Štev. zm
UWBM—g?»gn—i
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
*« celo leto K !44*— * pol leta K 72*—
v UPRAVI STANE MESEČNO K1O"-
Poitnln« plalani v gotovini.
V Ljubljani, ponedeljek, 5. decembra 1921.	Leto	I.
Uredništvo (n opravnStn • K* pttari«) ulici St«. 6 — Tatefsi aredmštva ste*. SO — Tttefo* cs «pravnižt»a štev. 328 vsa
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— ta en mesec K IJN—
AVSK1 OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™.
Ostap pašlčeue ulads.
Pfotfi pr! Paiiču. — Podrepnici v Škripcih. — Same-
stolsseži in muslimani za vsako vlado*
VA Mmob soboto je iz Belgrada došla _ s|j da je Nikola Pašič v ministrskem ©to nepričakovano izjavil, da bo podal
v JL° sy°je6a kabineta. Rekel je, da smo .notranjem položaju dospeli na mrtvo
ko in da je neobhodna zahteva, da se
?®8protstvo med Hrvati in Slovenci ter
hpa1 P0?’?'719- V to svrho pa je treba iz-
^niti sistem notranje politike.
. “o seji se je Pašič odpeljal h kralju
jr ®u podal ostavko celokupne vlade.
ie ostavko sprejel in poveril Pašiču
■J0 tekočih vladnih poslov.
j..., ^ato je bil pozvan na dvor predsed-
^ narodne skupščine dr. Ribar, ki je
Paš 6 nasvet°va‘> naj vlado znova poveri
odlogi’ Krali pa tega ni storil, marveč je »ocu, da
se najprej posvetuje z vsemi Partamentarnimi skupinVmi.
SenJr,eniokrate je Pašičev korak zelo pre-
vi v • ^ribičevie, okolu katerega se v pr-strsh S.u^e borba zaradi notranjega mini-JvVa! je takoj izjavil, da je pripravljen
tega ministrstva odstopiti.
Kakor stvari stoje, bo novo vlado zo-Driv Ses*av^a sedanja koalicija z obema ji v®sk°nia: muslimani in slovenskimi sa-stojneži. Demokrati bodo morali pač P opustiti radikalom notranje in finančno ministrstvo, zato pa ostanejo na vladi. V smislu se je izrazil tudi Pašič, ki pra-Vl> da je mogoča samo ena koalicija: do-sedanja; pač pa bi se mogla razširiti s pristopom kake druge parlamentarne skupi-?e> Vendar je še mogoče, čeprav ni ver-rtno, da bodo poskušali ustaviti vlado 7*82 demokratov. V tem slučaju bi jo naj->***& sestavljal Protič. Poskušali bodo pri-Vea *UC‘I' druge manjše klube. Kakor izza vi 86 trudii° radikalci, da bi pridobili strank °	klub poslancev Ljudske
ljudst^’ *z *e m°ke Pa ne bo kruha, ker vla'd t ?0s^anci nikdar ne pojdejo v tako stio °’ ^i imela na sebi znake centrali-lova^a *n nesocialnega programa in de-* * *
k.v. ®®Igrad, 5. decembra. (Izvirno) Si-. 1 okrog pol 7. ure je Stojan Protič na NilfT0 ^e*j° ministrskega predsednika kah Pašica istega obiskal v njegovem j binetu. Oba državnika sta se razgovar-j a dve uri. Nikola Pašič je vprašal Sto-jjJa. Protiča za njegovo mišljenje o sedanji |&1Zl in o izhodu iz te krize. Stojan Protič odgovoril, da je najvažnejše hrvatsko basanje, ki se da rešiti samo z revizijo ‘*ve, a posebno s temeljito revizijo one-j oddelka, ki govori o administrativni 8e elitvi države. Stojan Protič smatra, da morajo brezpogojno raztrgati in preki-n vse vezi in vsi stiki z demokratsko
‘frank
ciji
o, ker je to prvi korak h konsolidacij. razmer v državi in prvi korak k revi-Jf Ustave. Treba je iskati stikov s Hrvat-blokom, ki je edini predstavitelj hr-
vatskega naroda. V to svrho naj se osnuje prehodna vlada, ki naj izpelje volitve, na kar naj bi se na podlagi zloglasne vidovdanske ustave izvršila revizija ustave po načinu, ki bi ga sporazumno predlagala večina strank Srbov, Hrvatov in Slovencev. Končno je Stojan Protič še izjavil, da ne more on v nobenem slučaju in pod nobenim pogojem sodelovati tam, kjer bi sodelovali tudi demokrati.
Belgrad, 5. decembra. (Izvirno) Tekom včerajšnjega dne je vladala v političnih krogih velika napetost in razburjenje. Demokrati še vedno niso mogli preboleti presenečenja, ki ga je naredila Pašičeva demisija. Še v soboto dopoldne so bili popolnoma gotovi, da bodo ministri danes že prisegali in niso bili niti najmanje pripravljeni na tak preobrat. Novi ministrski kandidati dr. Žerjav, dr. Krstelj in drugi so že nastopali kot ministri in okoli njih so se vrteli neštevilni prijatelji, da jim za-morejo častitati in obenem namigniti na to in ono. Nade mnogih koristolovcev so padle v vodo, danes popravljajo svoje prenagljene korake, da ne bi padli pri novih ministrih v nemilost.
Belgrad, 5. decembra, (Izv.) Tekom včerajšnjega dne so se javili pri ministrskem predsedniku Nikoli Pašiču predsta-vitelji raznih parlamentarnih strank. Pred peto uro popoldne je obiskal Pašiča predsednik zemljoradniškega kluba Voja Lazič. Pašič mu je izrazil željo, da bi zemljoradniki stopili v vlado, ali jo pa vsaj podpirali v nekaterih vprašanjih. Nadalje ga je vprašal, pod katerimi pogoji bi bili zemljoradniki pripravljeni to storiti. Voja Lazič je Pašiču odgovoril, da se mora preje posvetovati s svojim klubom, na kar mu šele lahko sporoči sklepe in odgovor.
Kakor se je Voja Lazič izrazil napram Vašemu dopisniku, ni niti misliti na to, da bi šli zemljoradniki v vlado, v kateri bi sedeli muslimani in to radi agrarnega vprašanja, niti v vlado, kjer bi sodelovali samostojni kmetje.
Po obisku zemljoradnika Laziča sta se javila pri Pašiču zastopnika muslimanov dr, Hrasnica-beg in še eden izmed poslancev muslimanskega kluba. Dr, Hrasnica je izjavil, da so muslimani pripravljeni vstopiti in podpirati vsako vlado ne glede na osebe in stranke, ki bi jo tvorile.
Še med obiskom muslimanov je prihitel samostojnež minister Pucelj, ki je Pašiču v imenu »kluba« poslancev samostojne kmečke stranke izjavil, da je za njih popolnoma vse eno, kdo vstopi v vlado, katere osebe bodo ministri in kakšen program bo ta vlada imela, za njih je glavno, da ostanejo tudi oni v vladi in da se izpolnijo njihove zahteve in želje., Z obiskom ministra Puclja so bili obiski pred-staviteljev strank zaključeni.
terih rovih. Glasilo socialnih demokratov piše, da se rudarji ne smejo pustiti od nikogar vplivati in da imajo biti zanje odločilni samo sklepi strokovnih organizacij, Praga, 5. decembra. Komunistični tiskovni urad poroča, da stavka v ostravsko-karvinskem okrožju približno 50.000 delavcev, Delavstvo zahteva, da se započeta
stavka izvede. Kakor javlja ostrovski »Delnicky Dennik«, so v soboto zasedli vse rove bojno opremljeni ter z jeklenimi čeladami in ročnimi granatami oboroženi vojaki in orožniki. Tudi v Kladnem je, ka« kor poroča komunistični tiskovni urad, zasedlo vojaštvo in orožništvo vse rove.
Pažič — odhiotsists? sjtn&ftc.
Jugoslovanski klub se bi® pogaja,
Zsfetts a MM« zacaro&aaju sprelet.
Priienia se bei za 8 urni delavnik-
^ , ®elgrad, 3. dec. Sobotno sejo zako-j^a)nega odseka je otvoril predsednik i Trifunovič, Vršilo se je glasovanje jjjj °na o zaščiti in socialni svojini, ki je tudi sprejet. Potem so nadaljevali razlag0 ° načrtu zakona o zavarovanju de-Vr,Cev. Povodom čl. 172, ki govori o sodišču, je govoril posl. Miloš jj ^kovljevi«; (zemljoradnik) in stavil vpra-flQ?e,kakega značaja bo to sodišče. Od-fjj^jal mu je minister za socialno poli-bol ^r' Kukovec, da bo imelo to sodišče M J Enačaj kasacijskega sodišča. Dr. Laza '. Vid je menil, da je to sodišče, ki bi bilo treba šele osnovati, nepotrebno,
Načrt ni bil sprejet in je bil odgoden na popoldansko sejo, nakar je bila seja ob 12.20 zaključena. Popoldanska seja je bila otvorjena ob 17.30 in je bil po daljšem razpravljanju v celoti sprejet člen 18 o sodišču, Nato so prešli na glasovanje o vsem zakonu. Glasovalo je 18 prisotnih poslacev, ki so oddali svoje glasove za zakonski predlog. Zakon je bil definitivno sprejet z odobravanjem. Nato so pretresali vprašanje zakonske zaščite delavcev glede osemurnega delavnika. Seja je bila zaključena ob 7, zvečer, prihodnja pa se bo vršila v ponedeljek ob 4, popoldne.
RndarsM ifrijb o Ostrost.
50.000 rudarlev v stavki.
ta	—	——----
toe. ^k^vsk* Ostrova, 3. decembra, Da-l * Se je pričela konferenca obratnih sve-l>r m°ravsko-ostrovskega in karvinskega Zlogovnega okoliša, na kateri se bo gla-0 o proglasitvi stavke. Socialno-de-v^atski delavski odsek za gospodarska nraSanja je sklical za sredo plenarno sejo
zaupnikov obratnih svetov in strokovnih organizacij ter odbornikov vseh organizacij in zaupnikov lokalnih delavskih organizacij, na kateri se bo razpravljalo o gospodarskem položaju in o strokovnem boju. V Moravski Ostrovi vlada popoln mir. Dela se normalno ter počiva delo samo v neka-
Belgrad, 5. decembra. (Izvirno) Včeraj okoli 5. ure popoldne je poslal ministrski predsednik Nikola Pašič pismo dr. Korošcu, v katerem ga prosi, da ga naj takoj obišče. Pismo je bilo oddano dr. Sim-raku ,ki ga je takoj vrnil Pašiču s pripombo, da dr. Korošca ni v Belgradu in da je odpotoval v Ljubljano. Nato je Pašič sporočil Jugoslovanskemu klubu, da naj takoj telefonično pokličejo dr. Korošca in ga obvestijo o njegovi želji. Zatem je Pašič poslal v Jugoslovanski klub svojega tajnika s prošnjo, da naj se čimpreje mogoče javita pri njem ali dr. Šimrak ali pa dr. Dulibič. Oba poslanca sta odklonila, češ, da ne prevzameta ničesar na svojo roko in
brez vednc;;'i predsednika dr. Korošca, k! je odsoten tej snubitvi Jugoslovanskega! kluba doznii*. a Vaš dopisnik, da stoji Jm goslovanski klub slejkoprej na stališču, da se sploh ne pogaja z vlado, ki nima v, programu revizije ustave. Morda bi še Jm goslovanski klub v svrho določitve tega' programa (revizije ustave) pogajal s Pa-šičeni, ali samo v tem slučaju, če pride y Belgrad Hrvatski blok ali vsaj del Hrvat* skega bloka, to je Narodni klub. Več kof gotovo pa je, da v danili razmerah ni mi-« sliti na vstop Jugoslovanskega kluba v vla-i do Nikole Pašiča kljub velikim obljubam in ugodnostim.
Dr. Josip H o h n n j e c :
Za pravico m smhMto.
Zakonodajni odbor je rešil zakon o delavskem zavarovanju. Ta zadeva je velevažna. O priliki načelne debate sta dne 2. decembra (Jovorila poslanca dr. Šimrak in dr. Hohnjec, Nista se omejila le na delavsko zavarovanje, marveč sta odločno branila tudi delavčevo koalicijsko in politično svobodo. Dr. Hohnjec ie izvajal sledeče misli:
Zakon o zaščiti in zavarovanju delavcev je stvar socialne pravičnosti. Če se zavaruje delavec za slučaj, da nima dela, da je bolan ali star, se mu s tem ne izkaže nikaka milost, ampak samo pravica: da se mu to, kar mu gre. Mislim, da bi v slučaju če bi se to zavarovanje smatralo kot nekaka dobrota in milost, to odklonil vsak delavec, ki se zaveda važnosti svojega stanu in stališča. Delavec noče milosti; on zahteva samo pravico, on zahteva to, kar mu gre. Če da delavec svojemu bližnjemu, narodnemu gospodarstvu, državi ali Človeški družbi svojo telesno in delavno silo, potem tudi zasluži, da se mu bodočnost zagotovi. Kajti delavec nima svoje strehe, ne svojega stanovanja, on nima prihranjenega denarja, da bi lahko na stare dni od tega živel. Zato je potrebno in socialna pravičnost zahteva, da se delavec zavaruje.
Zato smatramo ta zakon, ki je v razpravi, kot nekako iniciativo, kot začetek socialnega zaikonodajstva, katerega naši državi ie manjka. Poslanec dr. Šimrak je prav dobro naglasil, kako imamo že razne zakone in naredbe, ki vršijo kontrolo nad delavstvom in skrbno pazijo, da nima delavec v glavi slabih, prevratnih idej. Toda, gospodje, s tem ne bodete delavcev zadovoljili, ampak samo ozlovoljili. Ako so ideje, katerim so delavci vdani, Krive, potem jih ne preganjajte s puško, z bajonetom ali s topom, ampak z idejami! Kajti ideja se ne pobije s puško, ampak samo z idejo. Ako bo delavec spoznal, da je ideja, kateri služi, kriva, bo to idejo pustil. Če pa mislite, da bodete pregnali iz delavstva eventuelno prevratno mišljenje s tem, da preganjate delavstva, ki gotovim gospodom ni po volji, se hudo motite.
Pri tem pa je treba povdariti, da se dandanes pod krinko boja proti komunizmu preganjajo tudi nekomunistične delavske organizacije. Samo en slučaj, ki se je zgodil v Osijeku, kjer imajo velik mlin. Tam zahteva mož, ki ni Srb, Hrvat ali Slovenec, ampak židovskega pokolenja, od delavcev na temelju zakona o zaščiti države, da morajo delati po osem, deset, dvanajst ur in še več na dan, in sicer proti isti plači kakor prej, ko so delali po 8 ur dnevno. Če se delavci branijo, se pa reče: »Ti si komunist!« Za delavce v omenjenem podjetju se je zavzela Jugoslovanska strokovna zveza po svoji osi-
ješki krajevni organizaciji. Toda policija je to organizacijo kratkomalo razpustila, češ, da je komunistična. Ako se torej meče vse v isti lonec z napisom: komu-i nizem, kakor tudi vsako delavsko orga>* nizacijsko gibanje za dosego delavskih pravic, potem se ne smemo čuditi, da vlada med delavstvom razpoloženje, ki ni baš ugodno.
Mogočniki v naši državi niso prvi, ki poskušajo voditi boj proiti idejam z nasi-t ljem. Tudi Bismarck je bil začel z izjem* nimi zakoni nastopati proti svobodi vere; in vesti v svojem boju proti katoliški! cerkvi (»Kulturkampf«), toda je propadel* Bismarck je nastopil tudi z izjemnimi za-« koni proti socialni demokraciji. In uspeh?! Socialna demokracija na Nemškem je po* rastda itn postala mogočen faktor, močnejši nego poprej. Zato bi obrnil danes, ko govorimo o zavarovanju delavstva, po* zornost odgovornih ciniteljev na to, dai naj prenehajo s šikaniranjem delavstva in z odvzemanjem svobode koalicije. Če go* vorimo o zavarovanju delavcev, ne sme* mo pozabiti, da je treba zavarovati delavcu delo in zaslužek, pa tudi politično in koalicijsko svobodo.
Ta zakon naj reši zakonodajni odbof sam. Če je rešil že toliko stvari, ki so bile manjše važnosti, naj reši tudi to, ki je res zelo pomembna. Če čakamo na zakonodajno delo narodne skupščine, se to pravi odložiti stvar do sv. Nikoli,
To zavarovanje naj se pa raztegn« tudi na kmetske delavce. Ni znano, ka* kega mišljenja so tozadevno poslanci Ze* mljoradničkega kluba. Stališče naše stranke je, da se morajo zavarovati tudi kmetski delavci. Kajti kmetski delavec je vs nekem oziru še na slabšem nego industrijski, Zanj ni tolike brige kakor za industrijskega in on tudi nima take organizacije.
Zatateve zasebnih na-
rapiEeffices.
Belgrad, 3. decembra. Na iniciativo Zveze zasebnih nameščencev Jugoslavije, se je vršila v občinskem domu enketa zastopnikov belgrajske trgovinske in obrtne zbornice in zastopnikov zasebnih nameščencev iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Splita. Na enketi, ki je potekla zelo živahno, so razpravljali o davčni politiki ministrstva za finance z ozirom na davke na plače zasebnega nameščenstva. Glede na mišljenje vlade, da se vprašanje obdavčenja plač za leto 1922 reši s posebnim zakonom, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da ministrstvo za finance, od* nosno narodna skupščina popolnoma izvzame od davka na dohodke delavcev in nameščencev eksistenčni rainimum, ki se je ugotovil z 12.000 dinarji. Končno so sklenili, da to resolucijo posebno poslanstvo izroči ministrstvu za finance in narodni skupščini.
Belgrad, 3. dec. Po iniciativi Zveze zasebnih nameščencev Jugoslavije je danes posredovalo odposlanstvo, sestavljeno iz kandidatov organizacij zasebnih name«
Jolitični dogodki
ščeneev, bančnih in drugih pisarniških uradnikov, trgovskih pomočnikov itd. pri ministra za finance dr. Kumanudiju in generalnem ravnatelju neposrednih darvkov Vojovitu radi izpremembe začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah in glede da^ka na dohodke zasebnih uradnikov. Odposlanstvo organiziranega zasebnega namešoenstva je hkrati obvestilo vse vladne in opozicionalne poslanske klube o zali-1 tevah zasebnega namešeenstva ter je dobilo jamstva, da se dela na to, da ?e njihovim zahtevam ugodi.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKE.*!.
London, 3 dec. Število brezposelnih je zadnji teden naraslo na 1,832.400.
AVSTRIJA ZASEDLA BERGENLAND. I
Dunaj, 4. decembru. Uradno se javlja; j Vojaška zasedba Burske je končana.
ANGLEŠKO-JAPONSKA POGODBA SE ODPOVE.
London, 4. decembra. (Brezžično) Wa-shingtonski dopisnik lista , New York Sun« doznava iz poučenih virov, da se angleško-japonska pogodba odpove.
DANAŠNJA PKEDBOKZA.
Zagreb, 5. dec. (Izv.) Budimpešta 39, Berlin 125, Italija 11.50, London 11,20, dolarji 274, Praga 303—304, Dunaj 3.80.
Curih, 5. dec. (Izv.) Berlin 2.40, New York 522, London 21.15, Pariz 38.10, Italija 22.20, Praga 5.60, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.80, Varšava 0.14, Dunaj 0.15, žigosane n.-a.K 0.10.
Jr Nositelji kandidatnih list za občinske voiltve v Zagrebu so naslednji: za Radičev blok Stepan Radič, za demokratsko stranko Milan Krešie, za socialne demokrate Viljem Bukšeg, za radikalno stranko dr. Pajo Teodorovič, za ljudsko stranko dr. Stepan Markulin, za jugoslovansko neodvisno skupino dr Ivo Politeo, za delavske strokovne organizacije Slavko Kaurič, za Žide dr. Hugo Kon.
4- Dvanajstina za januar sprejeta. Skupčinski finančni odbor je v seji 2. t. m. rešil dvanajstino za prihodnji januar. Zmanjšali so se za ta mesec proračuni vseh ministrstev.
f Pred železničarsko stavko v Italiji.
V	Italiji se vleče železničarski spor in železničarske krajevne stavke že od fašistov-skega kongresa sem. Vlada je proti štraj-kujočim uporabila uradniški paragraf??"' vsled česar je Osrednja zveza železničarjev napovedala za bodoči teden generalni železničarski štrajk. Vlada se pripravlja na najstrožji nastop.
-f- Nevarnost popolue birokratizacijo in militarizacije, >Slobodna Tribuna : piše o nameravani upravni razdelitvi države na nekaj desetoric oblasti in pravi, da preti tu nevarnost popolne birokratizacije državnega življenja. Nastati imajo cele nove legije uradništva, organiziranega v policaj-sko-birokratičnem duhu. Ta birokracija bi v sebi in narodu budila misel, da je država z državljani vred tu le zaradi nje. To bi bilo tem nevarnejše, ker hodi Jugoslavija tudi po potih militarizacije, Pomisliti treba, da se je v naše urade po prevratu nabralo vse polno ljudi brez potrebne sposobnosti in tudi brez vesti. Razen tega se pri nas namešča uredništvo po strankarskem ključu in goii v njem strankarski duh. Vse to naj se sedaj organizira v vsemogočen birokratični aparat, ki bi ukoval vse življenje v nezdrobljive verige. Končno naglasa članek tudi silna iinančna bremena, ki bi jih nalagal tak aparat.
+ Novih političnih smeri je treba. Dopisnik >Slobodne Tribune: je imel pogovor s poslancem zemljoradniske stranke g. Avramovičem. Avramovič je ostro obsodil našo reakcionarno diplomacijo in naš nastop proti Albaniji in Mažarski. Zemljo-radniška stranka hoče, da bodi Jugoslavija narodna država, ki spoštuje druge narode in njihovo samoopredeljenje. S pogledom na Bolgarijo je Avramovič opozoril, da je sedaj tam na vladi kmetska stranka, ki je za zbližanje in sporazum z Jugoslavijo in zato v najostrejšem nasprotju z meščanskimi strankami, ki pripravljajo revanšo proti Jugoslaviji. O tem moramo pri nas voditi račun in se ogniti vsemu, kar bi moglo oslabiti stremljenje vladajoče stranke na Bolgarskem.
2)nevtti dogodki.
— Umrla je 4. t. m. v Spodnjih Palov-čah pri Kamniku blaga gospa Terezija Novak, mati e. g. P. Modesta Novak, mestnega kateheta v Ljubljani. Prijateljem in znancem se priporoča v molitev! Večni pokoj njeni duši!
— Shod SLS v Mariboru za mesec december se vrši v pondeljek 12. decembra v dvorani JSZ v Splavarski ulici. Začetek točno ob 8, uri zvečer. Člani in članice kršč. delavskih organizacij, pridite!
— Delavske konference v Mariboru, ki so se pričele 27. novembra in se končale 4. decembra, so se vršile vsak večer ob 7. uri v frančiškanski cerkvi ob obilni udeležbi ter so zbudile splošno zanimanje in odobravanje. Govori so bili prvovrstni. Bila je res izvrstna pa tudi potrebna misel — delavskih konferenc, ki so se izkazale kot važna in neobhodna potreba v sedanjih časih, ko nam je potrebno žive in neustrašene vere, praktičnega in dejanskega krščanstva, ne pa samo praznih besed in obljub. Le žal, da se teh konferenc ni udeleževala tudi bogata gospoda in inteligenca. No pa nič čudnega, ko pa še tistih ni bilo razen nekaj častnih izjem, ki se smatrajo za katoliško inteligenco.
— Občinska sodišča za pobijanje draginje so poštnine prosta. Kakor se glasi ministrski odlok, so občinska sodišča za pobijanje draginje državne naprave in zato je njih dopisovanje z državnimi uradi in oblastmi prosto poštnine.
— Pisemske pošiljke vojnih obrezancev in na vojne obvezance, Pisemske pošiljke vojnih obvezancev in na vojne obvezance so poštnine proste. Vsi na vaje poklicani vojni obvezanci imajo za čas, dokler traja vojaška dolžnost, pravico, da brezplačno pošiljajo in prejemajo pisma, dopisnice oziroma razglednice.
— Razpisana poštarska služba. Razpisano je poštarsko mesto pri poštnem uradu v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem (II/2). Prošnje je vložiti v 14 dneh. *
— Mestna aprovizacija v Zagrebu. Zagrebška mestna aprovizacija je postavila te dni na trg -1 vagon jajec, ki jih prodaja po 5.50 K komad. V svobodni trgovini so dosegla jajca že 10 K za kos. Aprovizacija ima še večje množine jajc v zalogi. — Moko prodaja aprovizacija nu-
lerico po 19 K kilogram, krušno moko po 15 K 50; v svobodni trgovini 22 K ozir. 18 K kilogram.
— Šoie brez kuriva. V zagrebških šolah je velika zadrega zaradi pomanjkanja premoga. Te dni se na srednjih šolah vsled tega ni mogel vršiti pouk.
— Sneg na Hrvatskem. Na Hrvatskem je zadnje dni zapadlo veliko snega. Mnogo telefonskih in brzojavnih žic sc ie pretrgalo.
— Občinsko sodišče ja pobijanje draginje v Mariboru. Občinsko sodišče za pobijanje draginje je obsodilo radi navijanja cen že predkaznovano branjevko Hedviko Muršec na 4 dni zapora in 500 din. globa, Poljanec Matildo pa radi prekoračenja maksimalnih cen in uničenja življenjskih potrebščin na 3 dni zapora in 250 din globe.
—	Odstopil je kot član in poslovodja obč, sodišča za pobijanje draginje mestni svetnik Slanovec. Na njegovo mesto je bil izvoljen obč. svetnik Čeh. Mesto poslovodje obč. sodišča je poverjeno članu sodišča in obč. svetniku Krepek -u.
— V zadnji seji mariborskega obč. sveta, dne 29. novembra 1921, se je dovolilo ljudski kuhinji 50,000 kron podpore. Za prihodn;e lelo se dene v proračun v ta namen 240.000 kron. — Dijašk« kuhinji se da za zadnje mesece 1. 1921 5000 kron podpore. V 1. 1922 se bc dalo vsako četrtletje 5000 kron.
— Odredba o obveznicah avtonomnih dolgov bivših avstroos.skili dežela. Finančni minister je z ozirom na to, da posestniki obvezale pokrajinskih avtonomnih dolgov Hrvatske, Slavonije, Slovenije, Bosne, Hercegovine in Dalmacije niso mogli v državi, niti v inozemstvu v zmislu prejšnje odločbe B 11.445 do določenega roka predložiti prijave, izdal odredbo, da se rok podaljša do 31. decembra t. 1. V državi se morajo prijave predložiti generalni direkciji državnih dc'"Ov, v inozemstvu p diplomatičnim zastopnikom naše države. V prijavah se mora navesti: 1. ime in priimek, poklic, bivališče in državljanstvo, 2. vrsta obveznic, naslov posojila, serija, številka in nominalna vrednost vsake posamezne obveznice, 3. od kedaj je v posesti obveznice, 4. k:e in kateri državni zavod je preskrbel izplačilo obrestnih kuponov.
— Poslednja materina pot. Rimski listi poročajo: Siromašna Italijanka je priromala iz daljnega Tunisa v Rim v nadi, da je neznani italijanski vojak, ki mu bodo priredili slavnosten pogreb, eden izmed njenih sinov, "ki so brez sledu izginili v vojski. Prišla je v Rim v noči pred pogrebom ter je ostala do dne v cerkvi, kjer je bila postavljena krsta z mrličem. V molitev potopljena je ostala pri rakvi v trdnem prepričanju, da počiva v njej njen sin. Ko so hoteli naslednji dan ženo odvesti, so videli, da je — mrtva.
— Lokomotive za krompir in jajca. Poljski listi poročajo iz Varšave: Avstrijska trgovska delegacija v Varšavi se je dogovorila s poljsko vlado glede uvoza 100 vagonov krompirjev in jajec, za kar bo dala Avstrija Poljski 20 lokomotiv.
— Draginja ua Dunaju. Na Dunaju je danes taka draginja, o kakršni ni nikoli sanjal najbolj črnogledi pesimist. Pisemske, brzojavne in telefonske pristojbine so poskočile za 300 do 350 odstotkov ter v istem razmerju cigarete in smodke. Egiptovska cigareta stane 14 avstrijskih kron, črna kava v kavarnici 85, bela 100, če se daš
Viol z »iisMčgsiiin pai-tolianaiffl.
Spisal Tranqui!le Chevreau.
M. J.
(Dalje.)
Prevel
In vdova se je pred pokojnikovo prikazi1 i jo zarotila, da izvrši zapovedano željo.
Prikazen izgine in žena se prebudi iz nezavestnega stanja in v dolgem samogovoru premišljuje, kako bo izvršila ves naklep. In res, načrt je storjen, treba ga bo udejstviti. — Tako se je končalo prvo de-danje. Ko se je spet dvorana razsvetlila, je šel med poslušalci dih osvobojenja. Strel pa je bil ves potrt. Kako se je kesal, da je šel sploh v gledališče. Danes je doživel toliko mučnega, da je bil zdaj daleč od tega, da bi še namenoma iskal vznemirljivih prizorov. Kako rad bi našel veselega in vedrega človeka, toda ni mu bilo dano. Če se je preje vedno veselil samotarstva in bil nato še ponosen, je danes podvojeno občutil takega stanja slabo stran in se začudil, t kako da mu je bila dozdaj vesela družba j vedno odveč.
Zvonilo je k drugemu dejanju. Ne, ne, tu ni več za ostati, si je mislil Strel, pogledal na uro, ki je kazala že devet, vstal in odšel.
Ko je stopil na cesto, se je spet pokesal, da je napravil ta korak, toda tudi nazaj ga ni več mikalo. Kam? Kam? Tedaj je ugotovil, da je polreben kake tople pijače, da : e bo malo ogrel in zato je nameril svoje korake proti v bližini se nahaioči kavarni
IV.
Ko je prebil že kake pol ure na mehkem, z baržunom prevlečenem sedežu, potem, ko je izpil že dva čaja in se raztogotil nad zanikrnim fantom, ki mu je prinesel to gorko pijačo šele po tretjem klicu, je obrnila nanj pozornost ravnokar vstopivša družba razigranih mladeničev, ki so sodeč po njihovi zunanjosti, morali biti zaposleni v kaki trgovini ali sploh pri kakem podjetju. Videlo se jim je, da so že ves popoldan slavili boga Pijače, kajti njihovi predrzni pogledi so švigali od človeka do človeka, kot da se hočejo vsakemu zavrtati v srce. Strela je zabolelo, ko je videl to divjo družbo in zaničujoče se je ozrl nanje, kar je dalo enemu izmed fantov povod, da je mirnega uradnika nahrulil, čemur je sledil pritrjujoč krohot od strani ostalih. Toda plačilni natakar je pristopil k njim in jih osorno posvaril, kar je nemirne duhove tako razdražilo, da so se začeli prepirati ir. ta prepir je narastel na vseobčo zmedo, ki jo je zgražanje gostov še povečalo. Strel se je čutil prizadetega v toliko, kolikor je dal nehote povod k razsajanju divjakov in stopil je med nje, da jih pomiri. Toda v tem hipu je_ priletela nanj klofuta, da mu je pred očmi vse zaplesalo in se za trenotek si ojila vsa oko’'ca-v nejasno valovanje šu mov in krikov. Ko se je spet zavedel, je bil priča razveseljivejšemu prizoru: stražnik je zapisoval imena razgrajačev, nakar je vso tolpo odgnal iz dvorane na dež.
Toda Strel vseeno ni našel ravnotežja in pomirjenja. Kmalu zatem je ozlovoljen plačal, sklenil iti spat, saj je imel že več kot dovolj današnjega dne. Po poti gred?
so mu misli begale zmešano in se križale kot bliski v hudi uri. Nejasno je zaslutil, da je vse to le predznanilo nečesa, ki se ima skoro zgoditi in ki bo višek vznemirjenja. Kajti z vso gotovostjo se je zavedal, da je postal plen neurejenim čustvom, ki še igrajo ž njim kot vihar s krpo papirja, ki ga meče po zraku, dokler ga ne vrže v blato ali mlakužo. Pot proti domu se je zdela Strelu neobičajno dolga. »Še mimo K. hiše, potem čez Ljudevitov most, potem, o. ona ozka ulica, ki nalikuje jetniškemu hodniku in, in ...« Toda srečno je prišel do ogla svojega stanovanja. Mimo je pridrvela kočija, ki so se iz nje razlegali pijani klici. Strela je ta slika močno potrla. Zdelo se mu je, da ni več nikjer varen. Ah, vsepovsod ta razdivjanost, ki kljubuje vsemu, vsemu, ne boječ se ne vihre, ne groma, ne postav, ne prošenj! Vled prehitre vožnje so kolesa kočije zadela ob rob zidu, nakar se je začul hreščeč tresk in vsa ^posadka* •je zgrmela na tla. Konj se je penil in spenjal kvišku, voznik je ves razljučen vihtel svoj bič, -potniki« pa so ne mere re za vse skupaj nadaljevali svoje tuljenje. fe:e po nekaj časa trajajočih poskusih popraviti poškodbo, se je družbi posrečijo od-drdrati dalje v deževno noč.
Strel je prišel do hišnih vrat in poiskal ključ. Toda loko se je z??nd i, ko je ne' el vrata ob tej uri (bjlo ie že do et proč!) še odprta. Najrazličnejše do'ir c o so se mu vsiljevale v strahu p:1 :o srce in v duhu je že videl vlomilce, ki fo vdrli v hišo in so morda ravno v tem trenotku pri zločinskem delu...
Ve - je naraščal in divje pl kal in za-
, ;?.»1 ti
ostriči in briti plačaš 200 kron, kg tnoke
SCO kron, Za meter blaga moraš odšteti v trgovini v L okraju 20,000 kron, čevlji stanejo 15.000 kron, pa še rajši par stotakov več. Vsak slcpec lahko uvidi, da so današnje socialne razmere avstrijske prestolice nevzdržne ali z drugimi besedami povedano: Avstrija je tik pred bankerotom.
£|ubljanski dogodki.
ij Seja občinskega sveta bo jutri 6. decembra ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu ie 37 točk,
Ij Za načelnika ljub. gas, društva j® bil soglasno izvoljen mag. uradnik o. Jafl* ko Hojan. kateri je tudi poslovodja Jugoslovanske gas. župe »Ljubljana«.
Ij Katoliško društvo rokodelskih po* močnikov bo imelo na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, v četrtek 8,_t. m., sv. mašo in skupno sv. obhajilo v Križa n s k i cerkvi. Društvo vabi vse svoje člane, da se pobožnosti zanesljivo udeleže. Pričeiek je ob polsedmi uri zjutraj. Pri maši po pel društveni pevski zbor, ki. bo imel vajo v torek točno ob 8, uri zvečer v druš'venih prostorih.
Ij Društvo stanovanjskih nsjsnuuk0? za Slovenijo s sedežem v l-jabljani opozar?
ja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 7. decembra t, 1. ob 20. ur1 v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20-ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12» pritlično, desno.
Ij Uboga služkinja je izgubila dane* od poldevetih do devetih dopoldne na trgn ves svoj borni prislužek v znesku 240—250 kron, kateri znesek je hitro pobrala in oa* šla z n;im gospa, ki jo kmetica, prodajalka repe, dobro pozna. Naj torej gospa takoj prinese denar v Slomškovo ulico, št. i*' (major Ravšj, sicer bo imela neprijetnosti'
—	Petek Barbara, služkinja.	.
Ij Pijanski izgredi. Sinoči okrog p°j 12. ure ponoči je nastal v Gosposki ulici med gosti gostiine Zlatorog velik izgred' Spopadli so se civilisti z vojaki. Civilisti so biii v veliki premeči, vsled česar so vojaki (osem po številu) potegnili sablje in revolverje. Prihitela je policija, ki je med obema armadama Alkoholnih vojščakov napravila kordon in z golimi sabliami preprečila, da se res ni zgodila kaka nesreča. Obe armadi sta stali pod poveljstvom kralja Alkohola in njegove sestre Venere Da ljudi ne sreča pamet! Kakor smo culi je tem izgredom vzrok še celo neka v.išja. vojaška oseba. — Izgredniki so v Gosp°šk* ulici delali tak kraval, da se je,- vpitje »Sturm! — Šturm!« slišalo celo do pošte. Za take junake bi bi! na mestu srbski način — dvadeset i pet!
r. j. zszmz	1
J{aša društva,
d Prosveiu frančiškanske župnije namerava prirediti knjigovodski tečaj. Tečaj bo trajal 3 mesece v večernih urah, v pr°' štorih drž. trg, šole pod vodstvom g. Lazarja. V ta namen prosimo člane naše pr?* svete kot ostalih drugih naših organizacij* ki se nameravajo istega udeleževati, da se priglase od 5. do 10. t. m. od 9.—12. ure v pisarni frančišk. župnije ali od 6 do pol ure zvečer v poslovodstvu I. del. konsuflJ-društva, Kongresni trg 2. Šolnina znaša celi tečaj K 120, ki se lahko plača v ob' rokih. Pričetek tečaja se objavi v naših listih.
d Novo orlo>sko koračnico bo sviral prvikr#* orkester Drav. div. oblasti pod vodstvom jr. Čerinu pri telovadnem večeru ob priliki Di;ašk®S& dne 1921 v četrtek 8 dec. ob pol 20. uri.
d Dijaški »lan 1921.	1 Vsa ona društva* k*
se udeleže slavnostnega zborovanja ua praMvi1* Brezmadežne dne 8. dec. L 1. nb pol 10. uri d op. z zastavo, prosimo, da to takoj sporoče predsedstvu pripravljalnega odbora za Dijaški da»» pisarna SKSZ. — 2. Is.otam nai sa oglase vsi, W se žele udeležiti slavnostnega zborovanja, pa nimajo nobene izkaznice. Vstop je namreč dovolj®* le proti izkaznici katerega’ našiti društev ali odsekov.
d Vse članstvo Ljudskega odra ima jutri, v’ torek ob 19 uri re\o važen sestanek v Ljudsko«! domu. Udeležba je V,a vse etrogo obvezna.
Upra v u i k.
Ogromni premogovi, rudniki 0 vzhodni Slovank/, >Slovensky Denik-t piše:
V	okolici vasi Velka Torona, mod slova-Skim Novim mestom in po h.o Legina Mi-
* lany, jp odkril rudarski podjetnik Fr. Doležal 80 cm debelo plast najboljši ma črnega premoga ali antracita. Rečeni list sodi, da ne gre tukaj samo za plasti manjšega obsega, ampuk za prostrane premogove plesti, ki bodo preskrbovale- lahko vso vzhodno Slovaško in Pcdkrcputsko Rusko' z najboljšim premogom.
NAJ P3I3U&N MšE H S IvLA VŽ& VO DARILO
je gotovo letošnji ŽEPNI KO LED VRČEK, Kater - >>,d"’ tudi letos Ju£o?!ovansk* l;n j f na v ljubljeni v prav lični in priročni obliki. Cena najbriiši pe^arro^ vezavi je n K, s svinčnik! 28 K, pripostn a trpež . na vejava 16 K.
IHaia l on^orcii »Novctfa Časa«
UrfHnili in odgovorni n ednik tr:>n< Kremfar ' tsltu iugn.v-ti vanska tiskarna v LtubN.mi.