar je taka. Napravil se je bil kompromis in sicer tako, da si vsaka vas izbere izmej sebe može, katere hočejo imeti vaščani. In res je šlo pri volitvi v tretjem razredu enoglasno. V drugem razredu je pa kompromis razkopal znani »nedolžni napol izobraženi fant" v Slavini, ki bi bil rad gospod. To je storil zato, ker revež ni bil kandidat kompromisa. Sicer je itak propadel s svojimi kandidati, dosegel je pa le to, da potem volilci I. razreda niso bili vezani na kompromis in so res volili po svoje. Volilo je le pet volilcev, ker se duhovniki niso hoteli udeležiti volitve, da ne bi razžalili cesarskega zastopnika Emila Fingerja v Pre-stranku, kateri je volil za svojo osebe in tudi za c. kr. kobilarno liberalno. Liberalno je volil tudi konjski zdravnik v Prestranku. K volitvi v I. razredu je prišel tudi veleposestnik g. Dekleva iz Postojne, kateri je častni občan. Ta se je bil pred leti zavezal, da se ne bo nikdar več mešal v občinske volitve v Slavini. V I. razredu je volil tudi Gustav Grossman, učitelj v Matenji vasi, znano novoletno darilo deželnega šolskega sveta Matenjčanom. V I. razredu je volil tudi graščak iz Orehka Dolenec. Liberalci so tako bili za 2 glasa močnejši v I. razredu, zato se katol. narodna stranka ni udeležila volitve v I. razredu. Da je sploh prišlo do kompromisa in da se liberalci bahajo z zmago »ježa nad lisico", je vzrok prevelika zaupljivost mož, kateri so se dali z nameravano hišo na Prestranku zaslepiti. Pa če bi se tudi zidala nameravana hiša na postaji, bila bi bolj v škodo ljudem, kakor v korist. Čemu je treba dveh mlekarn ? In če bi se vse izvršilo v tej hiši, kar se namerava in govori, bi policaj ne bil odveč. Sicer pa lahko rečemo: Srečne oči, ki bodo ugledale to hišo. To je le liberalni manever. Mnogi pa mislijo, da je to le osebni prepir. Ko bodo možje spoznali, boste vi liberalci zginili s pozorišča, kakor tudi liberalna učiteljska cvetka, ki dela zgago v občini. Ali se »Narodov" dopisnik še spominja, da ga je neka mati, ki se je peljala mimo njega, resno zavrnila: ..Ubogi otroci, ki imajo takega učitelja! S takim govorjenjem ne boste pohujšali samo Orehovčanov, temuč celo Pivko." Liberalci se bahate, da ste zmagali z najmanjšim naporom. Opisana dejanja kažejo, kakošen je bil napor. Nasprotno pa še lažete, da se je na naši strani zlorabila leča, kar se pa niti z eno samo besedo ni zgodilo. Liberalci se zaganjate v slavinska društva, v mladeniško in dekliško Marijino družbo in v katoliško izobraževalno društvo. Da so vam ta društva na potu, ni čudno, ker ste se upirali že ustanovitvi zato, ker se po teh društvih razširja katoliška zavest. Obrekujete Slavinčane in Kočance, kakor da bi ne bili pošteni in odločni katoličani. Z mirno vestjo pa lahko rečemo, da se zadnja želja liberalnega dopisnika, da bi ostale te razmere na veke, ne be izpolnila, ker ljudstvo bo že spoznalo svoje prijatelje.
Ljubljanske novice.
Boj v ljubljanski tobačni tovarni.
V tukajšnji tobačni tovarni je bil te dni boj, povzročen vsled nerodnosti nekaterih merodajnih oseb, ki so pokazale, d a niso sposobne za vodstvo, ker bi 3 svojim postopanjem skoro izzvale ve liko stavko, ki bi ne bila na čast državni tobačni upravi. Odpustili so starejše delavce ia imeli očividen namen, odslej poslovati tako, da bi se starejši delavci odpuščali v takem času, ko še ne dosežejo stalnosti. Na ta način bi se stalnost delavstva odpravila in delavstvo bi bilo na milost in nemilost prepuščeno dobri ali slabi volji gotovih ljudij.
To bi bil silen udarec za domače de lavstvo, a skupnemu in složnemu nastopu delavstva se je posrečilo, odvrniti to nevarnost. Delavci bo zopet sprejeti nazaj na delo in, kakor se je zagotovilo, se stalnost de lavstva ne odpravi.
Delavstvo pa ša stoji v boju. Ono hoče popolno pravico. Kadarkoli v drugih mestih delavstvo tako složno zahtava, da se odpravijo res kričeča razmere, so vsi listi tako razsodni, da delavstvo podpirajo v boju že s stališča razvoja d o t i č n e g a mesta. Le pri nas imamo list, ki je v svoji slepi strasti tako neumen, da s kopo lažij hoče predstavljati boj delavstva kot nekak strankaislti boj, dočim delavstvo bije svoj boj popolnoma neBtrankar sko in siožno stoječ na delavskem stališču. Ta list, ic katerega poročila se vidi najbolj nazadnjaški protisocializem, je »Slov. Nar.«, ki je tudi to pot očitna pokazal svojo znano »zvezo« s tem, da se ni postavil na stališče domačega delavstva, ampak je v svojih poročilih pokazal
čudno zvezo a slovenskemu delavstvu sovražnim tujim uredništvom. »Narod« dobiva svoje informacije od tukajšnjega vodstva, ne pa iz srede delavstva. Namenoma je raditega aa-slikal o delavskem boju drugo izmišljeno napačno sliko, z grdim namenom, škodovati kolikor mogoče, a pri tem ni pouialil, da nesramno deluje proti koristim Ljubljane.
Zakaj se je boj v tobačni tovarni pričel, smo povedali. »Narod« pa je opisa val zadevo, kakor da bi bila krivda odpusta na strani dalavcev, in vesel je kričal, da delavcem ni pomagati. To veselje »Narodovo« je bilo kratko. Kar se je »Narodu« zdelo nemogoče, to je hitro izvršila solidarnost delavstva.
In skupnost delavstva je na potu izve-stnim ljudem, ki imajo slabo vest, in tudi »Narodu". Zato je »Slov. Narod" hitro pograbil po tistem „bavbavu", ki ga imajo za liberalne politične otroke vedno pripravljenega v ^Narodovem ' uredništvu — po »kle-rikalizmu". Sedaj smo pa izstrelili bombo, so si mislili gospodje, pomislili pa niso da delavstvo, ki se resno bori z življenjem, ni tako politično otročje, kakor neka sita »inteligenca". Delavstvo samo vidi, kako je v resnici in zato bi na tozadevne »Narodove" laži skoro ne bilo treba odgovarjati. A to vendar storimo radi tega, da tudi drugi vidijo, kako se .Narod" laže.
»Narod* nalaga vso krivdo na klerikalce, češ, da hujskajo delavce, dočim mi do izbruha zadeve nismo o stvari ničesar vedeli, kar smo že pojasnili, in je vsa naša »krivda" v tem, da smo se za pravične delavske zadeve jpotegnili. V tem oziru je za nami ogromna večina ljubljanskega prebivalstva in dežele. Potem pa »Narod" sanjari, .da so klerikalci v nekaterih letih iz-molzli iz delavk in delavcev lepe tisočake." Kdo pa je dal komu te tisočake ?• Kdo jih je pa spravil? Tega pa ne ve ,Narod" in tudi vedeti ne more, ker je vse iz trte izvil, kakor je tudi iz trte izvita trd tev, da so »klerikalne ženske po kroni" nabrale od vsake delavke in da so vse delavke morale plačati." Toliko laži kolikor črk. »Narod" naj rajši pove, koliko kronic je on dobil, da se tako nesramno laže o delavstvu.
.Narod« piše, da so »klerikalci spravili nekaj delavcev ob kruh". Vsak vender ve, da so delavce spravili ob kruh tisti gospodje iz tovarne, ki stoje za »Narodom« in ki so morali proti svoji volji vzeti nazaj krivično odpuščene delavce!
»Narod" pravi, da je »vse zlo v strokovnem društvu". Za delavce gotovo ne! V Btrokovnem društvu mora vendar delavstvo braniti svoje koristi. Ali naj v njem brani koristi in neumnosti ljubljanske frakarije ?
Kako bi se danes v Ljubljani pometalo z delavstvom tobačne tovarne ako bi ne imelo strokovnega društva!
To delavstvo dobro ve, zato so Be te dni upisavali v društvo vtudi oni, ki doslej še niso bili v društvu. Število članov vsak dan narašča. Kakor glas g. Topolanekega se čuje iz »Haroda« stavek: »Najbolje bi bilo, da se strokovno društvo razpusti".
G. Topolansky in »Narod«, le potolažita sa, iz te moke ne napravita zase kruha. Ne bo nič!
»Narodov« stavek : .Ča se razpusti strokovno društvo tobačnih uslužbencev, bi se s tem ne storila nikaka krivica«, stavimo na rovaš velikanske liberalne neumnosti.
»Narod« piše : »To društvo je nepolitično na papirju, v istini pa je VBeskozi politično".
To je zopet debela laž političnega denuncijanta!
Če se delavstvo od »Naroda" ne pusti p s o v a t i , če delavstvo brani svojo napadeno čast, tedaj jo pa nakrat »politično". — Ali naj bodo delavci z onimi, ki pomagajo da jih more »Narod" psovati ?
Ali naj bodo z »Narodom«, ki pravi, da imajo tob. delavci že sedaj preveč plače, ki jih smeši in jim daje grde priimke. Sram ga bodi!
Kar se tiče neznosnega terorizma od »klerikalk«, o katerem piše »Narod«, omenjamo le, da so v tovarni 4 društva. Sploh pa mej delavstvom ni liberalcev, torej se o liberalcih niti govoriti ne more. Noben delavec ni tako neumen, da bi bil dandanes liberalec, kakor je »Narodova« klika. Glede ob ljub, da bo še pisal, kaj smejo klerikalni v tovarni počenjati, pa se nam le zdi, da je bilo to nepremišljeno zapisano v trenotku, ko je pisca razganjal kramarjev ližol. Nihčo ne agitira za strokovno društvo, ker zadnji dogodki so sami najboljši agitator in delav-Btvu je le žal, da ni bilo že prej vso združeno v tem društvu.
Kako »Narod« resno misli z delavstvom, priča njegova trditev, da je s tem, ker so
f
r
odpuščeni delav si aopet sprejeti na delo, odstranjen vsak vzrok nazadovoijnosti. Delavstvo popolnoma opravičeno zahteva, da so vsem po krivici odpuščenim delav cem všteje dosedanja službena doba in da se tudi v drugem oziru napravi red. Delavstvo se več ne pusti psovati. vleči za ušesa, postavljati v ket! Ali se »Narodnim« sociologom to zdi vse umestno ? Ali nima delavstvo prav, da se postavlja preti nepotrebnim strojem, ki bi gotovo ne bili na korist prometu v Ljubljani. Dovolj je pošte-nega delavstva, kateremu naj da država kruh! Ddžnosti drfavne tovarne menda vendar niso samo spravljati vedno večje debičke. Impertinentna »Narodova" laž je, dajeprišlovče-trtek v tovarni do nemirov raditega, kerstavsredo dr. Šusteršič in dr Krek delavstvo ščuvala. Dr. Šusteršiča in Kreka niti na shodu ni bilo, torej nista pravničgovorila. Do nemirovje prišlo, ker so se nekateri gospodje delavstvu, kije zahtevalo, da naj sprejme tajnik generalnega inšpektorata delavsko d e p u tacijo, nesramno nalagali, da bo deputacija sprejeta po poludne, dočim so vedeli, da se tajnik opoludne odpelje. Tisti, kisejedelavstvu tako nesramno nalagal, je povzroči 1 n e m i r e ! Tu se je zopet pokazalo, kako hočejo nekateri gospodje v tukajšnji tobačni tovarni postopati z delavstvom in kako znajo vzdrževati red in mir.
Tahko »Slov. Narodu«. Občinstvo naj sodi, kje je pravica in kje bedasta strankarska strast, ki ne dela s svojim nespametnim pi šarjenjem samo proti koristim delavstva, ampak tudi proti koristim mesta. »Narod" je zopet pokazal, da je najbolj lažnjiv list na svetu in da je proti našemu ljudstvu na razpolago vsakemu. Tisti, ki iščejo pri izključno delavski akciji strankarstva, kažejo le svojo slabo voljo in svoje slabe namene. To ne dela med ljudmi mirne krvi, ker se sodi, da so si tukajšnji prizadeti uradniki tob. tovarne zbrali »Narod« za odkladišče svoje nervoz-ncsti, jeze in nejevolje preti delavstvu. Globoko zaničevanje, ki ga je združeno delavstvo gojilo doslej do »Naroda«, se je le še pomnožilo.
Generalno ravnateljstvo bo pač imelo pred očmi pri svojih korakih koristi zavoda in upamo, da bo pri tem upoštevalo, da je blaga in plemenita socialna dolžnost državne uprave skrbeti za zadovoljnost delavstva. Delavstvo ne zahteva mnogo, delavstvo hoče samo pravico in sebi primerno spoštovanje, ne more pa prenašati zmerjanja in zaničevanja.
Kakor smo se prepričali, delavstvo za upa generalni direkciji, od katere pričakuje, da bode modro in pravično uredila stvari in tako napravila mir in red v tovarni. L<s danes pa izrekamo zahvalo s', gener. ravnateljstvu, da je tako hitro odposlalo na lice mesta svojega delegata, ki naj se osebno prepriča o razmerah, kakišoe so in bi ne smele biti.
Cesar mimo Ljubljane, cisar se pelje dne 5. t. mes., oO 4. uri 52 minut zjutraj skozi Ljubljano v Opatijo in se vrne istega dne ob 11. uri 48 minut ponoči nazaj na Dunaj.'
Shod delavstva ljubljanske tobačne tovarne. Včeraj ob '/t na 6 uro zvečer ie imelo v dvorani Puntigamske pivnice shod delavstvo tobačne tovarne. Predsednik g. Čatar je povdarjal, da ni odbor povzročitelj tega shoda, ampak, da se je shod sklical na željo merodajnih gospodov, da sestavi delavstvo svoje zahteve. Ko je predsednik omenil, naj bi morda delavstvo vendarle še imelo potrpljenje z g. Topolanskim in dr.Homerjem, nastalo je med delavstvom silno razburjenje in po dvorani so doneli burni klici: »Ona dva nimata srca za naB, mi pa nimamo več potrpljenja z njima! »Mera je polna!« „Do> volj dolgo smo trpeli!« Predsednik: »Bo morda potem z ntima bolje!" Soglasni klici. »Topolanski in Hčgler proč!« .Mi hočemo imeti pred tema dvema človekoma mir!« »Mi ne trpimo več, da bi se nas psovalo.« Ko je predsednik omenil, da je dr. Hogler dejal, da je mnogim dal zdravniško pomoč, nastalo je med delavstvom še večje razburjenje. »To je njegova dolžnost!« klicalo je delavstvo. »Be pa drugi to opravljal, samo, da bo svoje dolžnosti bolje umeval nego dr. Hogler.« »Njegovo zdravniško pomoč poznamo v premnogih slučajih le od slabe strani!« Delavstvo je povdarjalo, da proti drugemu zdravniku nima nič, ker je dosti boljši od Hoglerja. Razburjenje se obrača le proti poslovanju dr. Hčglerja. Nastopilo je mnogo delavce? in delavk, ki so dajali dokaze za spomenico. Zdrave delavke je silil v bolnico, kjer ao se pa delavkam smejali, očitno ee je isražal glede kake njemu nepriljubljene delavke, da bo že skrbel, da ne doseže penzijskih let. Delavke, o katerih izdajajo vsi drugi zdravniki spričevala, da so
zdrave, ne pusti delat'. Posebno čudne stvari so se čule glede njegovih preiskav pri spre jemu delavstva. Preobilno bi bilo, ^da bi tu vse navajali, o priliki se itak na delovanje dr. Hoglerja obširneje ozremo, omenjamo le, da je posebno veaelost vzbudil delavec, ki je povedal, da ga je gospod dr. HOgler prvič odklonil samo raditega, češ, da ima ženski glas, pri poznejši preiskavi ga je pa pred stavil delavcem kot post bno sposobnega človeka. Posebno so se čule pritožbe, da dr. Hogler zapisuje za iste bolezni nekaterim draga zdravila, drugim jih pa noče zapisati. Tako pristransko postopanje pri oddaji zdravil je pač obsodbe vredno V nujnem slučaju pa zdravnik ni hotel priti na pomoč. Posebno razburieno je bilo delavstvo, da je še včeraj dr. Hogler o priliki poroda omo žene delavne P. psoval delavstvo z »Gesin-del«, »Hudiči« itd., za kar je dovolj prič. Predrznil se je izrazit', da je delavka radi tega porodila na poti v tovarno, ker je pre več vpila. S takimi izrazi draži ošabni dr. Hogler delavstvo v najopasnejšem trenotku. Gsner. direkcija naj mu vendar zamaši usta, da ne bo mej delavstvom vedno večiega raz burjenja. O predrznostih gospoda Topolan-ekega je delavstvo povedalo : Topolansky je delavcem, naj so se mu tudi odkrili, motal klobuke z glave, enemu je celo čepico pre trgal in mu jo vrgel pod noge, delavke je suval, liudl je vlekel za ušesa, postavljal v kot, psoval jih s »Krainerischer H u n d «, »Veifljchter Hund«, »Ver-fluchter B a u e r krainerischer«, »Gesindel gottvei flichtes«. Take psovke so bile sploh nekaj navadnega pri gosp Topo-lanskem in že radi psovk »Kraineri-s cjh e r Hund« itd. zasluži naiostrejšega diacipliniranja. Se to se manjka, da bi v dr žavnih podjetjih domačine tako psovali! Pri odslavljanju delavcev se je Topolansiy po služeval pasjega izraza : »Marš!« Ko je bilo prosto mesto ključavničarja, prosilo je za to službo 40 Slovencev in 1 Nemec, in Nemec je dobil službo. Delavstvo se je nadalje pritoževalo, da se uradniki pri izplačevanju plač poslužujejo samo nemščine. Poleg tega je še cela vrsta jako ostrih pritožb, ki se vse natančno sprejmejo v spomenico. Odločno je delavstvo protestiralo proti predrznemu atentatu g. Topolanskega na društveno svobode, ker je dejal, da bo deloval na to, da se strokovno društvo razpusti. — Topolansky je radi tega tembolj obsodbe vreden, ker se upa v tako razburljivem času priti na dan s tako neumnimi grožnjami in delavstvo le še bol] razdražiti. Končno je iz srede delavstva stopila vrla žena in prečitala delavstvu — .Narodove" laži. Držala je »Narod" z rokavicami, češ, da se z njim ne omaže. Delavstvo je soglasno označilo »Narodova" poročila kot nesramne laži. Delavstvo se je na podlagi »Narodovega« poročila lahko prepričale, kaki reveži bi bili delavci, ako bi bih v kakih trenotkih prepuščeni skrbi liberalne go spode. V takem času si liberalen list upa zapisati v svoji »avobodoumnojti« stavek, da bi razpust strokovnega društva ne bila nobena krivca. Ko je govornica čitala »Narodov" stavek v katerem pravi, da se je nekje informiral, na stal je strašen vihar. „K|e se je informiral«, klicalo je delavstvo. „ P r i naših nasprotnikih!" Govornica je povdarjala, da z ljudmi, ki podpirajo tak list, ki tako grdo piše proti delavskim pravicam, delav stvo ne more biti. Klici: »Se petrolej ne bomo zavijali v »Narodov« papir!« »Potem petrolej še bolj smrdi!« Končno so delavke maj klici: »Proč s cunjo!" strgale »Narod«. Delavstvo je naslednje zahtevalo: I Odstranitev g. inšpektorja T o -polanskega, II. Odstranitev zdravnika g. dr. H o g I e r j a. III. Ure ditev delavnega časa od 7 do 12 i n p o 1 2. d o p o 1 6. u r e. IV. Ure ditev plač in penzij na podlagi spomenice na finančno ministrsko meseca januarja v najkrajšem času. V. Ureditev razmer v bolniški blagajni v t ivarni. VI. Ureditev plač pri nadomestnem delu. VII. Oiatranitev nameravanih strojev. VIII. Z»ht8vamo prijazne, slovenščine zmožne uradnike, v prvi vrsti Slovane. Končno delavstvo tudi zahteva, da sb vsi pred dnevi odpuščeni de lavci, ki so zopet sprejeti nazaj, uvrste v prejšnja razmerja. Gosp. Gostinčar je imel končni govor ter se čudil, kako sa morejo v državnem podjetju goditi stvari, ki tako žalijo delavski čut. Obsojal je izraze izveBtnih ljudi proti strokovnemu društvu, kajti če bi bili ti gospodje na istem stališču kot delavstvo, bi bili tudi oni člani tega društva. (Burno odobravanje!) Shod je predsednik g. Čatar zaključil s »Slava!« klici na cesarja, nakar je delavstvo navdušeno zapelo cesarsko pesem in se potem mirno razšlo.
Se nekaj opazk o upravi tobačne tovarne. Piše se nam: Ker ste že v zadnjih številkah cenj. vašega lista podregali malo v naše gnezdo, blagovolite, prosimo, priobčiti še sledeče pristavke, tičoče se naše notranje uprave tovarne, ki nam daje pa dokaj povoda, da jo ožigosamo. Uradništvo naše ni povsem dosledno nastavljeno; tako n. pr.
je večina njih nemška, ki obSuje s s'oven skim delavstvom v nam večidel nepoznati nemščini, dočim slovenščine zmožne urad nike pošiljajo drugam. Sploh Be slovenščine zmožne uradnike ne upošteva na gotovem mestu tako, kot one, ki stremijo za vsa-nemštvom in se cd ikujejo s »heilanjem« po kazini, dasitudi so prvi peleg tega, da so domačini tudi sposobnejši radi znanja obeh deželnih jezikov. Kje je iskati vzrok temu, ni naša stvar, skoro gotovo igra pa kako maihno vlogo g. nadzornik Topolansky; vsaj to bi se dalo sklepati po njegovem nastopanju. G. višjemu nadzorniku bi ne pripisovali krivde, kaiti njega vsaj ni s*am slovensko govoriti in je tudi napram delavstvu prijaznejši, dočim g. nadzornik naš jezik direktno zaničuje. In čemu se nam odtegujejo domači uradniki ? fe li tu me-rodajna glavna tobačna uprava ali migljaj naše častite direkcije ? Naša tovarna je ena prvih v Avstriji, delavstvo docela slovensko
—	čemu ni torej poverjena direkcija, ako že ne Slovencu, vsaj možu, ki more in hoče sam tolmačiti naše pritožbe in jih ne bode treba prestavljati domačim uradnikom. Kako mučno je za nas, ako se moremo vedno tretje osebe posluževati, da se razumemo. Odurnega postopanja Topolanskega in še nekaterih gg. nemških uradnikov ne bodemo nič več tako mirno prenašali in opozarjamo jih, da utegnejo izraze: »Ihr Vieher, Hunde" etc. (lepi kulturonosci!) enkrat obžalovati. Sosebno pri izplačevanju je včasih mož skrajno surov, ako ga ne razumemo. Sploh opažamo od nekaterih teh ljudi, da smatrajo poleg tovarne isto tudi kot nekako ponemčevalnico. Morda nam upeljejo kurze, da se priučimo radi boljšega sporazumljenja do uradnikov — nemščine. Razni dopisi kot: pokojninsii dekret, spričevala službovanja itd dostavlja se nam vse v nemščini, katera je za nas španska vas. Č^mu se ne bi z delavstvom slovensko občevalo in nam eventuelne dopise istotako slovensko reševalo. Čamu bi naš jezik zaničevali? Obfna želja delavstva pa je, da se g. Topolansky premesti. S cer pa tudi mi ne bomo molčali o raznih nedostatkih.
»Narodu« iz tobačne tvornice Piše se nam : L st, kateremu bi celo tisti, ki ima luknjo v kolenu, ne bil v lažeh kos, se je po znani svoji »oliki" zopet v nas zaletel. To »haršft« jezi, ker imamo toliko v glavi, da nečemo same sebe po zobeh biti, kot večina tstih, ki bero »biov. Narod«. Ko je priobčil »Slovenec« poročilo strokovnega društva delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne, pri katerem je članica M. Klepec v vznesenih besedah več bridkih povedala za »napredno« feakarstvo, so bili liberalci iz sebe. Takoj drugi dan je prinesel »Narod« zoperno notico, v kateri napada omenjeno društvo in spkh nas delavke, s kolikor mo-oroče neslanimi dovtipi in žaljivimi priimki. Dopisnik govornici lažnjivo podtika nekega »frajtaria«, ki jo je baje pustil, me pa mis iimo, da je ta »frajtar« zrastel v jezi dopisnika, ki morda sam zastonj po nji tline cedi. Nas je ta dopis tako razburil, kakor muha, če sede na rdeči nos kakega liberalca. La radovedne smo, kdo je tisti učenjak, ki take budalosti v tako zoperni obliki piše, da bi se tega vsaka izmed nas sramovala. G>tovo pri »Narodu« gradiva manjka, ker imajo prostor za take neumnosti; kadar zopet ne bodo imeli kaj pisati — smo na razpolago
—	kaj boljšega bomo žo napisale, kot tisti, ki je ta dopis zmašil. »Ferdruskssten«, »Pa ganetmatilda« in enake barabske psovke bomo že skupaj spravile, samo v lepSi obliki! Ker vemo, da »Slovencu« prostora primanjkuje, in da ne spravimo g. urednika v slabo voljo, moramo hitro končati, le to moramo omeniti, da, če bi imeli pri »Narodu« kaj takih ^Ferdruskastnov«, kakor je Klepec, bi popihali stole, kamor bi sedle, saj vemo, kako so bili dr. Tavčarjeva frava v splošnem ženskem društvu prijazni z vsako izmed nas, v sladki nadi, da bodo tudi mad delavske sloje ljubljanske liberalizem zanesli, za kar ao se opekli. Vsled miroljubnosti bi še prosile, da bi bila gospoda pri »Narodu« tako prijazna, da bi prihodnjič v enakem slučaju izdala veliko prilogo priimkov, da se ne bomo kregale zanje kakor zdaj; vsaka naj dobi ime, ker sa nam zdi izredna čast, ;če nas »Narod« napade. Se sodrgi krog »R. Praporja« moramo povedati, da naj nikar ne misli, da ne znamo, ali, da ne moremo njih lažem odgovoriti in jih razkrinkati, a vedo naj, da z ljudmi (de niso morda opice), ki trdijo, da so prijatelji delavstva, pa tako po delavcih udrihajo, še polemizirati nočemo, ker jih smatramo za iadajice. Dopisniku pa povemo, da ga dobro poznamo, in, da naj bo v svojih poročilih previden, eioer mu stopimo — prej kot si misli — na kurje oko. Ce bi imeli kaj poštenja, bi se morali z nami vred z največjo odločnostjo upreti »Narodu«, ki trdi, da smo delavke predobro plačane in tako podlo blati našo stanovsko in osebno čast.
V strokovno društvo delavstva tobačne tovarne sedaj delavstvo trumoma pristopa. Dobro je pričelo umevati koristi tega svojega obrambnega društva. V zadnjih dveh neh je pristopilo društvu nad 150 novih
članov. Naj še nadalje raste ta močna in vzorna delavska organizacija delavstvu v korist in Čast!
Koncert v dobrodelni namen se vrši dne 3. t. m. v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Pričetak ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 20 vinar|ev. Z ozirom na to, da je namenjen ta koncert v prid občinskim revežem ljubljanske občine, je pričakovati od strani sl. občinstva obile udeležbe.
V mejnarodni panorami je jutri še razstavljena serija »Obljubljena dežela >n Jeruzalem". V ponedeljek se razstavi Škotsko.
Javno predavanje bo zopet prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih »Slovenske krščansko - socialne zveze« v Selenburgovi u ici štev. 6 Delavstvo naj prihiti v obilnem številu k veleza-nimivemu predavanju. — O Ibor
0 cesarjevem spomeniku v Ljubljani se nam poroda, da se sedaj vrše pogajanja s kiparjem B e r n e k e r j e m. B lo bi le pozdravljati, ako bo izvršen ta načrt.
Tudi v potrebi ni dovoljeno krasti. Brezposelni in v veliki bedi živeči bivši pisar Viljem T u m a iz Ljubljane je dne 16. januarja Jerici Pitteri vzel dve stenski podobi, kateri je prodal nekemu starinarju za 6 K. Antonu Pitteriju je pa vzel zlat prstan vreden 20 K in ga prodal nekemu tukajšnjemu Židu tudi za 6 K. Obdolženec to odkrito priznava. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev težke ječe.
Veselica v korist salezijanskega zavoda na Rakovniku Poseben odbor priredi na belo nedeljo zvečer v prostorih bivšega „Kat. doma" v korist zavoda veselico. Kakor kaže, nastopi mešan zbor; diletanti so si izbrali igro: »Dva gospoda, jeden sluga." V zadnjem trenotku smo zvedeli, da nastopi v treh točkah izborna sopranistinja gospica Erna Povše, hči našega mnogozaslužnega poslanca. Nadejamo se lepega večera, zavodu pa privoščimo obilo gmotne podpore.
Letošnji novomasniki iz III. letnika. Borštnar Ivan, Ziato yol|e; Koželj Matej, Tunjice; Kralj Anton, Višnja gora; Kurent Alojzij, Višnja gora; Prešeren Jožef, Smolinja vas pri Rudolfovem; Prijatelj Vladimir, Rsbnina; s t r u b e 1 i Ivan, Polica.
Zaobljubljena potresna procesija se prične jutri od 3 uri popoldne
Kavarnar Karol Eggia na Turjaškem trgu je danes ponoči umri.
Umrl ja v Ameriki Ferdinand Mer-1 u z z i. -- Na M kloš čavi cesti je umrla 43 let stara gospa Marija Verhovc, soproga poštnega kontrolna, na sv. Petra cesti pa posestnica Neža Svigeij, stara 75 let.
Ljubljanska društvena godba koncertuje v ponedeljek, 4. t. m. v Hitaerjevi pivovarni na sv. Petra cesti. — Začetek ob pol 8. uri zveče*. Vstop prost.
Tatvina v cerkvi. Včeraj zvečer je v cerkvi Srca Jezus »vega neka 14ietna deklica izmaknila Mariji Vrančičavi stanujoči v Metelkovih ulicah št 4 iz žepa denarnico, v kateri je imela nad 19 K denarja.
Nevaren tat pobegnil Dne 31. marca t. L oobegml je od dela 24 let stari, v H itič pri Litiji pristojni prisiljenec Ivan Tomšič. Ubegli prisilienec je nevaren tat.
Boj mej prisiljenci Včeraj popoldne so se na Kosiorjevem vrtu ob Ktrlovski cesti sprli in stepli in so morali dva prisiljenca odpeljati v prisilno delavnico. Prisiljenci so sa bili napili.
Iz Amerike oripeljalo se je včeraj v Liub-ljano 20 oseb. Došleci bo se odpeljali odtod v svnje domače kraje.
Resna beseda do upraviteljstva južne železnice Na kolodvoru južne železnice še vedno niso napravili poleg nemškega napisa »Bihohofrestauration« tudi slovenskega. Dasi gleda ta napis naravnost v Kolodvorske ulice in je torej direktna provokacija ljubljanskega občinstva, ki prihaja po dolgi ulici, vendar se gospodje ne ganejo. V drugič pa je Slovenec provociran, če vstopi v kolodvorsko restavracijo, kjer nimajo slovenskih jedilnih listov. Zaano nam je, da temu ni kriv gospod restavrater, in to tudi povdarjamo; ampak vemo, da so temu krivi gospodje pri vodstvu uprave. Ali pa so morda jedilni listi »innere Angelegen-hflit«, za katere velja nemški uradni jezik ? Odločno zahtevamo, da napravi uprava slovenski napis na kolodvorski restavraciji in da da restavratsrju tudi slovenske jedilne liste (tiskovine) na razpolago. Sicer bomo drugje spregovorili za svojo pravico. Glede jedilnih listov tudi omenjamo, da jih ni dobiti slovenskih v nobenem dveh hotelov ltubljanskih, ki se štejeta za hotele »I. reda«. Zato ja že skrajni čas, da bo dozidan nov hotel »Union", kjer bomo, upamo, jednako-pravni. O priliki bomo navedli tudi Se vse druge gostilne, kjer se nam vsiljujejo — nemškutarska jedila. Meščan.
Zidarska dela so se pričela. Delavcev in zidarjev je došlo dozdaj v Ljubljano okolu 200. Ta teden so pričeli ometavati Dal Cot-tovo vilo ob Poljanski cesti ter S. Treotovo v Metelkovih ulicah. V poslopju mestne hranilnice se izvršujejo zidarska in kamnoseška
del«. Temelj za Ir. Lončarjevo vilo je skopan. V Vod matu ozir. na škobvih parcelah zgrade troja novih hiš (Kalunar, Kovač in sodrug), ob Resljevi časti so pričeli temelj kopati za dvonadstropno hišo M. Tomanove. Na Zeschkovem avetu zgradi novo hifio M. Regali. Okrajni zid pri šentpeterski cerkvi je podrt. Ometavanje ostalih novozgrajenih hiš se prične ob ugodnem vremenu pri hodnji teden. Matenjala |e že precej napeljanega. manjka pa de delavskih moči.
Snega je padlo po Goreniskem in Notranjskem nad 12 cm. Tudi Dolenjci ao ga dobili okolu 6 om. Temperatura se je sni-žala pri nas od + 12° na + 3° R.
Akademično - izobraženi — Slovenci na c. kr. prvi višji gimnaziji v Ljubljani! „K. k. erstes Staatsobergymnasium in Laibach. Zahl... H. — Dienstsache." V ovitkih s takim naslovem dobivajo slovenske stranke v Ljubljani grajalne pole o neuspehih šolo obiskujočih slovenskih dijakov v Ljubljani. Ali res ne more prva državna gimnazija v Ljubljani, katere ravnatelj je od Slovencev voljeni občinski svetnik Senekovič — slovenskih ovitkov pošiljati slovenskim strankam? Narodni ponos je res le olika naših delavskih stanov, nikakor pa ne čednost naše akademično izobražene gospode!
Kje se je navadil »Narod« psovati. Piše se nam: Ker »Narod« zmerja delavke s »Paganetmatildo« itd. vprašujemo, ali se dr. Tavčar spominja pri tem morda »Stodt-šimelna« ? Ali je ta navadil gospode pri »Narodu« tabo lepih psovk ? — Delavke.
\z brzojavk.
Carigrad. O Veliki noči je pričakovati na več krajih resnih boiev, ker se cerkveni Bpori Makedoncev in Grkov v Ma kedoniji od dne dc dne poostrujejo. Bolgarske čete silijo baje z grožnjami grške občine k prestopu v pravoslavno cerkev.
Z a d e r. Tukajšnje Italijane je govor dr. Veneziana, katerega je imel v zadnji seji laškega političnega društva v Trstu proti Slovanom, jako zadovoljil. Imenom Italijanov v Dalmaciji sta dr. Salvi in dr. Krekich od potovala v Trst, da ublažita strasti mej iržaškimi Italijani.
London. Dne 31. t. m. so Angleži pri Gyanyt86ju v Tibetu obkolili tibetanske čete. Od 1500 Tibetancev jih je ušlo ie polov,ca Tudi en tibetanski general je mrtev.
Berolin Kakor se poroča iz Rima, je ministrstvo za notranje zadeve zapovedalo, zapreti anarhista Prtttija iz Benetk, ki je baje med zarotniki preti nemškemu cesarju. Zadnje vesti o nameravanih napadih na nemškega cesarja in papeža so pretirane. Vendar je pa res, da je amerikanska policija obvestila, da se vračata v Žinevo dva znana anarhista. Policija čaka dohoda ladje, da anarhista aretira.
Dunaj. Poročevalec „Neue Freie Presse", ki se je vrnil iz Soluna sem, pravi da se sultan boji, da končno Makedonija res dobi avtonomijo. Da bi se ne ločila od Turčije, svetovalo se je sultanu, naj imenuje za makedonske dežele kakega turškega princa podkraljem. Te poti se bo poslužil sultan kot zadnje rešitve.
Rim. iz precej zanesljivega vira se poroča, da je med Italijo in Avstro Ogrsko v dogovoru s Francijo in Aaglijo glede Albanije, vilajeta Kosovo, Monastir in Solun doseženo sporazumljenje. Status quo se razširi tudi na Albanijo, tako da je njena okupacija v vsakem sluiaju izkljuSena.
K o d a n j. Socialnodemokratična frakcija v parlamentu v Kodanju je proti tret jemu branju predloge o vpeljavi telesne kazni prirtela obstrukcijo V pr vem in rtiuir« m branju je bila predloga s pomočjo štirih ministrskih glasov sprejeta.
Pariz. „Agenoe Hivas« trdi, da v ju stični paltči še niso odstranili razpel, da se pa to v kratkem zgc di.
Budimpešta. Vlada je naznanila, da bo po Veliki noči predložila zbornici predlog, da se regulirajo plače državnih železniških uradnikov. Vlada se boji stavke.
Olomuc. NidSkof dr. Kohn si je ku pil posestvo na Nižje Avstrijskem, kjer se bo baje stalno naselil.
Zofija. Generil Z o n č e v se jo iz razil, da je za splošno makedonsko vstijo še vedno vse pripravljeno. Treba je izreči le besedo in vstaja se prične. Predčasno ta baseda ne ba izpregovorjena, pač pa, ako sa vlast m ne posreči ukloniti sultanov upor proti reformam.
Beigrad. Italijanski poslanik se je ie vrnil sem. Kralj ga je sprejel v avdijenci. Tudi c stali poslaniki se vrnejo, ker je za rotniško vprašanje rešeno.
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-ruaka vojska.
London, 2. aprila. Reuterjev dopiso-valni urad trdi, da je vest, da se zbira angleško brodovje v pristanišču Palmi, popolnoma neresnična.
Petrograd, 2. aprila. Rjska brzojavna agentura poroča iz Liaojana : V prvi bitki na suhem pri Čo igč u so imeli Jjponci lOarat več izgub kot Rusi. Korejci poročajo, da eo Japonci pokopali 50 mrtvecev, 120 ra njenoev pa so odnesli v glavno taborišče. V zmešnjavi so razobesili dve zastavi »Rdečega križa« v znamenje, da se hočejo udat'. Med v Liaojanu stoječimi četami je vsled poročila o tem krepkem nastopu Rusov zavladalo veliko navdušsnje
Petrograd, 2. aprila. Disiravno je rekel Kuropatkin, da potrebuje le 300.000 mož, bo vojna uprava skrbela, da pride do meseca avgusta še pol milijona vojakov na bojišče.
Petrograd, 2. aprila. Ij 5000 korejskih vojakov, ki so dezertirali, sa stvori posebni vojni kor z ruskimi častniki na čelu. Ta prostovoljni kor Be razdeli med posadke v Viadivostoku, Nikolaku in Ihrbarovsku.
Petrograd 2 aprila. Poročilo o bitki med ruskimi in japoskimi prednjimi stražami je bilo tu navdušeno pozdravljeno. Množice ljudstva so šle pred „Zimsko palačo" in klicale „slavo" carju in Kurojpatkinu.
Berolin, 2. aprila. Po vsej Rusiji vlada sedaj vzoren mir. Soc.-demokratična hujskanja za notranje nemire v Rusiji niso imele vspeha.
Berolin, 2 aprila. Dopisnik tukaj šnjega „Berliner Tagblatta" ima iz Japonske daljš', od zadnjih dnij fjbruvarja datiran dopis, v katerem pripoveduje dopiani k, da so ie takrat darovale japonske gospe vse svoje dragocenosti v vojne svrhe, kar nam pač dokazuje, v kakih finančnih st skah 83 mora nahajati že sedaj Japonska. Isti do pianik tudi pripoveduje, da je začelo ja ponsko novinstvo zelo prijazno pisati o Nemčiji.
Dunaj, 2. aprila. Cesar pride 5. t. m. ob 8. uri zjutraj v Matulje. Ob 9. uri zvečer se odpelje iz Reke.
Dunaj, 2. aprila. Živeli rodoljubni Vegovi čestilci v Calovcu, Kranju, v Moravčah in v Zigorici, ki so dostojno praznovali Vegovo l501etnico. Ridostno jim Bledimo meseca maja. — Dunajski Slovenci.
Razne stvari.
Statistika govori — „L'Amico di Trieste" dne 28. febr. je objavil statistiko sodiških kazni, katera je povzeta iz „sodi-ških poročil francoske ljudovlade" in se ozira na osebe višjih krogov od I. 1884 do 1903. Na vsakih 100 000 zatožencev pride: 100 notarjev, pravnikov in sodnikov, 25 zdravnikov in kirurgov, 32 umetnikov, 7 profesorjev kongregacionistov, 19 profesorjev laikov, 4 duhovniki skupno z redovniki. Iz tega se vidi, da je število hudodelstev najmanjše v zadnjem razredu: v razredu duhovnikov in redovnikov. Veliko pa je število obdolžb zoper duhovnike, toda večina le izmišljenih. L. 1902 je bilo na Nemškem nič manj kot 152 obdolžb zoper duhovnike. Izmed teh 152 obdolžb je bilo do cela izmišljenih nič manj kot 124. Lepo število, ne res? Pravičnih je bilo tedaj le samo trinajst. Iz tega se vidi, kako malo se sme vrjeti, kadar se sliši govoriti zoper duhovnike.
Listnica uredništva:
List smo radi praznika morali danes dopoludne zaključiti. Radi tega nismo mogli priobčiti dopisov, doposlanih nam z današnjo jutranio pošlo. Prihodnjič!
SLOVENEC
ii
Izvrsten okus kave dose/eic t primešanjtrn
Uyriroue žitne kave
POSKUSITE1 S**>» -Vzorek Oragovoi|no. Postna 5 kg. pošiljka «1 K 50 h Iranco,
DOMAČI PRIJATELJ"
• vam o u i »malce m laslcnj t>o»«i|n» metečnte
7jt tre V § leCirnt jit/w Ink 9rtj§.V!H.
Izjava.
Svoj čas je pisal »Gorenjec«, kakovi račnnarji so pri poljanski posojilnici in kako goljufa svoje zadružnike. Tako je zloben človek trosil okoli, da js nekdo vzel posojila 25 gld., plačal pa obresti naprej za pol leta 74, reci štiriinsedemdeset gold. To budalost so raznesli po dolini. Jaz podpisani sem dobil 26 gld. posojila dne 20. jun. 1897, ko je bil načelnik in blagajnik Fran Giofeij iz Poljan, flačal pa sem obresti 74 krajcarjev, ne pa 74 gld., kakor je pisal >Gorenjec". To potrjujem jasno in glasno, da se ne širi laž po svetu Sedanje načelstvo posojiloice pa je dognalo, da je nevešč pi*tc zapisal 74 krajcarjev v vrsto, kjer se zapisujejo goldinarji Iz tega pa jaz. niti posojilnica ni imela škode, ker v zadružnih knjigah so obresti pravilno zapisane. Toliko resnici na čast in hudobaim ljudem v odgovor.
Pavel Stanonik
z Lovskega brda.
99
se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih
tobakarnah:
Bizjak Ivan, B)horičeve ulice 10. Blatnik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Cešnovar Lovro, Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, bv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, Resljeva ceBta 24. Kuštrin Agnesa, na Bregu 6. Mrzli kar Avg., Sodnijske ulice 4. Omejc Terezija, Karlovska cesta 32. Pihler Ivana, Kongresni trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mastni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Plorijanske ulice 1. Velkavrh Marija Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
BohinjBka Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec: Josip oGwa, prodaja časnikov.
Cerknica:
Ivan Livrič, (konsumno društvo).
Gorica:
Joa. Schvvarr, Sol. ulice 2.
Hrušica pri Jesenicak:
Katarina Krive.
Idrija:
Valent. Treven, trg , 102.
Javornik:
Štefan Pcdpac, trgovec.
Jesenice:
Alojzija Ahčin.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Fiorian, knjigotržec.
Leskovec pri Krškem :
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
NovomeBto:
J. Krajec nasl, knjigotržnica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Ribnica:
Ivan Lovšin, trgovec, 70.
Sod Šiška:
Maks Lavrenčič, trgovec 3.
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trst:
Antonija v d. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piizza Caserma 1. »Pri s v. Antonu Padovansfcem«.
Zidan most:
Marv Peterinan, kolodvor.
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti nepozabljivega sina oziroma brata, gospoda
Alberta Robide
sobnega slikarskega mojstra
osobito gosp. dušnemu pastirju mestnemu kaplanu sv. Jakoba, g. Ferjančiču, za večkratni obisk in tolažbo. Castitim gosp. bogoslovcem za ganljivo petje za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu dragega pokojnika k zadnjemu počitku kakor tudi za poklonjene krasne vence izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem našo najiskrenejšo
i. Ljubljana, 1. aprila 1904. 3 g
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in prijateljem, da se je naš iskreno ljubljeni	685 1
Konrad
v četrtek, dnč 31. sušca, ob 11. uri dopoludne, 9 let star ločil iz doline solz in izročil svojo nedolžno dušo Gospodu.
Pogreb nepozabnega se vrši v soboto ob 10. uri dopoludne.
Jeseni-ce, 31 sušca 1904.
Žalujoča rodbina Višnerjeva
se po izjavi uglednih klinikov in zdravnikov najuspešneje ozdravi z
franeovo-varskim jMaliC-VrclCCitl
-	Lithion-kiselina. =z=rrr
n„„J„_„li.	Ima najmenj apna!
HCUllOoII. Vspešno žene na vodo! _______ Ima prav posebno prijeten okus!
Dobi se v vseli zalogah mineralnih voda in v Lekarnah, kakor tudi naravnost pri franeovo-varski razposiljalnici mineralnih voda.
Medicinalni
1393
50-19
konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5-—
'/ 2 60 /i »	v -UVl
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Lepo belo, čisto
zemljiško kredo
(Grund-Kreide)
ima Vodno V zaloqi
Jožef KoprivniK, Rateče (Gorenjsko).
Cena po dogovoru. 562 2—2

S čim ste si ohranili tako lepe zobe
Enostavno z vporabo
9
OQnjrjjn.ro odlikovane kosmetiške vode
. OCllllU Vt! za zobe, ki higieniški vpliva na zobe in se dobiva v vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
497 12-1
ooooooo oooooooooo
HLT<
sprejme takoj
= A.
trgovina špecerije in železnine
Iijubljana, Zaloška eesta.
OOOOOOOOOO OOOOOOO	584 2-1
Kompanjon
z 10.000 kron gotovine
ses- sc išče
za prevzetje stare reno-mirane trgovine.
Ponudbe pod „12.000* upravništvu tega lista.	536 i
796 100-82
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj iluBlroTani c e a i k z več ko 800 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
HANNS KONRAD
„i e so tOTirni u ore ln livozna trgovina z" '"* Moat it. 520, Ceiko
pmiu. jam.
lih Domača slovenska tvrdka!
izdelovatelj orgelj
Ivan Milavec
(Goršičev učenec)
LJubljana, Cerkvene ulice
se najuljudneje priporoča 26—8
v Izdelovanje
novih cerkvenih orgelj.
Vs-Kovrstna popravila po najnižjih cenah.
želi nastopiti službo pri kaki večji župniji. Več pove upravništvo »Slovenca«.
538 3—3
150.000 kg
dobrega sena
prve in druge košnje domačih travnikov
§e proda.
Več pove llija Predovič, Ljubljana, Ambrožev trg št. 7.	480 4
a&kalS&ss« kislin«
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vsprhoin rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi. zgagi itd., ter
katarili v sapilih.
zaslizenju, ka~lju in hripavosti.	(IU.) 38 14
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez. postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varlk
Prospekti zastonj in franko.
V LJubJani se dobiva v vseh lekarnah, večjih •pecerijskih prodaja lnieah in trgovinah z jestvinami 10 vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Preselitev modnega salona
in trgovine s cvetkami.
488 5—6
Uljudno naznanjam, da sem svojo trgovino preselila v mnogo večje prostore
Pod trančo, tik Jfradeckega mostu (dosedanje sodišče g. 7. Ifrbanca.)
Posebno opozarjam častite dame na velijo zalogo dunajskih in originalnih pariftih modelov in prosim prav obilnega obiska s spoštovanjem
Podaja električne jelejnice.	Jda Sko/-Wanek.
Cerkveni šopki in vse vrste cvetlic se natanko po naročilu doma izdelujejo.
F

= BR. NOVAKOVIČ =
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
r*	LJUBLJANA, Stari trg št. 15.
k^Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo.^A
Veliko posestvo

v Gorenji Šiški pri Ljubljani s slovečo staro gostilno ,,Pri kamniti mizi" z njivami, travniki in hostami proda se skupaj ali posamezno iz proste roke. Natančneje se poizve pri lastniku v Gorenji Šiški h. št. 17 ali pri c. kr. notarju dr. Franu Vok v Ljubljani. eio 4-4

■
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerRveniR

Izdeluje oele ornate, kaznle v vseh liturgičnih barvah, plavljale, obha-Jilne burze, atole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno o]e r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje sla-rih paramentov tudi rado-voljno prevzame.

so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije,mlineinžage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad. Nutrin, redilna štupa za živino; 1 kg. K 6 se dobi v zalogi za poljedelske stroje
Fran Zeman-a
Ljublj.m*, Poljanska cesta št. 24.
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša f—
•	■ Hono
## prilika za štedenje!
Ppcje: Gradišče št. 1,
Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po -
41
brez kakeja odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
eiD 14-4	predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofljski kancelar, podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgavec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Jo«lp Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlln,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uieničnlk, profesor boeostnvia Y Ljubljani.

lf<
rm
St p n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem prevzel od gosp. O- Schmidta v Ljubljani, Turjaški trg št I (preje „Katoli6ki dom")
trgovino z mešanim blagom
ter da bodem sedaj isto osebno vodil.
Povodom navedenega se sl. občinstvu najtopleje priporočam, z zagotovilom, najboljše, cenene in točne postrežbe.
Z velespoštovanjem
681 8_!	And. Vefbič.
V kratkem izide zanimiva I. knjižiea
Popis ru$l{©-japen$l{« uojne-^
Po izvirnih poročilih in na podlagi n»jnove|ftih dodatkov seutivila 54i 2-2	F. Leskovar in L. A. Broie.
Knjižico bodo krasilo lepe slike vladarjev, poveljnikov, vojnih ladij itd ter bo imela 64 str. v veliki osmerki. — V knjigi bodo tudi popisani narodi, stanujoči v obližji bojišča.
«sr Cena posameznih zvezkov 40 vin., s poštnino vred 45 vin.
Dobi se v vseh knjigarnah in pri izdajatelja v tiskarni sv. C rila v Mariboru. — Priporoča se, da več odjemalcev skupaj naročujejo knjižico, ker se pošlje 10 zvezkov franko.
Razpošilja se samo proti predplačilu. Čez 15 zvezkov skupaj se pošilja tudi
po poštnem povzetiu.
	
n ®	
CO	
sa a.:	«t>
= ii	(/> CO
Pozor!
Na prodaj jc iz proste roke
pritlična liiia
i vrtim io pritiklinami v ohliž|U Liubliane, po nuki cen.	350 li
Kje, pove upravništvo -Slovenca«.

Letovišče >>> .Laverca".
jM*
550 8—a
Gostilna zopet odprta.
Za družbe, najmanj 10 oseb, se brezplačno pošlje omnibus iz Laverce do c. kr. vojaškega strelišča, ako se pravočasno pošlje naročba na gostilno.
Vozniki!
Za odvažanje izkopane zemlje pri gradnli hotela „UNION" se proti dobri plači takoj sprejmo
pTvozniki^l
Priglasiti se je pri stavbnem podjetniku
Viljemu Treo, Marije Terezije cesta 10. 507 3-2
Slavnemu občinstvu se naznanja, da bode vsako sredo (izvzemši praznike)
zobozdravniška ordinacija
od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer
v Kranju
v hotelu „Stara pošta".
Raznovrstne plombe in vstavljanje novih zob ter celega zobovja.
J? Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904.		Glavni dobitek Kron 40.000 Kron
Srei	cke za sobe grevnice. j ^maver po 1 krono S v Ljubljani.	
Efektni dobitki se ne izplačajo v gotovini.		
Izvirni Singerjevi šivalni stroji Izvirni Singerjevi šivalni stroji Izvirni Singerjevi šivalni stroji Izvirni Singerjevi šivalni stroji Izvirni Singerjevi šivalni stroji
Farlz 1800
.Grand prlx'
NajvISje odllkov.
352 20-3
so vzorni v konstrukciji ia izdelavi.
so neobhodno potrebni za domačo ia obrtno porabo.
so nBjbolj razširjeni v tvorniskah obratih.
so neprekosljivi v delozmožnosti ia trpežnosti.
so izborno porabljivi pri modernem ametnem vezenju.
Brezplačni ufini tečaji za vsa domača Šivalna dela in moderno umetno vezenje. Zaloga svile za veztnje r najrazličnejših barvah. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. alfe. družba za šivalne stroje.
Ljubljana, Sv. petra cesta št. 4.
Razpis
565 3—2
Pohištvo za hotel od 60 sob, „ „ kavarno, „ „ restavracijo
razpisuje Trzaja posojilnica in l^raniloica u Trstu za Sucjc ocuc b"5c »parcelni dom".
Prijaviti se je do 10. aprila 1904 pri omenjenemu denarnemu zavodu, ulica Sv. Frančiška št. 2, kjer se bodo dobili nadaljni podatki.
557 1—1
Orazbcni o^lic.
Opr.8t.E812/, 10
Po zahtevanju Marije Javoršek v Zgor. Šiški, zastopane ps g Ivanu Vencajzu odvetniku v Ljubljani, bo
dne 2. maja 1904 dopoldne cb 10. uri	'
pri spodaj oznamenjeni soJniji, soba štev. 26, dražba I. nepremičnine, vi. štev. 38, kat. obč. Spod. Gorje, obstoječe iz hiše št. 28 v Spod. Gorjah z gospodarskim poslopjem ter hiše št. 21 z dvoriščem, 1 vrta, 1 travnika in 4 gozdnih parcel; II. nepremičnine vi. št. 183 ad Spod. Gorje, obstoječe iz 1 travnika in ene njive s pritiklino vred.
Nepremičnini ad I, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 5360 K, ad II. 1200 K. Najmanjši ponudek znaša 4373 K 32 h, pod tem zneskom se ne prodaja.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 30 med opravilnimi urami.
C. l^r. cl^rajoc sedeče 1\adculjica
oddelek I dne 22. marca 1904.
Zadnja, ncivostl
HFajlepše, obleke, pretkane z zlatimi gCjr niti, §o ravnokar tlošle v
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
583 3—1

Avgust Žabkcir
v Ljubljani, Dunajska cesta.
i*" železolivarna,
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmlsij za vsako Industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe ta vodo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.
472 50—5
dir
v
2enitbena ponudba.
Privatni uradnik se želi poročiti s kak° gospodično, oziroma vdovo v starosti nad 45 let, j imetjem okoli 10 tisoč kr°n 3a kupčijo poleg jupne cerkve v glavnem mestu.
Pisma naj se blagovolijo pošiljati 3 znamenjem „l{. 7, 59" poste restante, Ljubljana.
551 i
286 12-7
gfjf* fia prodaj sta
2 križeva pota 2
jeden 95 cm visok velja gld. 65"— drugi 150 „ „ „ „ 250— ta veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
F**. Toman-u
podobarju ln pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1
Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48" franko Ljubljana, 2% popusta.
ca
C
co
VŽIGALICE
družbe sv Cirlld In Mete ji3
2atoga pri Jv Perd ana vLji
I
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52'-franko Ljubljana, 2% popusta.
LE 5 Ia HO Y
stane pristna nlkelnasta
=Roskopf- patent -uraz:
sistem Bobnel z verižico in škatljo. Najboljša in najtrpeinejia ura za vsakogar. 3 leta se pismeno Jamči. Ako ne ugaja, se tekom 30 dni da denar nazaj. Pošilja le proti povzetju prva tovarniška zaloga
MAX BOHNEL
urar, Dunaj IV, Margarethenstrasse št. 48. Založnik c. kr. drž. uradnikov. Največja In najstarejša tvrdka, ustanov. 1840. Odllkoiana s prvo oceno in veliko zlato svetinjo v Parizu 1904. 554 5-1
IU MOMVIIM ♦
Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine; solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo.
Zdravnik voditelj:
563 4-i T>r. Rudolf Raabe.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah .7X83	HITI,
Pred škofijo štev- 20. •ar Zunanja naročila se točno Izvršujejo
BAUMGARTEN & GRIMM Dunaj II., Lampigasse št 9
priporočata najtopleje od c. kr. kmetijsko-kemičnega preizkušališča preiskano
kpmsko moko za živino
kot dodatek k klaji za kenje, krave, vole, prašiče.
Na prodaj pri: Antonu Korbar, Ljubljana, 522 2-2	Franu Fischer, Kamnik, Kranj.
Spomnite se osirotelih otroki
Srečke otroškega zavetišča
za ustanovitev zavetišča za osirotele otroke.
1500 dragocenih dobitkov v skupni vrednosti 60.000 K Glavni dobitek v vrednosti 25.000 K Cena srečke 1 K — Žrebanje nepreklicno dne 22. aprila 1904.
Dobč se v vseh tobakarnah.
Uprava loterije za otroško zavetišče krščanske dunajske ženske zveze,
379 10—7	Dunaj, Neuer Markt 3
-»S

Ščiti za krste,
da se ir te v grobu ne stlačijo,
najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico.
Vls. c. kr. ministrstvo notr. zadev Jih Je odobrilo In dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih.
Posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj.
"V za!<>*»• i jih ima:	1609 18
pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani.

Ba-•t-
M-«<-
Najboljše perilno milo v prid Družbe Cirila in Metoda.
Cena na drobno za kos pol kilograma 36 vin. (18 kr.) v Ljubljani.
Perilno milo
v prid Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je najboljše sedanjih kakovosti.
Dobiva se pri sledečih tvrdkah v Ljubljani na drobno in na debelo:
Babič F., Cantoni V., Hartmann Iv. A., Holzer C. C., Jebačin Iv., Jebačin Jos., Jeran Leopold, Kavčič Edmund, Korbar Ant., Krisper Ant., Lilleg AloJz, Mencinger F., Murni k Jos., Perdan Iv., Planinšek Karol, Schiffer V., Spreitzer M., Šterk Peter, Zorman lv. 587 3-1
Palje dobiva se v špecerijskih prodajalnicah:
Logatec, Rakek, Cerknica, Postojna, Sv. Peter na Krasu, Zagorje na Krasu, Trnovo, Ilirska Bistrica, Stari trg pri Rakeku, Idrija, Ribnica, Toplice, Trebnje, Škofjaloka, Kranj, Radovljica, Lesce, Bled, Jesenice, Bohinjska Bistrica, Sv. Rupert, Matenjavas, Podgrad (Istra), Nova Štifta (Kamnik), Bršlin pri Rudolfovem, Kandija, Rudolfovo, Sevnica, Radeče pri Zidanem mostu, Brežica, Litija, Domžale, Bočna pri Rečici, Klanjec, Krušnji, Sveti Jernej, Metlika, Vipava, Bizelsko, Pišece, Kostanjevica, Celje, Rečica pri Celju, I jubno pri Celju, Slovenji Gradec, Slovenska Bistrica, Ajdovščina, Lokve pri Divači, Senožeče, Rečica na Paki, Sodražica, Dolenja vas pri Ribnici, Šenčur, Vranjsko, Poličane, Ponikva, Sv. Križ, Sv. Peter v Savinjski dolini, Sveti Peter pri Kraljevcu, Šenčur na Taboru, Dobernič, Gradac pri Novein mestu, Cernomelj, Čatež, Velike Lašče, Marija Nazaret pri Rečici, Subor pri Metliki.
Cena na drobno za kos pol kilograma .30 vinarjev (18 kr.) =^== v Ijubljani. ==========
Kupujte tedaj izborno perilno milo v prid Družbe sv. Cirila in Metoda.
Najboljše perilno milo v prid Družbe sv. Cirila in Metoda.
Cena na drobno za kos pol kilograma 36 vin. (18 kr.) v Ljubljani.
V) d c
CJ
CJ
'c? u
u
o.
n
CG
.O 3
C i-
c« >
3 Cfl
J*

CJ (/)
s> O
O
d c
u
bf c
Sl
'So
3
u •u
T3 3
u
O J* d
E
CJ >
O
Ur-
O T3 3 Cd
V zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani izšle so za leto 1904 nove
Smarnice
pod naslovom:
Marija, vpredpodobah •Arin podobah.-v-
Zbral
Jožef Vole, župnik.
Z dovoljenjem prečast. knezoškofijstva ljubljanskega.
V Ljubljani, 1904.
Predgovor pisatelja:
Ne lasti si ta knjižica časti, niti nje pisatelj zaslug, da podaje vseskozi izvirno delo. Podlago so dale jezuita p. Bacherja učene in zanimive razprave: ,,Dreissig Vorbilder und Syrnbole der aller-seligsten Jungfrau Maria." Zweite Auflage. \Vien 1903. Goli prevod bi bil vendar javclne ugajal našim šmarniškim navadam, ker jc knjiga prirejena razmeram in potrebam nemškega katoliškega naobra-ženstva. Zato sc jc povzelo iz nje, kar hrani za nas najboljšega, drugo jc nadomestil pisatelj in najnovejša marijanska književnost. Pisatelja je vodilo geslo: Kar je dobrega, sprejmitel Hodi vse v čast božjo in v počeščenjc mile majniške kraljice, matere Marije, kateri to skromno delcc v zalivalo za premnoge dobrote poklanja ob desetletnici svojega mašništva njen večnohvaležni posinovljcncc.
Knjiga obsega 308 stranij in stane vezana z navadno obrezo 2 K, z zlato obrezo 2 K 40 vin., po pošti 20 vin. več.
70 c o.
o -+>
o <
3
s«
7T
P
7T
O
»t
n cu
o.
C
0Q
77* 3
Um«
gJQ
sa -t
3 &J
D
O
cr
(a n
p
C/)<
?r
DO
c
<
■n
3
C
cr
p 3
■o ""t
7* •t
£
n
3
po
C/)
&
Izvrsten okus dobi kava, ako m ji primešate
| VYDR0VE ŽITNE | I o^KAVE-^ |
* Poskusite! Poštna 5 kg pošiljka g 4 K 50 h franko.	558 12-1 -f;
Vydrova tovarna žitne kave v Pragi, VIII
Za čebele je
„Phaceljau pa „Esparsetaa
najboljša paša
katero s««'.«*«« se dobi pri
Peter Lassniku v Ljubljani.
Zaloga velikanske pese, vrtnih in travnih semen. 5&s 5-1
TTTTTTTTTtTT?Tff
mmmmmmmm
Gostilna in trgovina
v najem
se takoj odda na Boh Beli Hiša je za obojno obrt zelo pripravna, ker stoji ob novi želez-nični progi v sredi med dvema predoroma in pri poti, ki vodi skozi Pako na Bled. — Pogoji se izvedo pri lastniku.
Jakob Mandelc,
519 2-2	P. Boh. Bela št. 10.
wMwmmm®<
Udta-ns. vi jena 1888
6o3 26—i
Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov
Alojzij
j. ^
- 1
Ljubljana Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših, prešanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renalg-sanoe, barok, gotsko, aeceslon itd, kakor tudi štedilnike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki franko in brezplačno.
Isfrsko vino
lastnega pridelka : teran muškat tor belo vino, dalje zajamčeno pristen tropinoveo
se d'bi pri
Potcno pcrlonti di Qecrgic
376 i6-9 Rovinj, Istra.
Itazpo&llja se na drobno in debelo
* Pijte -M
Klauerjev
Jriglav"
najzdravejši vseh likerjev. *
544 1602
HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prani ■trap raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjšuje pAt, daje slaat do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnoit, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnone soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostlj.
Cena steklenlol 1 gld. 25 kr. — 2 K 50 h, po požtl 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
kvaril n I Pfed izdelki pod
1 dobnim imenom, ki pa so J]; po sestavi in po učinku vsa G)] različna posnemanja naših [jj Izvirnih preparatov že 34
[j] let obstoječega podfosfor-naštela kislo-apiiHnega-že-leznega sirupa, svaimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradne vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. l3ž 20—16 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani M. Mardetschlager, G Piccoli, U. pl. Truk6czy J. Mayr; Celje : O. Schwarzl & Co., M. Hauscher Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schitdler, Ant Mizzan; Breže: G. E sasser dediči; Sovodenj: F Kordon .Celovec : P. Hauser & .1 Pichler, P. Bim bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst 0. Zanetti, A Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E pl.Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Havasini; Beljak Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F Haika;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
"mmmmmm^m^mmmmmj^
ie^i
g
9—SI 16R lapbjg a jamajd f v ao^juzoiez miujoap j>| a
A0)|nq0|)| l|!ieUpo|
eBo|BZ e^jUJBAOj.
•q«uaa m^zia onaauiud «žt;iq iisouisjaouzbj od
'DjdaD 'A0)|nq0|)| i||>js -jsunj 'A0)|nq0|)| \\\pi\ u; qi)|i|duj ' AOjpUi|p
oSoinz ofoAs ouJoqz| ii35f=>p bu ai qr)sera a nAisu!?qo nuiaaABjs ui iuip?Aoqnp nijsBjaad B^oaodud
l ogu^jj, poj <iu,Bfxqtifti A
I DIINOSf |
a^FB	irV» MVB «t9ii aVa
»Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, pos'ovenil P. Bo-hlnjeo, izdal dr Anton Jeglič, knez in Skof ljubljanski.
Prvi zvezek, stran 1 do 372, brog. 1 K 50 h elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broS 1 » M „ elegant. v platno vezan 2 » 50 » Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broS. 1 » 20 » elegant. v platno vezan 2 » 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52-15 Filijalka
Kesljeva cesta štev. 7
priporoča
£ najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cono, točna in solidna postrežba.

P. n.

Trgovina z biseri in zlatnino
gospoda
C. TAMBORNINO
Kongresni trg štev. 6 se vodi dalje na stari, solidni način.
m ma
Največji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor: ,,Kalser Vfilhelm II.", „KronprlnZ Wilhelm", „Kalser Wilhelm der Grosse", ki vozijo
v Ameriko (Br emen-Ne w -York).
Vozne liste za vse razrede In po amerlkansklh železnicah prodaja po predpisanih in najnižjih cenah in da brezplačno poročila
Eduard Tavčar koncesijonirani j I a V n I zastopnik za Kranjsko v Ljubljani, Kolodvorske ulice št.35, nasproti stari „TlšlerJe«rgostilni.
1-		63 30—12
		
Domača umetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani^ottVW
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
cm- s steklom z umefno slikarijo ^tmbi
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
št. 50/z. Spričalo,
7
a >
d	®
W	+J
&	©
a,	a
o	a>
0	P<
rrt
iS
JS	n
®	-»
m	«8
'S	>
.1	ti
1	a
5	I
rt	P.
T?	d
>	-
M O
Prevzema tudi vsa sfavblns zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGU57 AGNOLA V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
ka steklarska dela ter priporoča svojo izborno
927 52—30
p **
o
N
PT*
©
i
42 63
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Iijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročniko m v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	Jos Arhar nacclnik.
m-
im-
Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče,rabim raslifionmaterijal kakor
šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovolč odslej ozirati na-mtf ter naročč odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
l68il 52—16
Anton Deghenghi.
133552-24

PT
P .P
Gamaše, galoše. Zaloga obuval
D. H. POLLAK S Go. Dunaj.
OGLAS!
MEW-Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski co-lini ter je velika tovarna srebrnina prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoJJ proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne
1 gld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic 1«
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal« nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal« nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlkforla čašlč za pod« klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čal; i kom, naj fin, slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ama-ričansko pat. srebro je znano, je skori in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne to-melji na nlkakrSnl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdot ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 22
A. hIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag«
na Dunaj i II., Itembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako radovoljen.	Ljubljana.
Oton Hartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolka. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen,
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohin, okrožni in tovarniški avnikzdr
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—104 1
sta najbolj koristni
W za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih ftacunah/
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sv®*;
v Ljubljani.
Varstvena znamka: Sidro.
LINIIHENT. CAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K - 80, K 1-40 in K 2- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem leva
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34—29
n
Restavracija
,pri „zlati ribi4
lastnica Marija Rozman.
Dobro znana restavracija pri „zlati ribi", vhod iz Ribje ulice in Špitalske ulice, priporoča izborna vina iz Dolenjske, Istre in Štajerske.
Vsak dan večkrat sveže priznano dobro puntigamsko marčno pivo.
Na razpolago imam vedno sveža gorka in mrzla jedila za zajtrk, opoldan in zvečer.
Marija Rozman
3S1 8- 6	restavraterka.
Stanovanje
s štirimi sobami, kopeljno sobo in pritiklinami v vili
Erjavčeva cesta !^*se odda mirni stranki za avgust-termin.
Povpraša se istotam v I. nadstropju.
Tila se tudi proda. 459 3
C
ANTON SCHUSTER
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7.
priporoča
= neue^ti =
v konfekciji za (lame in deklice; bluze, (leske obleke, modno blago za (lame in gospode, Voilc, Satin, Le-vant.in, preprog**, najboljše platno, perilo za gospode ===== in kravate. =====
3
Solidno blago! « Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
470 12-3
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
0
T*
•■s
>35 -
S
01 "-5
v
M
m •m
a
•H
0)
0 £

fl3 U
a o
ft
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom,par gld. 2-80
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gl(l. 3*
Trpežni
ženski i
čevlji «
za vsakdanjo rabo, par
gl(l. 2-50.
Močni
moški
čižmi
(štifleti) par gld. 2-80.
3iS3iBK3ii3iBil3ii3
Zelo močni
Ženski i
čevlji
za zavezovati par
gl(l. 2-80.
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par 3R
gld. 3'-.
Elegantni barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
■^■■▼■■▼■■▼■■▼■JViiVUVI
Priročni
moški
čevlji
iz jadrovine, par
gld. 1-—.
Barvani	jg
moški	*
usnjati	*
sandali	X
par
gl(l. 2 75.
priročni
ženski
čevlji
za na ulico, par
gld. 1 30.
Ženski
čevlji
z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par
gl(l. 2'-.
Elegantni
ženski
salonski čevlji
par
gld. 1-50.
3*3*}
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutafa. Alfr. franlfel kom. družba
502 23— 2	preje:
— CDodlinška tovarna za čevlje —
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. -Zastopnik: A. PREATONI -
0
t! *t P
<1
u.
p
(D
S.
c o
M
(D
H«
5
s
Sfl o
(D
fS
6
(D
M.
N
►t
»<
S
Uli
(S

pravih Puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.
279 7
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolosa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Piieh-ovo motor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Pucliovo kolo je do sedaj vedno med vsemi (lrugimina površini
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kol«, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od

m	—j	479 104 5
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih eenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovijene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenab
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
mmmmmmrmmmm
60 dni na poskušnjo
pošljem vsakomur pravo Roskopf-patent-uro
i sidro, sistem BOhnel, in se zavezujem tekom 30 dni vzeti uro nazaj in takoj brez vsakega odbitka vrniti plačani denar.
Prava Roskopf-patent-ura
s sidro sistem Bohnel	888 6—2
antimagnetique in sekund, kazalec
Samo gl. 2*50
Samo gl. 2-50
z verižico in škatljico.
z verižico in škatljico.
mMm
s pravim pat. emajl. kazalisčem (ne iz papirja) masivn. 30 ur idota, na sidro v eleg. črno imit. jeklenem uli nikelnastem okovu, je edino le radi velike trpežnosti in točnosti najboljša ura, in se mora vsakomur priporočati, kdor rabi močno in zanesljivo uro.
Cena z lepo nikelnasto verižico in škatljico vred
gld
2- Kf* 3 kosl 0|d e'75, 10 kosov „ 20 -.
Isto ure s podobo cesarjevo ali papeža Pija X„ ali s slikami z lovskih in drugih krajev 50 kr.
več. Za točnost so jamči pismrno 3 leta.
Pošilja proti povzetju I. Bohnel tovarn, zaloga Roskopf-ur
Ifov RHIIIIAI nrar' Dunaj IV.,
iU.UA. UU111IC1, Margarethenstr. 48
založnik o. kr. drž. uradnikov.
Cwoi*iln' mnoS" vprašanja čast. bravcev tega lista na-OVal IIU- znanjum, da imam edino tov. zalogo pravih Ros-kopf pat. ur na sidro, sistem Bohnel in sem je tudi prvi napovedal. Vkljub temu mnoge tvrdke ponarejajo moje oglase ln hvalijo svoje navadne uro s plombo ali brez njo iz pločevino, ki se dobe pri meni.za gld. 1 70. Prosim torej paziti strogo na ime MAX BOHNEL, urar. Vsa druga ponarejanja odločno odklonite. Ustanovljeno 1. 1840.
Pri nakupovanju
= suknenega -
in manufakturnega —-— blaga =
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL

1
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 52—9
Velika zaloga ■
suknenih ostankov.
^ Naročajte
706 104- 92 0 ■ « »* ■» »*> ■
iz pivovarne v Žalcu iu Laškem trgu.
■ g4oenit]i*»lxi.«i jgm ii «•»•.'*•»»_» -v -Kij mm ■ ML.*.,	««.«»>
ii 1 I
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
iFSTDTFiTT? v Ljubljani STilstiiliiF?
•W<VN/WV«	IWVVWVI
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 184-27
41
2 O
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V i n i 0 posojilnice znaša	^ 4»y4°^/•
s%thran- K 4,703.762-02. promet K 20,246712*13.sSSUT K 77.979-34.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. —Telefon št. 185
}
Prva kranjska z vodno silo in turbino
969 17
delujoča
Sm mm
tovarna stolov
v
tvrdke Fr. Svigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjs\o>
priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd-
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Majvečja zaloga stolov, naslonjačev In gugalnikov Iz frsja.
iStole za krčmarje po 2 kroni. "^B® Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. _Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
539 2-2
Tesarje
5prejme v dele
I tvrdka Filip Zupančič v Ljubljani.
Oglasi, ustmeni ali pismeni: Rimska cesta štev. 20.
Mm	¥iiSi
Trgovina z železnino 1
J Lr
Vodnikov trg 5 HJUBLiJAHA nasproti stolnici
priporoča svojo bogato zalogo železnine, kovanja za tesarje in mizarje, cementa, železniških šin, bičevja za štukaturo, strešne lepenke (Dachpappe) karbolineja, najnovejših štedilnikov, litih kotlov za vzidavanje, motik, sekir, lopat, železnih grabelj štajerskih plugov, sesalk, kovanih mo&narjev, balančnih in
decimalnih tehtnic po najniž|ih cenah. Nadalje priporoča za gnojenje njiv, travnikov in vrtov vedno sveži
poljski mavec.
• •
• •
• • •
• • • • •
614 4-2
• •
• •
• •
v
L
OO
Kstpol Zupančič
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko
Izdelovatelj žičnih (dratenlh) tkanin ter pletenin In frgovina s sitarskim, rešetarskim In lesenim blagom
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in žice, pletene s strojem po uzoreth,
za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeluje in ima veliko zalogo medene, poeinjene In železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Ceniki na zahfevanJe brezplačno.
12-8
„*NDROPOGOfl"
(Iznajditeli P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rad las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se y vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpoaHjator v Ljubljani
pri gospodu	274 (86)
so Petri6ič-u.
v zalogi imajo tudi gg u. pl. Trnk6czy, Anton Kane in
>1, ----------------
Ernst Sark "v Llubijani.
»t Pri anjelju
Rant v Kranjl, v Novem mestu.
in lekarna
Preprodajalci popust.

I VAJ* DO GAJSL
"l
mizarski mojster v liubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
svojo bogato
zalogo hišni oprave."
Spalneterjedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd
C1
M ■ ne točsao lav
Cenik s podobami zastonj in franko.
•lit ■■ J«" j«»-
1564 18
r>
Največje najstareje
parobrodno društvo .
na svetu.
Njega parobrodjs
obsega
AJ80
vel i kansKih parnikov.
zanesljivo v (3 dr\evih
di rek f na.naj hitrejša prekomorska vožnja z brzoparmki
iz Hamburga vNoviYork ah Pa vHalifax.
" «-.------—^-1
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopniki
Hamburg-Amerika Linic
Fr.Seunig v Ljubljani
L Dunajska-cesta šiv31 polat;-velike mitnice ališranne.j
Prodaja
po
Izvirnih
tovarniških cenah
glasom razpoloženega tovarniškega cenika
Glavna zaloga
pri
Fr.
trgovlua z mešanim b!agom Novomesfo.
saka res praktična gospodinja
ki ne presoja dobrote posode iz emajla po njeni lični zunanjosti in barvi
ampak edino le po merodajni trpežnosti v rabi in nizki ceni
:S26 6—6	kupuje dandanes le sivo emajllrano
secesij. emajl-kuhinjsko posodo
komandltne družbe p. WESTEN, ŠopronJ • Lljetfalu.
Glavna zaloga
pri
Fr. PlBtersIci
trgovina i mešanim blagom
Novomesfo.
Prodaja
po
Izvirnih
tovarniških cenah
glasom razpoloženega tovarniškega cenika.
Nfiivpči/i 7d\\(wn najbo,iša in naiceneiša tvrdka za
lulj VCLJd AalUga, naročevanje ozir. nakupovanje fc
Copieevlza pleskarje, Bobne slikarje, zidarje in mizarje.
LakOV, pristnih angleških, za vozove.
Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po '/„, l/» V« in 1 bar.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino u petno m najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, Štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega is vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega lesa m pohištva.	288 60—12
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sutioi.ldida.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
sajamCeno trpežnega.
Gipsa.alabasterskega in štukatumega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarja in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Lepa domačija
Ustanovljeno 1. 1832.

Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ======= v Ljubljani. =====
•f
♦f *
* *
i
•f f
f f f f f f f f
t
•f ♦f
♦f •f
•f 4*
^^^•f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-ff-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f^-f-f
„f ii ki si r d Line^
Edino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih in tovora
„Trsf-New Vork"
Prvo in edino vkrcavanje potnikov v domačem pristanišču. Prosta izborna lirana in pijača — sedaj najnižje cene. — Tsak. ki namerava potovati, naj se preje obrne za podrob-neji poduk na oblastveno poverjeni glavni zastop paro-
brodne družbe
506 3-3
pri Zagorju ob Savi v bližini premogo-kopa (rudnika) proda se iz proste roke pod ugodnimi pogoji.
To posestvo obsega: hišo, v kateri se izvršuje gostilniška obrt in prodaja z mešanim blagom,gospodarska poslopja, 14 oralov njiv in travnikov, 14 oralov s hrastom in smrekami zarastlega gozda in 8 oralov pašnikov.
- Vse v prav dobrem stanu. -
Proda se tudi gospodarsko orodje in živina, ako želi kupec to prevzeti.
Natančna pojasnila v pisarni gospoda dr. Kap u s-a, odvetnika v Ljubljani, Marije Terezije cesta h. št. 1.

Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
priporoča
462 4—3
Uspehi na raznih zemljiščih in setvah presenetljivi, posebno pri hmelju, ki mu izborno prija kalijev amoniak superfosfat. — Vzorci zastonj in franko.

m
m

611 5-4
„Cunard Line"
Ljubljana, Marijin trg 1.
<tT StJ
t
■ ^-t-.T.	M
■ Sfifc m tmi
V#J|
1
1
mm
' s;; ri ■. j^fijp-

Podpisana ima v ralogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvna plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno In pofiteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52 43
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja :n posode
v Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
t*-I
a*
a*
|
t
k*
t*
• T T
_____ihj®"
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. ® vMedjatovi hiši, v pritličju ® Dunajska cesta št. 19.
1.
2. 3.
vsprejema:
zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; zavarovanja zvonov proti poškodbi in za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaj i:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—7
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
zavarovanja vsako drugo
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri «c
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
= varnost.	=
V
Svoji k svojim!
Slovenci! pristopajte k domači zavarovalnici!
■V Nakup In prodaja "^SKjfj vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja u zgube pri irebanjlh, pri izirebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako trebanje. Kulantoa i s v r I i t e v naročil na bora i.
Udajatelj ia edfovsiai iradaik: »r. l|aaol| Žltolk.
Menjarična delniška družba
,,M "K II C (I B«
I., Vlollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
W Pojasnila stvareh, potem
_ _	------- ----0. kolikor
j* mogoče visocega obreslovanja pri popolni varnosti nalotenlh
fflavnlo.	ia*
m v vseh gospodarskih in finančnih o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego

Xisk »Katolilka Tiskarne« v Ljubliani.