Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., ia en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. *a en mesec 1 fld. T Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Karočnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Ichaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6- uri popoludne. ^tev. 173. V Ljubljani, v ponedeljftk 31. julija 1893. Letnik; XXI. "Vabilo na naročbo._ S I. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v admi- j nistraciji: i Vse leto 12 gld. Pol leta 6 ., Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „ Upravništvo ,, Slovenca". Spomin na poljski katoliški shod. Omenjali smo že na kratko v našem listu, kako slovesno se je vršil v Krakovem dnč 5. in 6. julija katoliški shod za Galicijo, torej drugi katoliški shod, kateri so priredili avstrijski Slovani. Shod se je vršil v sijajnem blesku, katerega so mu podeljevali v obilnem številu navzoči plemiči poljski in rusinski ter škofje treh obredov. Po običajnih telegraiičnih pozdravih na papeža in cesarja govoril je kardinal Dunajevski; poudarjal je, da katoliški shod druži z molitvijo tudi delo, iu sicer delo važno, da zopet načela krščanska zavladajo v krščanski družbi. Na to izraža svoje veselje, da se za to prevažno delo nahaja na shodu taka lepa jedinost med katoličani raznih obredov. Pri tem pogledu, — pravi, — bi se najrajši sklonil na koleni ter glasno zapčl: „Te Denm!". Nu, tu je lep vzgled, kako naj bodo katoličani raznih obredov jedini v veti in ljubezni, in kako jedino le katoliška cerkev omogočuje tako jedinost. Zelo so ganile poslušalce besede kardinala Du-najevskega, ko jim je omenjal, s kakim veseljem da mu je papež dovolil v njegovem imenu dati zboro-valcem blagoslov sv. očeta, ter pri tej priliki zatrjeval, kako da ljubi, skrbi in brani katoličane v Galiciji, ter da tudi blagoslavlja one, ki sedaj po tuji krivdi niso še združeni s katoliško cerkvijo, a so jo mnogi pravo ohranili v svojem srcu. V istem smislu je govoril rusinski metropolit Sembratovič in armenski nadškof Izakovič. Drngi dan govorili so razni govorniki. Pomenljivo je govoril Guatovski o papeževi okrožnici o delavskem vprašanju, vseučiliščni profesor Moravski o pomenu krščanstva za zdrušenje človeštva, predsednik krakovske vednostne akademije, grof Stanislav Tar-novski, o nevarnostih, ki grozijo cerkvi na Poljskem. Za sklep je govoril papežev poslanec Agliardi in grof Potočki. Izmed teh govorov se nam zdi posebno pomenljiv govor grofa Tarnovskega, katerega tukaj poda-jemo svojim čitateljem v vsaj važnejših točkah. Rekel je: „Kako je pri nas s katoliškim prepričanjem? Kako velika je njega moč in vstrajuost ? Vsak misleč poljski katolik mora to temeljito preudariti. Kako je v resnici s tem pri nas, vč le Jeden, ki gleda v globočino src, vč jedino Bog. Človeška sodba opira se le na vnanja dejstva, in je torej površna in nezadostna. Marsikaj deloma ali pa popolnoma uide človeški sodbi, marsikaj ee napak tolmači. Če bi se hotelo tudi le na to omejiti, kar je vsakemu odkrito in znano, bi se lahko pisala o tem cela dela. Sedanje stanje ntše cerkve je namreč konečni izid mnogobrojnih dogodkov in pravnih razmer, naša prepričanja in pojmi so odvisni od tolikih vplivov, in poslednji po tonu in stopinji tako različni, da bi tisti, ki bi hotel točno preiskati, ali v verskem oziru napredujemo, ali nazadujemo, moral dalje poseči v prednje čase in preiskati stanje mnogih minolih pokolenij, da bi našel pravo podlago za primerjanje in mogel izvajati prave sklepe. Kaj takega izvesti tukaj ni pravi kraj, pa tudi ni čas^JJsamo površno moremo stvar pregledati in preudariti. Poskusiti pa moramo vendar, ker smo se zbrali tu prvi pot, da se posvetujemo o naših verskih stvareh. Vse so važne, vse se morajo točno preudariti, ali to je mogoče vspešno samo, če sami imamo trdno vero, pravo ljubezen do cerkve in trdno in trajno voljo, da v vsakem teh ozirih storimo, kolikor je uam mogoče. Predno se ločimo in se poslovimo, poprašajmo se in pomislimo, kakšni katoliki da smo prav za prav? Bog sam ve in ima pravico soditi, kdo je boljši, kdo slabši; po človeški sodbi pa moremo s čistjo vestjo trditi, da mej katoliki nismo zadnji. Obljubo, ki jo je nekdaj storil Mieczyslav v imenu svojega naroda pri svojem krstu, smo držali, Bogu in cerkvi se nismo izneverili, če tudi so ob Lutrovih časih mnogobrojne, da stoterne skušnje nas vabile, da se ločimo od cerkve. Pred vzhodnim mohamedanstvom nismo branili le sebe, temveč tudi druge, in se nepremagljivo ustavljali, da ni prodrlo v sredo Evrope. Pagansko Litvo smo pridobiti krščanstvu in ukrepili v veri; vzhodno, proti cerkvi uporno krščanstvo smo, kolikor daleč so Begle meje naše, združili zopet s cerkvijo, in sicer brez sile, brez preganjanja in brez prelivanja krvi. Pri krstu odpovedali smo se hudiču in vsem njegovim delom in vsemu njegovemu napuhu in smo to tudi držali. Iz nevoščljivosti in napuha nismo nikdar zahtevali tnje lastnine, tudi je nikoli pridobili s silo ali zvijačo. LISTEK Pot v Rim. (Dalje.) Pomilovaje narod laški, ki zdaj zdihuje pod piemonteškim jarmom, stopili smo na sveti kraj, kjer ee je sveti Pavel poslovil od sv. Petra, ko so ga iz ječe gnali na smrt. Ta cerkev naredila je v prvem trenotku največi vtis na nas. Bili smo, kakor zamaknjeni. Njeni sijajni blišč prekosi vse druge eerkve na zemlji. Tlak je iz brušenega marmorja in 6e lesketa, da smo se v njem videli, kakor v zrcalu. Cerkev ima podobo križa. Štiri vrste ogromnih okroglih granitnih stebrov delijo krasni hram božji v pet ladij, nad katerimi blišči raven pozlačen, z lesorezbami okrašen strop. Stene so zakrite z zelenim in rudečim grškim marmorjem. Okna so krasno in živo pobarvana. Zadnja eksplozija jih je mnogo pobila. Še zdaj taka stoje. Nad stebrih so krasne mozaik-podobe vseh papežev od sv. Petra do Leona XIII. Čez vse nam je pa ugajal glavni altar, v katerem počiva sv. Pavel. Nad njim se vzdiguje krasan baldahin iz porfirja. Nad njim še drugi baldahin. Tu smo poslali v nebeške višave kratko pa gorečo molitev ta spreobrnjenje nevernikov in grešnikov. Nato smo si ogledali vse znamenitosti v cerkvi in v žagradu verigo sv. Pavla. Cerkve se drži velik samostan benediktincev. Poslopje je zelo zapuščeno; redovniki komaj žive. Sedanja brezverska vlada jim je vzela vse premoženje. Po letu stanujejo v mestu, ker je tam preslab zrak. Od tod smo se peljali dalje ter prišli k trem studencem. Videli smo tri cerkve. V srednji so nam pokazali steber, kjer je rabelj sv. Pavlu glavo odsekal. Glava je trikrat poskočila. Na vsakem mestu je nastal studenec. Ti trije studenci še zdaj tečejo. Vsi smo iz njih pili. Skoraj bi jih bili usušili. Voda je hladna in okusna. Prav dobro nam je došla v oni vročini in veliki žeji. V drugi cerkvi počivata sv. mučeuca Vincencij in Anastazij. V tretji cerkvi smo videli kraj, kjer se je bv. Pavel na smrt pripravljal. Ogledavši si te sv. kraje smo se malo po-mudili pri trapistih. Nakupili smo si raznih devo-cijonalij in pili neki liker, katerega sami naprav-ljajo proti mrzlici. Svet je bil prej tam pust, a marljivi trapisti so ga že precej preobrazili. Sedanja vlada jih trpi samo zavoljo tega. Kedar bodo vse obdelali, bodo tudi oni občutili framasonsko kopito. Od tukaj smo se peljali k katakombam. Mej potjo smo se vtopili v one čase, ko so v Rimu neusmiljeno morili kristijane. To premišljajoči se ustavimo pred cerkvijo sv. Sebastijana. Stopimo vanjo. Častitljiv frančiškan nam je ljubeznjivo pokazal mnogo ostankov od raznih svetnikov. Nato smo dobili vsaki kratko svečico in se podali v ka-takombo sv. Kalista. Precej časa smo hodili po njej. V eni kapelici smo zapeli dve slovenski pesmi. Kmalu dospemo do neke truge. Jeden od nas reče „Tu so ostanki svetnika." Polni svetih občutkov smo prišli iz katakomb. Na angeljskem gradu je že dolgo zabobnelo. Usedli smo se na vozove in odpeljali v mesto, da vstre-žemo praznemu želodcu. Po kosilu se zopet zberemo pri ,Animi". Sli smo v jedno sobo v pritličju, kjer so nas čakali premilostivi mariborski škof dr. Napotnik. Povedali so nam, da bodo drugi dan ob 7. uri maševali pri sv. Petru in obhajali slovenske romarje, naj tedaj opravimo prej sv. spoved. Za vsakega romarja so imeli prijazne, očetovske besede. Na to so se romarji razšli. Eni so opravili sv. spoved v cerkvi sv. Petra, drugi v „Animi". Komaj so opravili svojo dolžnost, se je začelo mračiti, šli smo tedaj v svoja stanovanja, ue da bi bili kaj ogledali oni popoldan. V petek zjutraj so odšli zgodaj romarji v cerkev sv. Petra, kakor je bilo določeno prejšnji dan. Jat sem opravil s tovarišem duhovsko dolžnost. Kmalu smo pri sv. Petru. Zunaj pred cerkvijo je stalo nekaj Poljakov in Polakinj v narodni noši. Čakali so avdijence. Veselo stopim k njim ter jih srčno potdravim kot brate. Bili so tega vrlo veseli. Prav ljubeznivo smo se pogovorili. Ko se je pozneje začel upor proti cerkvi, to je reformacija, in pa upor proti Bogu, ter nevere in brezbožnosti 18. stoletja smo se mi tndi nalezli tega zla ali v meso in kri našega narodnega življenja niso zašli ti škodljivi elementi. Sedaj konci devetuajstega stoletja so nekateri hrabro prestali javno in krvavo preganjanje, drugi so, četudi tacih zaslug niso deležni, ostali zvesti veri, zopet dragi povzdigujejo ia krepe katoliško zavest ia katoliško življenje mej narodom. Lajiki so se utrdili v prepričanju in ljubezni do cerkve, duhovski poklic se je pa vredil v redih, v prvib, ki izvirajo in naše cerkve. Ia še včeraj slišali smo iz ust, ki imajo pričati pred Bogom in pred ljudmi, iz ust vrhovnega pastirja jedne škofije, da je pri nas sedaj manj ravnodušnosti, pa več katoliške navdušenosti. Lajik tudi lahko ravno to trdi. Ko bi se bil pred 30 ali celo pred 20 leti sklical tak katoliški shod, bi mnogi izmej nas bili udeležitev odklonili, in sicer samo zato, ker se je shod sklical pod zastavo katoličanstva, ne ix nevere ali hudobne volje, temveč vsled neke napačne in nečimerne sramote. Vse to kaže, da nam ni obupavati na sami pravovernosti, stanovitnosti in zvestobi naše katoliške vesti; nasprotno mi celo na to lahko z zaupanjem in zadoščenjem računamo. Vendar to zaupanje ne sme biti preveč predrzno. „Kdor stoji, naj gleda, da ne pade", kajti toliko nevarnostij je, ki nas skušajo odvrniti od vere, kar nas Bog obvaruj, da moramo biti vedno pazni in se hrabro braniti. Katere so te nevarnosti? Pred 300 leti je videl sloveči Skarga žalostno bodočnost države ia je začel svoje sloveče govore v državnem zboru z besedami: „Tukaj nekaj spregovorim o tej nevarnostih, katerih se vi bolje zavedate, kakor pa jaz." Teh besed ne navajam, da bi se s tem hotel na stran postavljati njemu, kateremu bi bil jedva kak sedaj živeči Poljak vreden odvezati jermene od čevljev, temveč zaradi tega, ker se je na tem shodu imenovalo to veliko ime, ker njegova beseda odmeva v daljini, ker se njega moramo spominjati. Od tega časa se je pri nas marsikaj premeuilo, marsikaj je pa tudi ostalo nespremenjeno. Mej nevaraostmi, pred katerimi je oa svaril, so tudi take, ki prete našemu verskemu ia družbenemu stanju. Preganjanje cerkve. Te nevarnosti so dvojne: Prve nam prete od zuuaj, druge pa izvirajo iz našega lastnega srca in narodnega značaja in iz katerih prihaja slabost in razkroj katoliškega duha. Od vnanjih nevarnosti, »katerim ne moramo uiti tudi pri najboljši volji", je najstrašnejša, katero je Skargo sam prorokoval, ali je viditi ni mogel. „Stali bodete tukaj kakor osamela vdova v zasramovanje in zasmehovanje vaših sovražnikov, brez svoje domovine ia države, in pod železno igo bodete uklonili svoj tilnik". In k temu pretenju dodal je Orzeskowski drugo z dejanji ravno tako podkrepljeno pretenje. »Imeli bodete kralja in sodnika v vaših duhovnih stvareh". Ko je govor o stanju in nevarnostih naše cerkve, prihaja najprej na ustna, izvije najprej globočini srca najstrašnejša in najpregrešnejša, ki je deželo polila e krvjo in skušala vero izruvati s koreuiuo in izdajeki spodkopati cerkev, ooa, katero vsi poznamo, katere se vsi zavedamo, ki nam kot največja skrb in najtežji kamen leži na srcu in o kateri ne smemo govoriti. Ne govoriti? Kako? Kar je pred Bogom in cerkvijo zasluga, pred svetom ia človeškimi pravicami pa sila in zatirauje, o tem, o zatiranju cerkve se ne sme govoriti? Na katoliškem shodu v poljski deželi? Ce bi pa o tem molčali, bi li neka-terniki ne rekli, drugi pa mislili, da se ne godi nobena sila, da se o preganjanju govoriti ne more, daje cerkev nevezana, škof prost, veronauk in božja služba pod jasoim oebom v oajlepšem cvetju, da oi okov, ki bi ovirale svobodo cerkve, da je vse, kar se govori o iztiranju, mučeoištvu ia prelivaaju krvi za vero usiljeno in neresnično? In o tem, ue smemo govoriti? Da, vsaka tožba, ki bi jo izrekli, maščevala bi se še strašoejšim zatiranjem cerkve. Za to molčimo. Samo besede oič ne koristijo in na naše besede uikdo ae pride ua pomoč. Bog pa ne potrebuje uaših besed. On vidi brez n ših besed, kaj se godi. Molčimo torej brez strahu, da bi se z molčanjem izue-verili Bogu, resnici, naši lastni dolžnosti in časti, kajti naša dolžnost je, da molčimo. Molče prosimo Boga, da okrajša čas svoje jeze, da nam da moč stanovitnosti, vere, modrosti in poguma. Politični pregled. V Ljubljani, 31. julija. JRazpust državnega zbora. „Linzer Volks-blatt" je prinesel novico, da se razpusti v kratkem državni zbor, ker vlada ne upa več vladati s sedanjim državnim zborom. Ta list ob jednem ve povedati, da je grof Taaffe močuo bolau, zatorej se ne v£, če bode on še vodil volitve. Ce je novica o razpustu državnega zbora utemeljena ali ne, ne vemo. Vzbudila je pa velik strah v nemškoliberalnem taboru. Vsi liberalni listi pišejo, da ni nobenega povoda za razpust in vlado opozarjajo, da najbrž pri novih volitvah ne dobi zanesljive večine. Mej liberalci je velik strah, da zgube ob volitvah mnogo mandatov na razne druge stranke. Seveda se boje tega, da bi v državni zbor ne prišli v večjem številu protisemitje. Strah je med liberalci tem večji, ker je v Nemčiji svobodomiselna stranka toliko zgubila in se bojč, da v Avstriji liberalce čaka podobna osoda. Iz liberalnih listov je vidno, da liberalci radi vladi dovolijo vse, da le ne razpusti zbora. Grofu Taaffeju se torej s češkoneraško spravo ni treba dosti beliti glave. NajAsi ulic v Pragi. Velik hrup je po listih, ker so se v Pragi napravili izključno češki napisi ulic. »Bohemia" zahteva nemške napise, ker je v Pragi močna nemška manjšina. Kar ta list navaja, temu se pač dosti oporekati ne da, temveč Na to stopim v hram božji. Ravno so mariborski škof obhajali naše romarje. Po sv. obhajilu smo molili za odpustke pri 7 oltarjih in se udeležili odpustkov, kakor da bi obiskali 7 glavnih cerkva. Ko smo še malo gledali in občudovali velikanski hram božji, so šli verni naši romarji zajuterkovat. Ob 11 uri je bila napovedana avdijenca. Že ob 10 uri smo se zbrali prazničuo oblečeni pri velikih va-tikaoskih vratih, polili svetega veselja. Kmalu so uas ia Nemce spustili v veliki dvor; v dvorano nesmo smeli koj iti, ker so bili v njej še Poljaki. Po odhodu severnih naših bratov smo napolnili dvorano mi in avstrijski Nemci. Polovico dvorane so zasedli Nemci, polovico pa mi. Prešinjeni sv. strahu čakali smo mirno, kdaj bomo videli sv. očeta. Enajsta ura odbije, stranska vrata se odpro in glej, sv. očeta prinesejo k nam. O presrečni trenotek! Navdušeno je grmelo po prostoroi dvorani živio, živio! Ko se je uaše sveto navdušenje poleglo, so papeževi pevci, rimski dečki, rdeče oblečeni zapeli papeževo himno. To krasno vbrano petje nas je kar očaralo. Marsikateremu je tudi privabilo solze z oči. Na to je dunajski kardinal Gruša prelepo nagovoril sv. očeta; v imenu papeževem je pa odgovoril tajnik sv. Očeta, monsignor del Val. Oba govora je že priuesel »Slovenec". Zato jih tukaj ae navajam. Potem so nam sv. Oče podelili blagoslov. Slišali smo sicer njih glas, a vender bil je precej slab i a tresoč. Na to so se dali sv. Oče nesti k vsakemu romarju posebej, ter mu dali svojo roko poljubiti, oziroma prstan. Zdeli so Be nam zelo slabotni. Lica so močno vpadla, obraz imajo belo-bled. Lasje so popolnoma sreberno-beli, telo se jim je nekako skrčilo in posušilo, a oči so jim še prav bistre. Tako tudi um. Iz njih sije neka nebeška milota ia ljubeznji-vost. Take milote in ljubeznjivosti nesmo še nikdar na nobenem človeku opazili in vživali. Njih obličje, njih pogled, njih božanje je nekaj nenaravnega, nekaj nebeškega. Zato so pa bili romarji toli ginjeni, da so jokali. Še zdaj, ko se spomnimo onih tre-notkov, nam zaigra salza sočutja v očeh. Onega časa ne bomo pozabili do hladnega groba. Vsakemu so privoščili očetovsko besedo, muoge so tudi ljubko božali, blagoslavljali, devali jim roko na glavo. Posebno pozornost so obrnili na naše bo-goslovce v Germaniku v rudeči obleki, na dva frančiškana in na starega Bohinjca. Ta mož je bil velik, okolu 70 let star. Imel je škornje čez kolena, jir-haste hlače, rožasto vesto in na njej dolgo vrsto debelih, belih gumb. Tako se je vsled tega dopadel sv. Očetu, da so ga vprašali, od kod je. K sreči je bil zraven višji duhovnik, da je bil mej njima tolmač. Mož odgovori BIz avstrijanskega Bohinja". Na to so ga sv. Oče še posebno pobožali. Mož je bil tako giajen, da je to komaj povedal drugim. (Dalje sledi.) bilo bi le želeti, da Nemci sami uajprej pridejo s dobrim vzgledom ia aapravijo dvojezične napise v mestih, kjer so slovanske manjšine. Kakor se govori, vlada ne bode silil« praškega mestnega zastopa, da napravi dvojezične napise, temveč bode dala n> svoje troške napraviti še nemške napise, da bode zadoščeno obema narodnostima. Vse to je prav lepo, ali mi mislimo, da imajo bernski Cehi in celjski Slovenci isto pravico potem, zahtevati, da se napravijo v Brnu češki, v Celju pa slovenski napisi ulic na državne troške. To vendar ni v nobenem zakonu določeno, da bi Nemci v tem oziru imeli kako preduost. Cehi ia Sloveuci bodo gotovo tudi od vlade zahtevali, da se na-uje ravuo tako ozira, kakor na Nemce. Bosna in Hercegovina. Poslednji čas se mnogo govori in piše o tem, kaj bode z Bosno iu Hercegoviuo. Ogerski listi zahtevajo, da se pridru< žita deželam krone sv. Štefana. Da bi se Bosna ia Hercegovina kar spojili z Ogersko, tega ne zahtevajo. Mažari predobro ved6, da bi to bilo za nje nevarno, ker bi utegnili zgubiti večino v državnem zboru, ko bi se Rumuni, Rusini in Slovaki tudi začeli malo bolje gibati. Bosna ima veljavno plemstvo, kateremu bi se moral odkazovati prostor v gospodski zbornici, v kateri so Mažari dosedaj skoro sami. Zaradi tega pa budimpeštauski listi zahtevajo, da se Bosui ia Hercegovini da neka samostojnost ter se za-ojo imenuje poseben ban ia bi bili jednako združeni z Ogersko, kakor je Hrvatska. Odločno so pa Mažari proti temu, da bi se omenjeni deželi spojili s Hrvatsko. Hrvatje želč, da se Bosna, Hercegovina in Dalmacija združujejo s Hrvatsko in se poslednji prizna taka samostojnost, kakor jo ima Ogerska. Nekateri časopisi so za to, da se ti dve deželi priklopita naši državni polovici, ki je največ žrtvovala za njih okupacijo. Neki goriški list ve povedati, da se Dalmacija, Bosna in Hercegovina kmalu združijo in se potem jim d& nekako tako stališče, kakor ga imata Alzacija in Lotaringiia v Nemčiji. Volitve v bolgarsko sebranje vršile so se včeraj. Dosedaj o njih izidu nimamo nobenih poročil. Volilo se je 162 poslancev na pet let. Najbrž je vlada dobila veliko večiao. Volitve so se vršile tako svobodao, kakor malo kje drugje. Ministerski predsednik je dal stroge ukaze, da se nimajo oblastva mešati v volitve. Policija celo ne sme aa volišče drugače, če jo pokliče volilaa komisija, ko bi bilo to potrebno za vzdržavanje reda. Bolgarska vlada ima zaupanje pri narodu in ji torej ni treba pritiskati pri volitvah, kakor je to navadno v Srbiji. Belgijska zbornica je vendar rešila volilni red za senat. Vsprejela je predlog, da senat volijo tisti volilci, kakor zbornico poslancev, če so dopolnili 35. leto. Izvoljeni pa smejo biti le tisti, ki plačujejo po 1500 frankov davka. Nam se zdi, da je pasivna volilna pravica malo preveč omejena. V senatu bodo le največji bogatini. Prav je, da so v senatu bolj zmerni večji posestniki, ali to pa vendar ne gre, da se ta pasivna volilna pravica omeji, rekli bi, na milijonarje. Sljamski razpor bode kmalu poravnan. Po poslednjih poročilih so Sijamci vsprejeli francoski ultimatum. Veliki del svojih posestev je Sijam odstopil Franciji. Poleg tega pa še nekatere druge pokrajine zasedejo Francozi, ako precej Sijam ne plača zahtevane odškodnine. Ce pa Francozi kak kraj zasedejo, ga pač ne bodo z lepa izpustili iz rok. Sijam si za sedaj še ohrani samostojnost, ali zgubi mnogo najlepših dežel. Francoski zastopnik v Bangkoku bode odslej predrzuejši, nego je bil dosedaj, ker vidi, da se ga boje. Zaradi tega lahko rečemo, da bode sijamska samostojnost kmalu le na papirju. V resnici bodo pa v deželi gospodovali Francozi, ki se naposled tudi te države polasti. Vladi je pa vspeh v Sijamu jako povoljen, posebno sedaj pred volitvami. Vladni listi bodo ta vspeh v najlepših barvah slikali in povekšavali in volilci bodo dali glasove možem, ki znajo tako dobro varovati francoske koristi. V Parizu se sedaj največ govori le o Sijamu. Nikdo več se ne briga za panamsko afero ali pa za delavsko borzo. Zdravilstvo. iii. Iz Krapinskih Toplic 25. julija. Krapinske toplice so v obče neznatna naselbina. Poleg kopališke zgradbe je le nekoliko gosti- len in prodajaluic, elegantna šola in lekarna, ter majhno število po rebru raztresenih koč. — Cerkev je nova stavba; nasledki zadnjega potresa se jej močno poznajo. Napis nad velikim oltarjem: »Sveto Trojstvo, jedan Bog, smiluj se nam!" nam kaže, da je posvečena sv. Trojici. V ostalem je cerkev jako zapuščena; župljani morajo biti pač siromašno ljudstvo; tudi snage se pogreša. Toda dober in pobožen narod so ti »Za-gorci", kajti v cerkvi se zelo lepo vedejo. Omenjal sem že poprej, da se zapadni kos hrvatske dežele, ki se razteza od Zagreba proti štajerski meji, obsegajoč županijo varaždinsko, imeuuje »Zagorje-. Oče Eneipp bi se silno razveselil, ako bi ga sapa kedaj v te kraje prinesla. V nedeljo sem videl dobre dve tretjini ljudij bosih in prav na lahko oblečenih. Moški imajo svojo rubačo in gače, ženske krilo iz domačega platna. To je vsa obleka. Nekateri boljši možak ima pač tudi suknjo vrh rubače; ženske ljubijo rumeno barvo, kajti videl sem največ rut take barve na glavah. To je priprosta obleka, domača in po ceni. Sicer pa človek na prvi pogled spoznd, da ljudstvo revščina tare. Hiše so večinoma lesene, za silo vkup stisnjene kolibice, v katerih je nesnažuost domd. Domača žival je čez dau malo pod streho, vse lazi okrog hiše in po polju: konji, prešiči, perutnina, zlasti mnogoštevilna krdela puranov. Zadnjič sem celo po krasnem parku mej elegantno go-spSdo videl šetati se umazanega ščetinca, ne da bi se bil on kaj sramoval, ali kdo drugi se nad tem izpodtikal. »Altri paesi, altri costumi", veli Italijan, — »drugi kraji i običaji", veli Hrvat. Na Kranjskem je mnogo drugače, a boljše. Trtna uš je po teh krajih vse vinograde uničila. Kmetje sade turšico, ki brez gnojenja in marljivega obdelovanja lepo vspeva. Premožnejši posestniki so že tudi začeli pridno saditi ameriško trto, katero bodo cepili z domačimi vrstami. Kraj je zelo ugoden za vinarstvo. Lepa hrvatska dežela je imela vedno mnogo trpeti. V poprejšnjih stoletjih so jo pustošili Tur-čini, zdaj jo po jedni strani stiska Mažar, a po drugi Žid. V majhnem selu krapinske Toplice so štiri trgovine v čifutskih rokah. Žalostno, da se dežela ne more znebiti azijskega jarma. Židovske stenice, in povrh vsega še trtna uš, to mora ljudstvo osiromašiti. V obče pa se mora reči, da se narodni čut mej prostim ljudstvom čedalje bolj vzbuja. Napisi so brez izjeme le hrvaški, iu kjer so dvojezični, ima povsod deželni jezik prednost, na levi strani še-le je nemški ali madjarski. Zlasti je to napravilo najboljši vtis na pisatelja teh vrstic v Zagrebu. Kdaj bomo na Kranjskem, n. pr. v Ljubljani, dospeli do tega? Kdaj bodo naši Nemci prišli do spoznanja, da jih živi Slovenec in da je treba spoštovati tudi njegov lepi jezik? »Zagorci" so kajkovci, ne govore pristne hrvaščine, ampak slovenskemu jeziku podobno, nekoliko po hrvaško zavito narečje. Ne čuje se posebno lepo, zlasti samoglasnik »e" na vsa usta zatezajo, n. pr. nesel, devet, deset itd. Pri krstnih imenih dostavljajo končnico —ek, n, pr. Petrek, Maksek, Šimek. Toda kopališki gost ne utegne baviti se z jezikoslovnim raziskavanjem. Njegovo delo je le: potiti — sprehajati — in zabavati se, pa jesti in piti. Kar se jedi tiče, sem pozabil omeniti, da se tu govedina le malo uživa; — vsakdo si naroči poleg juhe po največ pečenko, bodisi že pišče, raco, gos, purana ali »dojaka". Vsega tega je dan za dnem na izbero, da ti naposled skoro že preseda. „Dojak je prašiček izpod svinje, zato mu pravijo moravski Cehi poleg »seldtko" tudi »podsvinče"; — na Notranjskem ima posebno ime »picek". Dnevne novice. V Ljubljani, 31. julija. (»V znamenju miru in ljubezni.") »SI. Narod" se spodtika nad našim listom zaradi poročila o zborovanju družbe sv. C rila in Metoda. Pravi, da smo natisnili telegram zato, ker ga »vredništvo ni upalo obsoditi v koš", da smo priobčili o tem celih 36 (!) vrst in to na zadnjem mestu, kjer priobčujemo običajno veselične programe. — Temu nasproti moramo povdariti, da po našem mnenju ni toliko na tem, na katerem mestu in kako obširno list kaj poroča, marveč ali poroča v blagohotnem ali nasprotnem smislu. — Mi bi bili gotovo bolj zadovoljni, ko bi bil »Narod" o »katoliškem skladu", ki ima jednako naroden namen, kakor blagajna družbe sv. Cirila in Metoda, »na zadnjem mestu in tesno tiskano" poročal blagohotno, kakor pa da je na prvem mestu tako nasprotno pisal proti skladu. — Glede telegrama pa nam je omeniti resnici na čast, da je odgovorni vrednik osebno naprosil tajuika družbe sv. Cirila in Metoda č. g. Ant. 2 logarja, naj mu na troške lista telegratično poroča o družbiuem zborovanju ter se mu priporočil za običajno vsakoletuo poročilo o društvenem delovanju. — Daleč je res prišel »SI. Narod" v domači polemiki; ako se ne more spod-tikati nad vsebino naših poročil, spodtika se nad krajem in nad v r s t i c a m i, kolikor smo jih natisnili. To nam je nerazumljivo, vzlasti v času, ko isti »Narod" piše članke »v znamenju miru in ljubezni" in ko nam očita, da je naš list molč4 preziral »Narodov" apel na narodno slogo iu ljubezen ter da za njegovo ponudbo sloge in ljubezni nimamo nobenega odgovora. — To se nam je potrebno zdelo pojasniti v pravem znamenju miru, ljubezni in — resnice! (Deželni predsednik baron flein) vrnil se je včeraj opoldne s svojega nadzorovalnega potovanja v Ljubljano. — Kakor »Laibacher Zeitung" poroča, napravila mu je Metlika prav slovesen vsprejem. (Postajališče v Šentvidu na Dolenjskem.) Glavno vodstvo avstrijskih državnih železnic je določilo, da se na železniški progi Grosuplje-Novo Mesto napravi postajališče v Šentvidu. Komisijska obravnava zaradi pridobitve potrebnega zemljišča vršila se je 25. t. m. Ker se je stvar rešila povoljuo, zato bodo kmalu pričeli z grajenjem postajališča, ki bo Sentvidcem in okolici gotovo dobro došlo. (Veleč, gospod dr. Anton Gregorčič,) državni in deželni poslanec goriški, odšel je pred nekaj časa v Karlove vare spopolnjevat svoje zdravljenje. (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) C. g. Štefan Turkuš je nastavljen kot provizor v Sromljah. Prestavljen je č. g. Jožtf Kostanj evec od Sv. Marka pri Ptuju kot kapelan k Sv. Kuni-gundi na Pohorju. — Novo nameščen je semeniški duhovnik č. g. Ant. S trak 1 pri Sv. Marku poleg Ptuja. — V pokoj je stopil preč. gospod Anton Pajmon, župnik v Sromljah, in imenovana župnija je pa sedaj je razpisana do 7. septembra t. I. — Drugo mesto koralista pri mariborski stolnici je dobil g. Franc Medic, učitelj na c. kr. mariborski kaznilnici. — Zlato mašo je obhajal preč. gospod Fr. Ser. Rath, župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. (Iz Šent-Vida nad Ljubljano:) Prvo sv. obhajilo naših otrok se je preteklo nedeljo 23. t. m. lepo zvršilo. — Šola štirirazrednica se je sklenila v četrtek dne 27. julija s sv. mašo in zahvalnico. Po sv. maši smo šli vsi skupaj v največjo šolsko sobo, kjer je bila podoba presvetlega cesarja lepo ozaljšana z venci in zastavicami. Tu so otroci nekaj deklamovali in peli. Pohvaljeni so dobili lepe knjižice in podobice. Vsi so dobili z šolskim »naznanilom" vred podobico v spomin 501etnice Leona XIII. in skoraj vsi knjižico »Zmaga pri Sisku". Z navdušeno zapeto cesarsko himno zaključila se je naša šola za 6 tednov. — V petek popoldne v pol treh jela je padati med dežjem debela toča, katera je posebno vasi Gamelje in ob hribu šentviškem naredila precejšno škodo. Dalje na okrog ni segla, kakor je slišati. (1* Podzemlja) 28. julija: 27. julija je strela ubila 53 let starega Martina Urha iz Gribelj, ko je pod hrastom vedril. Bog nas varuj nagle in nepre-videne smrti! — Dežja imamo že preveč. Skoro da ne more biti dva ali tri dni brez dežja. Danes zopet grmi in deži. — V Metliki je vročinska bolezen, katera je spravila že nekaj ljudij na oni svet. (Hasnerjeva slavnost in »Slovenski Narod".) Sobotni »Slovenski Narod" izpodtika se nad tem, da mi pišoč o Hasnerjevi slavnosti nismo povedali, da je to bila nemška slavnost. Iz tega sklepa, kakor bi bili mi hoteli očrniti naše slovenske liberalce. Tega nam pač ni bilo treba, kajti to delo je najbolje storil že »Slov. Narod" sam. Hasnerjeva slavnost je imela pač namen, le proslaviti petindvajsetletnih nove šole ali petindvajsetletnih novih šolskih zakonov. In baš te zakone je malokateri list tudi nemško-liberalni toliko proslavljal, kakor »Narod" sam. Gosp5da, le skrbno poglejte svoje prej- šnje letnike. Ko se je osnovalo »Slovensko društvo", je dr. Tavčar razvijal program napredne stranke. V svojem govoru je posebno naglašal, da so sedanj^ šole dovolj verske, da torej ni povoda za kake spremembe šolskega zakona. To je, dr. Tavčar se je izrekel za tiste zakone, katerih oče je tisti Hasner, ki se je proslavljal v Iscblu. In to še ni tolikega pomena, kaj je izrekel dr. Tavčar, ali velepomeu-ljivo je to, da se v vsem slovensko-naprednem taboru ni našel mož, ki bi bil zavrnil te nazore. Zaradi tega se nam ne more očitati, če smo mislili, da so tudi naši liberalci za Hasnerjevo delo. Ce je morda »Slov. Narod" sedaj drugače pisal, to nas ni moglo dosti motiti. »Narod" večkrat menja svoje nazore po tem, kakor mu ravno kaže. Da sedaj, ko se poganja za nekako spravo, ue kaže naravnost svojega liberalnega lica, to je čisto umljivo. Sicer pa tudi nismo mogli vedeti, je-li tisto, kar sedaj »Narod" piše, bilo le mnenje dotičnega pisca, ali mnenje vse stranke, ker smo že dostikrat doživeli, da so se gospodje pri »Narodu" izgovarjali na kakega pisca, ali pa ua vrednika, da jo je zavozil; zaradi tega pa smo mislili, da se nam je pač držati tistega, kar se je takorekoč odobrilo na shodu slovenske napredne stranke ali »Slovenskega društva". Da pa mi ne delamo razločka mej Gladstonom in pa mej nemškimi liberalci, to je pa neresnica, katero je »Narod" vedoma zapisal. Kdor čita naš list, ve, da smo vedno spoštljivo pisali o starem angleškem državniku. Tudi smo mi v svojem listu naglašali, da ni angleška liberalna pač pa angleška konservativna stranka podobna naši liberalni. Delamo pa mi pač j razloček mej Gladstonom in našimi slovenskimi li-i beralci. Gladstone je veren mož, in se je izrekel i nekoč, da je bogoslovje prva veda. Naši naprednjaki j so pa že smešili v svojih glasilih skoro vse, kar uči ; sveta vera, norčevali se iz spovedi in cerkvenih opravil in jako zasmehljivo bo že pisali o tem, kar ] se uči v semenišču. Da ste odklanjali sorodstvo z j nemškim liberalizmom, to nič ne dene, če pa de-■ janja kažejo, da izimši narodno vprašanje navadno pišete, govorite in delate v smislu nemških liberalcev. Mari neste o rimskem vprašanja vedno zagovarjali stališča, katero zastopajo liberalci v najslabšem pomenu. Sicer je pa na vas, da storite, kar je treba, da vas ne bodemo imeli za liberalce. V dejanju se pokažite verne katolike, potegujte se z nami za versko šolo, in za odpravo tistih zakonov, ki kratijo pravice cerkve. Ce to storite, pa je sprava mej nami gotova. Dokler pa z dejanji ne pokažete, da se zares ločite od nemških liberalcev v verskem oziru, tako dolgo nikari odklanjati soglasja z nemškimi liberalci. Tukaj tudi najlepše besede nič ne pomagajo, treba je dejanj. In če res ljubite narod tako, kakor zatrjujete in če vam je ua spravi v resnici toliko mar, kolikor pišete, in če je razloček med nemškim lažiliberalizmom in med vašim tolik, kakor pravite, tedaj pustite načela nemškega lažili-beralizma, zaradi katerih je razpor mej nami, tedaj je sprava gotova, ker smo potem vsi tam, kjer moramo biti, namreč naversko-narodnem stališču. (Nemška šola v Ljutomeru) Srčna želja gra-ških Nemcev bode se vendar-le izpolnila: V Ljutomeru bode se ustanovila po sklepu deželnega šolskega sveta javna mešana jednorazredna nemška šola, prejšnja šola pa ostane, kakoršna je bila do sedaj. Ljutomerski trg ne bode izšolan iz sedanje šolske občine, ki vzdržuje štirirazredno deško in tri-razredno dekliško šolo, za nemško šolo pa mora trg sam skrbeti in bode imel poseben krajni šolski svet. Tržani bodo morali torej za naprej dvojne troške za šolo plačevati, če se odlok deželnega šolskega sveta vsled rekurza slovenskih tižanov ne bode pre-drugačil. Nepotrebnost nemške šole v Ljutomeru je itak očivestna, ker vsi trški otroci razumejo bolj slovenski, kakor nemški, in v sedanji šoli se morajo vsi učenci že od tretjega leta učiti nemški, nekateri res nemški otroci pa so se vselej izključljivo nemški poučevali, če so stariši to zahtevali. Da bi bilo v Ljutomeru resnično 40 otrok nemške narodnosti, ali sploh toliko takih otrok, ki ne bi mogli v sedanji šoli pouka razumeti, to ni resnica. Ce pa se je toliko nemških otrok izkazalo, so to le otroci slovenskih ali nemškutarskih starišev, ki še očeuaša ne vejo nemški moliti. Saj niti štirih pristnih Nemcev tukaj ne najdemo, kateri bi imeli otroke za šolo godne. Bržčas nemški stariši tudi za naprej svojih otrok ne bodo pošiljali v nemško jeduorai-rednico, ampak, kakor do sedaj, bodo jih dali doma poučevati, v nemško šolo pa bodo silili le otroke svojih viničarjev in služabnikov. Zato bi bilo pri-merniže ime tej šoli: ljutomerska ponemčevalnica. Neratumljivo je tudi to, kako bodo tržani zadovoljni z mešano jedaorazrednico, ko imajo kmetje iz okolice štirirazrednico za dečke in triranreduico za deklice. Tukaj se pač jasno vidi, kam pritira ljudi slepa strast in pa — poštni Francelj. (Imenovanje.) Tajnik rektorata na češki tehniki v Pragi, dr. Emil F r i d a, — tudi Slovencem kot pesnik in pisatelj znani Jaroslav Vrhlicky, — je imenovan od cesarja za izrednega profesorja zgodovine modernih slovstev na češkem vseučilišču v Pragi. (Zrelostni izpit) na c. kr. realki v Gorici dovršilo je z dobrim vspehom osem sedmošolcev, med temi Artur Glessig z odliko. (Premeščeni zdravniki.) Sežanski okr. zdravnik g. Aleksander Genkovič pride v Gorico na mesto pokojnega Barbaroviča. Pazinski okrajni zdravnik g. Franc Jaschi pojde v Sežano, v Pazin pa gospod Guido vitez de Beden in v Tolmin gospod Banislav Gallasch. (Grozna nesreča.) Z Reke se nam piše: 28. t. m. je nekega Blaža ŠuStara, Slovenca iz Primorja, zadela velika nesreča. Ubil ga je vagon na „Delti". Ranjki je bil star še le 84 let. Zapustil je mlado vdovo in več otrok. {Zdravje v Ljubljani.) Od dne 16. do 22. t. m. se je rodilo 15 novorojencev. Umrlo jih je pa 10 in sicer: 1 za tifuzom, 4 za jetiko, 1 vsled starostne oslabelosti, 4 za različnimi boleznimi, med njimi 3 tujci, 4 iz zavodov. Obolelo jih je 10 za ošpicami, 2 za škarlatico, 2 za vratico, 4 za hripo. (Izvješče kralj, velike gimnazije v Varaždinu) koncem školske godine 1893 obsega samo šolske vesti od ravnateljstva. Na tej gimnaziji je poučevalo 16 profesorjev in 4 pomožni učitelji. Učencev je bilo 284, in sicer po veri 253 katoličanov, 8 staro-vercev in 23 Židov; po domačiji 240 iz Hrvatske (120 iz Varaždina), 14 iz Slavonije, 19 iz Ogerske, 6 iz Štajerske in 5 iz drugih pokrajin; po napredku 20 odličnjakov, 170 s prvim redom, 39 z dovolienjem. skušnjo popraviti, 26 z drugim redom in 27 s tretjim redom; 2 sta ostala neizpitana. Izmed lanskih 10 osmošolcev se ni nobeden oglasil za bogoslovje. Letos je 16 osmošolcev, izmed katerih sta dva reprobirana bila za jedno leto in jeden za dva meseca. S sosednega Štajerskega je nekdaj mnogo dijakov zahajalo v Varaždin, letos pa jih je bilo komaj šest, ker je nesrečni duaiizem našo državo tako razdelil, da javna spričevala, onkraj Kolpe dobljena, ne veljajo tukai nič in naša tam n:č. Novo šolsko leto se začne v Varaždinu 1. septembra, vpisovanje dijakov pa 30. in 31. avgusta. Telegrami. Gradec, Olajšanje bolezni knezoškofa je minolo. Prebavljanje je odpovedalo, stanje vedno slabše, kolcanje se malo pretrga, trudnost vedno občutljivejša. Žila še relativno dobro bije, duh jasen in Bogu udan. Sredec (Sofija), 31. julija. Izid volitev za sobranje je skoro popolnoma, znan. Na skupno število 161 poslancev voljenih je 9 opozicijonalcev, mej njimi noben vodja in noben bivši minister. Pariz, 28. julija. V današnjem mini-sterskem svetu bili sta dve nasprotni mnenji. Nekateri so bili za to, da naj ne velja prepozno vsprejetje ultimatuma. Drugi so pa bili za to, da se pokorenje vsprejme. Poslednji nazor je za sedaj zmagal. Končno se stvar odloči jutri, ko bodo zbrani vsi ministri. Daues mnogo ministrov ni v Parizu. Ministerski predsednik I)upuy je odpotoval v Marlv po Carnota, da bode predsedoval jutrašnjemu ministerskemu svetu. Listnica vredništva: G. ubijalcu divjačine : Lovska karta velja 3 gld. ia kolek 1 gld., torej vkupno 4 gld. — Milostno pa je odpuščena za blanket pristojbina — 5 krajcarjev. Surovosvilene ličnate obleke gJ^J; za blago za vso obleko in boljše vrste — potem 6rno, belo in barvato svileno blago od 46 kr. do 11 gld. 65 kr. meter — gladko, progasto, križasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, desinov itd.). Vožnjine in carine prosto. Vzorci obratno. Pisma v Švico veljajo 10 kr., in dopisnice 5 kr. 14 (5-6) 3 Umrli so: 28. julija. Janez Hogr, najdenec, 2 leti 10 mesecev, Stre-iške ulice 11, rhaehitis. V bolnišnici: 2S. julija. Mihael Pičman, čevljar, 38 let, jetika. Tujci. 28. julija. Pri Maliču: Haas, potovalec, Bettelheim, trgovec, z z Dunaja. — Stara, profesor, iz Krnova. — Brandstiitter, in Jeglič, duhovnik, iz Trsta. — Terpotic, ravnatelj, s hčerjo, iz Trbovelj. — Arlt.trgovec, iz Podmoklega. - - Lederer, potovalec, iz Prage. — Steiner, trgovec, iz Gorice. — dr. Mayer, Chon, iz Berolina. — Achtelik, učitelj, ix Haynau-a. — Marija in Emilija Seidl iz Novega Mesta. Pri Slonu: Vitez Kropatschek, Parman, generalmajorja; K6rtisy, trgovec z železnino, iz Gradca. — Comers baron Lindenbach, generalmajor; Lavrin, trsovec z lesom; Schloss, Adela in Ida \Vostry, zasebnici, in bratje Soffner iz Treta. — dr. Majaron. odvetniški kandidat; Glaser, Hoohauser ; B cd O Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrnkoraeni t mm toplomera po Celzija 29 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. i. zveč. '73Ž79 731-5 730-7 18-0 22 4 18-2 ~~šl. jvzh. si. vzh. m oblačno n 0-10 dež Brauni Pekarok, trgovca, z Dunaja, — Sonnenberg, trgovec, z Ogerskega. — Milankovio in Freudenreich iz Zagreba. — Paul iz Pulja. — Sohaaf, graščak, iz Nov. Mesta. — Dolschein, graščak, s soprogo, iz Postojine. — Vaučera, profesor, iz Hradca. — Sehmid pl. Schmidifelden, inžener, iz Feldbaoh-a. — Schlesinger, trgovec, iz Pečuha. — Stampf in Prage. Pri bavarskem dvoru: Grundner, trgovec, iz Gradca. — Thaller, zasebnik, Thaler, graščak, iz Železnikov. — Maider, trgovec, z Dunaja. Pri Juinem kolodvoru: Lahne iz Opatije. — Bauer-reis, Operni pevec, z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Zalokar z rodbino s Krškega. — Premsehak z rodbino iz Celja. — Battistič, potovalec, iz Gorice._ Vremensko sporočilo. 30 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. ».zveč. 7301 729 4 729-0 17-4 20 8 16 6 si. vzh. si. szap. brezv. | oblačno 27-50 dež arednja temperatura obeh dni 19-5° in 18-3°, oziroma za 0-1 nad in 1-5° nad normalom. i 380 1 Bolestnim srcem javljamo, da je umrl iskreno ljubljeni naš oče, stari oče in tast, blag. gospod Anton Ivan Boehm, c. k. ccnilni referent y p. danes zjutraj ob '/»7. uri po dolgem, mučnem bole-hanju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 71 letni dobi. Pogreb bode v torek, dne 1. avgusta ob 6 uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta štev. 19 k sv. Krištofu. Črna sv. maša brala se bode v župni cerkvi svetega Petra v četrtek, 3. avgusta ob 10 uri dopoldne. V Ljubljani, dne 31. julija 1893. Emilij an, Josip, Hugo, sinovi. — Olga Bur-garell roj. Boehm, Otilija Luscher roj. Boehm, Albina in Ana, hčere. — Leopold Lusoher, zet. — Marija Boehm, roj. Herzog, Hedviga Boehm roj. Cuntara, snahi. Vizitn ice priporoča il. Ti Najfinejše ogerske salame jako tinega okusa razpošilja po poštnem povzetju v pet-kilovnih poštnih zavitkih kilo po gld. 1-25 373 10-1 Oton Ruckdeschelio v Budimpešti, Kazinczy-jeve ulice št. 49-11- 'P* VPR. ČUDEN, v« ii i* a r v Ljubljani, Slonove ulice 1V A Radi razrušeiija liiše prlmoran sem ae preseliti ter razprodam lzborno zalogo izvrstnih zlatih, srebrnih ia nlfcei-natih žepnih ur, stenskih ur, ur budilnic itd. verižic, prstanov, uhanov itd. uuc po čudovito nizki oenl. Za solidnost blaga garantiram. Nova prodajalnica na mestnem trgu nasproti rotovžu urejena bode vzgledno in založena z najboljšim blagom. t Najcenejši, najelegantnejši in najtrajnejši - mozajičen in terrazzo - graniten tlak za cerkve, krstne kapele kapele, veatibule, koridore, stop-nlšča, kuhinje, kopalne sobe, verande itd. itd. priporoča speeijalna firma Rella & Comp. na I )unajn, katera sedaj tukaj in na Gorenjskem dela nekaj tacih del, katera se izvrše po najnižji ceni po gld. 2 50 do 3 50 kvadratni meter v najlepši napravi in z večletnim jamstvom. Od te firme narejena dela vidijo se tukaj v kopališču v hotelu pri Slonu, Rudolfinumu in mnogih zasebnih hišah. Naročila za tukaj in na deželi vsprejema 349 9—7 Viljem Treo Marije Terezije cesta štev. 10 v Ljubljani. HQ Dunajska borza. Dni 31. julija. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . . 97 gld. 25 kr. . 96 . 90 . Zlata renta 4$, davka prosta .... . 118 - 80 „ K% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 96 . 55 „ . 9S0 n s Kreditne akcije, 160 gld....... . 337 * 90 . „ 60 . Napoleondor (20 fr.)....... 9 „ 86 V,. „ 87 „ Nemških mark 100........ . 61 n n Dni 29. julija. Ogerska zlata renta ....... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ 4l/, * — Kreditne srečke, 100 gld.......197 St. Genois srečke, 40 gld.......67 115 gld. 60 kr. 94 147 162 192 98 55 50 25 75 80 50 srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........67 Windischgraezove srečke, 20 gld. . . Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st/v. 2890 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Papirnih rubeljev 100......129 17 23 151 gld. - n 75 . 30 . 50 75 75 50 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U B« KolMi it. 10 Dunaj, liriibiMrmt 74 B. AJT Pojasnila ®at v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ■V* naloženih glavnic.