L^i4> m,f stew 81c V CeSjfe cemeKd**** 14. JuSlfa -I921»" Poštnina plačana v Bofcsiai. rani iuiji>K(i Kni/7n'- ^^^^^ -. ü«-. Vi. s. ured- | nik, strinjatc z rnoiimj na^ori, zalo sc bom, ee mi dovolitc. še večkrat o.elasil v Vašcni cenj. listu s kratkiin krainljanjtm o naših gorjgkih prilikali. -- Prcidcni k stvari! Z volilvanii v italijansko zboruico. o katerih ste gotovo v/c čiiali, sine sc mi Go- ričami postavili, kaj ne? In kar moram .dodati še s posebnim-veseljein: izid vo- lttev že rodi dobre sadove. Volitve so naš ugled znatno dvignile, našo korajžo o- krepile in nain tudi v političneni oziru •kamiik'. Fašistovski teror — nasilje ita- lijanskih naoijonalistov — je bil v našem Koriškeni volilnem okrožju odločilno po- ražen; mesto Gorica ima v italijanskeni parlamentu v Rimu pravzaprav sloven- skcga poslanca. ()d 5 poslancev. ki jih jc Dr. .M. Hrašovee: Sokolsko slavje v Osjeku. (Dalje.) Osijek jc mesto trgovine in iiulustri- je — mesta dela. Tu ne vlada srce, tem- vcč hladen razum, ki računa s svinčni- kom v roki. Zemijepisna lega Osijeka iTazvitelk prometa in blagostanja tega mesta vsestransko podpira. V bogati Po- dravini brl je v prejšnjih lctih Osijek iz- hodišče Slavonije na Madžarskcr. VeC železniških prog veže mesto na vse slra- ni, še važnejše so pa vodne ceste Dravc, ki se par kilomelrov nižje izliva v Pu- nav. Parniki in veliki šlepi spravljajo bo- >rastva okolice in mesta v širni svet. 2c v zgodovini jc igralo mesto važ- iio ulogo, posebno v srditih bojih s Tut- ki, ki so se v bližini odigravali. Siget in Mohač, kdo ne pozna velikih bitk, ki so se v okolici teh krajev s Turki bilc. Utrd- be mesta še danes vidimo v stari trdnja- va, ki tvori jedro, okoli katerega se je mcsto razvilo. Mesto se deli v tri delc: dolnji grad, gornii gratd in trdnjavo. volilo, kakor ziianj, naSe goriško volilno okrožje / Gorico vred, so nanirec 4 S!o- venci in I komunist. Ta izid seveda ni <;sial v Gorici bvez posledic. Fašisti, ki so se prej sinatrali za lieomejene gospodarje položaja, so bili do kože blaniirani. vse opozicijonaliie stnije pa, ki so prej m zdvajalc, so dobile novc- ga poguma. Vidcle so neprieakovano res- nico, da so se dale komandirati in icrori- zirati od malopoiuenibne manjšine, ki se je le s svojo brezsramno kričavostio po- vspela do vl»ge absolnlnega gospodarja. Spoznale so. da je bila baliata stavba fa- šistovske moei zidana na lončenih nogali, zato jo je prvi naval odnesel. V svojo si'a- moto so se prepričale, da so se cliile od navideziiosti oplašiti in obvladati. Poslc- dica ie bila, da so sc oni. Halijani, ki že prej na tihem in v sreu niso odobravali fašistovskih nasilnosti. zopet cpogiiiniü m se ne boje več pokazatt javno, da lioeejo z nami v mim živeti. V goriskih Sloven- cih se je pa zopet oživelo in utrdilo pre- prieanje, da je Gorica naše naravno sre- dišče. kar ni-ora tiidi ostati, oziroma glc- de Sols'tva na novo poslati. Gorica sedaj žal ne niidi več onega l.iea kot pred vojik), töda upajmo, da »vremena bodo se zjasnila«. Kakor ozna- ceno, so sc že od volitev izdatno spre- menila- M.nogo, pvemnogo nasih ljudi. so je namree iz mesta odselilo. Zoper pre- mnogo se jih je iz nasproine smeri doseli- lo. — Vojaštvo je zelo stevilno in pristno italijansko. Na stotine, skoro bi rekcl tisoče slovenske; šolske irila- diiie ni vcč. — Kljub vse:nn teimi slišiš sedaj po rnestu zelo nnioffo sloven- ske ffovoriee, si povsod — v gosiilnali in trgoviiiah — po slovensko postrežen in tu-di v vsch uradih opraviS skoro vse s slovenščJno. Ker sem že govoril o goriškem šöl- st vn, rnoram priponiniti, da jc glede šo]- stva po deželi vse po starem: Ljudske sole so povsod sarno slovenske. Samo v niestu Gorici so nani /aprli vse srednje in tudi druge sole. NevS'irasen in si»reu.in nasiop naših poslancev v italijauskem državneni zbo- ru. o katcrem ste gotovo žc citali, je vz- budil pozornost nase eclotne, tudi itali- janske javinosti in dvignil naš ugled in samozavest. Vse so n- pr. smeje tržaške- lnu fašistovskemu poslancu Giunli, ki ie svoječasno javno prisegal, da ne sme noben Jugoslovan prestopiti praga italij. zbornice, sedaj pa je moral mož sam od istih JugOiSlovanov — našega yoditelja dr. Wilfana — čnti v italij. zbornici take Dolnji grad je kraj malih obrtnikov, kmetovalcev in delavcev, Gornji grad pa kraj trgüvine in velike obrti. Tej razde- litvi odgovarja zunanje üce v dolnjem gra'dn: široke, neznansko doige in praš- ne ulice z malimi pritličnimi hišami. Po ulicah celc črede pcrntnhic in svinje. Gornji grad ima lepe, moderne ulicc s si- iajnimi trgovinami. Glavno prometno žilo tvori krasna Aleksandrova nlica z novo poštr.o palačo ter lepimi zgradbami so- dišča ter trgovs'ke in obrtne zborni.ee. Po Kaipucinski ulici, kjer je sedež ve- lebank, prkleino na Kralja Petra trg z le- po mestno hišo, palaeo Praštcdione in župnijsko cerkvijo v gotskem slogu. Zu- panijska ulica kaže prelepo stavbo Grandhotela z glediščem v orijentalsko- arabykem slogu ter veličasten židovski •tempei, ki potrjuje, da je ta živelj tn zelo Tniiosobrojno zastopan. Od industrije omenjam velikansk"o sladkorno tovarno, menda največjo v na- l\ dTŽavi, dva velika moderna mlina. tvo-rnico špirita, vžigalic in usnja. Staro trdjijavo in v njej vzidane stavbe je po večini zasedlo voja^tvo. Vse dele mesta spaja konjska želez- bridke resnice, da so um zasniehliivo ee- stitali celo itaiij. poslanei. Kakor ostala goriška okolica, je bil tudi jiaš Miren skoro docela porušcn. Po- pravljenih jc sicer že precej hiš, vendar zivotari še velika večina ljudi po bara- kall, medjeaterimi je rnnogo prav slabili. Med obirovljeniini zgradbami je tudi to- vama »čevljarske zadruge«, ki ima v Celju v »Naroüiicm doinu'v svojo proda- jaluo. Akoravno je lrinogo zaprek, obsto- ja vendar iipanje, da bo to narodiio pod- jetje, ki d'aje sedaj zaslužek nad 100 do- mačim delavcein..s svojimi priznanimi iz- dclki onstran mcje lahko uspjšno konku- riraJo z raznini daigim uvoženim blagoin. Zadnje tedne so dela za obnovitev in pozidavo opustoSenc Ooriškc orecej ži- vahna. Radi raznih ovjr jc bilo stavbeno dclo v letosnji sponiladi skoro popoluoma zastalo. Sicer še vedno ni vse tako ure- jeno, kakor bi moralo biti in kakor bi Iah- : ko bilo — »sino pač v Italiji*:, pravijo ! ninogi —. vendar so sc začeli izplačcvalt i pre'dujir.i na vojno odškodnino že v pre- ! cejšnjih svo-tah in so se s tem zopet pri- i čela zgntdbena dela. Ljudem pa daje to polcg zaslužka še veselo upanjc, da bo- do v¦•n,i:.rio še doeakaü obnovljcrije do- i ino\ PdliflSi^e vests« I Preiskava v zadevi atentata se se \ vednu nadaljuje. Sobni slikar Mojzes je | podal nova razkritja glede sklepanja o ) atentatu. Vedno težje so obremenjeni areiiraiii koninnistieiii poslanei. Imonovanje kraljevih iiamestnikov je izvršeno in podpisano. Za Ljubljano je imenovan kraljevim namestnikoni Ivan Hribar, za njegovega nadomestnika dr. Baltic, obenem za naeelnika oddelka za notranje zadeve. Dozdajni podpredsed- nik dcželne vlade Dobnik \a razrešen. Za kraljevega namestnika v Zagrcbu je inie- novan Juraj Dometrovič, v Sarajevu dr. Gjugjcvič. Iz Reke uoročajo: Jugoslov. reška stranka je naslovila na voditelja reških avtonomašev in predsednika reske vlade odprto pismo, v katerem- ga obdoižuje verolomnos.ti Zakaj Jnc 3. maja je za- stopnikom strankc izjavil, da stoji na podlagi rapallske pogodbc, ki je priznala liuko Baroš Jugoslaviji, te dni pa je izja- vil v imeiTu reske konstituante', da ne bo privolil, da bi luka Baroš bila teritorijal- no in politično odeepljena od Reke. S to izjavo se je Zanclla, katerega stranka je s pomočjo jugoslovcnskih glasov dobila ta'ko veliko večino, približal naziranju nica, ki prav nie ne pristoja bogatemu in prometnemu mcstii. Dela je imela s So- koli mnogo ¦— pa smo ji tudi vestno po- magali. Vsak čas so bratje in sestre mo- rali izstopili ter v potu obraza pomagati ubogim kljuseto-m vleči dragoceni tlove- ški tovor. Smeha in zabave ni manjkalqt Osüek ima več lepih obširnih šetališč in parkov. Najlepši je košat pukovski vrt ob dravskem bregu, ki je spremenjen v ptaveato mesto pjrodajahiic, gostilnic in zabavišč. Zvečer plava eel .park v bajnl razsvetljavi. Specijaiiieta osijecka so izvoščki, kl poinagajo staroslavni «konjskis< reševatl prometni problem. Na stotine jih je in ni- so predragi — kot vsc drugo v Osijeku. Celjsko družino so nastanili v gostil- ni Poljakovič- Prijazen zakonski pair: O'tTok-edincdk jima ie umnrl, za nas so le- po sikrbeli, Hrana nekaterim nasim želodcern nl ugajala: paprike je prcvcč v okolici, mad- žarska m>eja in kuhinia je bila blizu in močna vina (vilanjsko) gasijo vročo kri prcbivalstva. Kar pa kuhinja ni premogla, popravila je prijaznost naših »gazd«. Sokolski zlot so agilni dcmačini fašistovskih krogov. Jugoslov. reška stranka bo seveda izvajala posledicc. Protičeve spletke — «a vidiku? >.sU- goslavija« prinaša iz Beograda obširno poroeilo. da pride Protič v kratkein v Slovenijo in Zagreb, ker hoče nvesti ak- cijo za stvoritev močnega opozicijonal- nega bloka, ki bi naj prišel na vlado, ako bi padla Pašičeva vlada. V Albaniji so zopet izbriilmili nemiri. Albanske cere se mobilizirajo. Pororr«»I^• • N v ni P.! Ker bo Potrcšnička uradniška zadruga (Samopomoč) v Celju svoj trgovski lokal prezidala, na novo o- premila in olepšala, proda preostanek manufakturne^a blaga svojim članom po izredno nizkih cenah. Blago je iz- redno dobre, ceno in priporočljivo, ter članoit! od 13. — 20. tm. na cgled. Na občneui zboru podružnlbc družbe Sv. Cirila in iVletoda za Gaberje dne 8. tm. se je izvolil sledeči odbor: predsed- ni'k Zida.nsc'k Jože-f, namestnik Žtciančič Anton, tajniea M. Pušnik, namest. Skof .1., blag. Oobec T-, nam. Ceček C, od- borniki J. Štcfančič, Mara Poglajen, Oinlaidič Pavla, Pfeifer S., Nerad Fran, Urbaneič A., Urbančič Adolf, Vučko Mar- ko, Haijligštajn, Šribar Jakob. — Pri na- biranjii čkvnarine se je nabrato 998 kron. Večje svote so darovali: ga. riani Diehi 200 K, g. Pertinač 100 K, g. Kudiš 100 K. Od'bor se vsem darovalcein iskreno za- hvaljuje. Prijateljski seslanek pri S>ribar- jn na dau sv. Cirila in Metoda je bil do- bno obisikan, kjer se je tudi nabralo 630 kron. Žal, da občinstvo iz mesta vse pn- rcdih/e \- Gaberju tnko ignorira iu lavno tu bf bHo taiko zelo potrebno narodno gi- banje nekoliko oživeti. V mestu je delo- '/anije mnogo !ažje kot v Gabcrju, kjer jc le 'inalo zavednili Ijudi, in sc s torn, da jih mcščaiii tako prezirajo. še tistim vzamc vesclje do dela. Prodaja starega iovskega orožja. V petek, due 15. julija tl- ob 3. nri popoklne prodalo se bode licitacijskim potom pri okrajnem gUtvarstvu v Cclju st-aro lov- sk-o orozje. K Hcitaciji se bodo pripustili le lovci, ki sc izkažejo z orožnim lissom. Rujava usnjata ročna torbica .< ko- misi'jsko knjižico tvrdke Jarc - - Maribor in perilomi, ki je bila izgubljena na Oko- pih. je oddana od policije ccljskcmu ma- gistra'tu- V policijskem zaporu sc je hotel obe- siti češkoslovaški državljan Josip Ce'h, doma iz rnladoboleslavskega okrajn. brezposelni elektromonter. Zaradi sum- ljivega vedenja je bil 8. tm. ponoči oll policije v Gaberjih aretiran. Pravi, da je prise! iz Češkoslovaške in prcjšnji dan z vlakom iz Gradca. v Celjc in da si hoee1 tu po'iskati dela. Ko se mu je rekk), da bo po odgonu poslan nazaj na Ceško, je prosil. naj ga ne iwsljejo nazaj. Dne 12. tm. se je v zaporu obcsil. V zadnjein hipu so ga rc- sili. Ratli vlačuganja je policija 12. tm. v mestncin vrtu aretirala žc znani vlačugi Ka-tarino Dosier iz Sladkegorc in Marijo vahov v enl velik! in moeni donrovini. Po ulicah mrgoli ljudstva na tisocct vsi lo- kali so prenapoln.ieni, nikjer iii proznega kotuäka. Prijetno so me iznenadili hrvalski hi srbski seljaki v pristnih narodnih nošah s sokolsko sajkaeo in pcresoin na glavi: Hrvat v sirokih belih bregusah, Srb v svojl tradicijonelni ruiavi raSevini. ki jo proizvaja domača tvornica v Leskovcu. Seljaikinje v pestrih narodnih nošah, Švabinje v ernih oblekah z bogathn veti- cem 100-kro-nsMh cekinov okrog vratu. Zivljcnjc povsodi. in sllkovltost, ki ii težko iščeS primere. V Osijeku grdo aemškularijo' Tudi domače familije smatraio kot bon-ton, če pokažejo. da znajo nenisko. Obilica švab- skih vasi v okolici seveda to govorico POspeSuje. Mladina, zdrir/ena v impozaiitnem stevilu v sokolskili organizacijali, kaže drugo lice: našo dušo in naše srcc! Sadovi tc lepe vzgoje bodo tndi v te-m važncm mestu gradili pravc trdnja- ve sokois'ke niisli in sue! (Dalie prih.) Javornik iz Misliuja, ker .— .:.......i..~ lcgovali y. ljubezenskimi ponudbaini. Oti- dani ste v zapore okrajnega sodišča- Čegavo je kolo? /elezniski uslužbe- nec Ivan Mirni-k je 4. tm. na poiiciji oddal kolo znanike Do W. G. Kosinus, Steyr No. 36200, katero je 27. jun. ob -1. uri zju- traj našcl pred Krusičevo goslilno na Ljublj. ccsti. Kolo je crno pleskano z ne- koliko navzgor obrnenim gubernalom. - - Naliaja se na poiiciji. Zaprt slepar. Due 22. tm. je policija aretirala nckega Jožefa Löschnigga iz Maribora, ki je bil svoj čas zastopnik tvrd'kc Sani'ida v Mariboru. Dasi odpuš- ecn, je tudi so te dni zbiral /a njeno ime naročila ter inkasiral denar -— za svoj ze'p. Tudi je opeharil raziic natakarice. sabaricc in gostilniearje v Celju za jedi in piijačo. Izročen jc državncmu pravdni- štvu, kam'or nnj sc obračaio oslcparieni trgovci. Obrtni vestnik. Obrtno-vajtisiiška ra/stava v Zagre- bu. Radiševa razstava za obrtne vajen- ee, katera je trajala od 3. do 10. tm., se je sijajno obnesla. Tudi naši obrtni vajenci iz Celja so se krasno izkazali. Zato se pozivaj'o gosp. mojstri, kateri sc za stvar za;nimajo, ter tudi vsi vajenci in vajenke (tudi oni. ki se ni-so z deli udelezili), da pridejo g"otovo včetrtek M. (m, v Na- rodni dorn ob pol S. uri zveiier, ker se bo poročalo o rczultatih na obeli razstavail in obenem sc bodo dclile lope nagrade in j cä'Stnc diplonie. Ponianjkanje obrfuih nnxisirov v Ma- cedoniji. Vsled dolgoletnega turskega go- spodstva. |)onovnih vojnih viher in ne- mirov je prebivalstvo Macedouijc v kul- Iitrno-Kospodarskein oziru zclo zaostalo za ostalimi pokrajhianii naše kraljcvinc. Naša vlada liočc po možnosii storiti vsc. da se odpO'inore doscdajnin; nedostat- koni. ObOiiti sc zlasti velika potrcba mojstrov za izdelovanjc iesenih vil, gra- belj, držajev za lopatc, sckire itd. PridiK- roke bi imelc na našem jugu bogat zaslu- žek in bi muogo pripomogle h gosppdar- ski povzdigi tega pri rod no bogatcga, a kulturno zaostalcga de[a na.se dovnovinc. Mojstri, ki bi bili .pripravljeni iti za stalno ali začasno v Maci.-donijo, naj naznanijo na niinistrstvo Irgovine in industrije, od- delek v Ljubljaiii. pod kakšnimi pojfoji so pripravljcni sprejeti ponudb;. ccntralnc vladc- Več lnladenk i/ Možiske doliiic bi se ratio izucilo za sivilje, modistinje aii pro- dajalkc. Ker so stariši revni, bi jih moral» sprejeti le obrtniki(cc), ki bi jim lahko dali celo o&krbo. Da se p.omaga tern de- klicam in jih vzgoji obenem tudi narodno, sc prosi zadostuega odziva tci proSnji. Tozadevna vprašanja naj se pošljcj« Jia urcdništvo tega lista pod: »iičenkj v/. Me- žiške doline«. Jugoslovanski gasilec. GASILSKA SLAVNOST V 2ALCU. i^roslava 40-letnice žalskega gasii. društva in občni zbor Gasilske zveze je bila k rasn a in impozantna narodna mani- festacija uzorne organizacijc jugosloven- skega gasrlstva. Nebroj gasilcev in drugega občin- stva je pričakovalo v jutrn, dnc 10. tm. na kolodvoru celjski vlak. Vse goste jc pozdravil nacelnik žal. gas. društva g. Edvard Kukec. Peed ko- lodvorom je bila sv. maša na i>rostein, kjer je imel tudi katchet g. M. Ratcj slav- nosti primeren čustven govor. Nato 5C ju ionniral sprcvod. Na čelu jc korakala Trbov. rud. godba, zastavonoše z 11 pra- porji ter okoli 1000 gasilcev. Pred rotovžem je pozdravil gostc tržki župan g. Vinko Vabič, zahvalil se mu je načelnik Gasil. zveze g. Barle iz Ljubljaine. Po končanem sprevodu se je vršilo v Roblekovi dvorani slav- zboro- vanjc žal. gasil. društva, ki ga otvarja g. Barle ter inienuje v prcdsedništvo gosp. Jos. Širca, čistnim predscdnikom, gosp. Vinko Vabiča, častnim podpredsednikom. Pozdravil je tudi vladnega zastopnika okraj. glavarja g. Pinkavo. Gosp. Barle liredlaga, da sc pošlje kabinetni pisarm udanostna brzojavka Nj. Velič. kralju Pe- fcru I. in regentu Aleksandru. kar se sprcjmc z velikanskim navdnsenjem. V krasnih besedah je pozdravil in ^st'tC11 žalskcmu gasil. dništvu zastopnik iz \ a- ražduia, ki je bil predmet - kot Hrvat - velikim ovacijam. (i. Sirca sc spominja v svojem po- zdravu rajiiih clan.;, ,..*l.,.lx..s«l i,,pn. a<- stva, tovarišev .J. Hausenbiclilerja 1. Ivana Kača, kojiina se zakiiče »Slava; ; G. .1: Zagode, čian žal. gasil. društva. prc- čita zgodovino drštva. štva. Nato je zborovala Jh[;üsIov. Gasilska Zveza. Načeluik, g. Barle. pozdravi de- legate. Iz blag, poročila ppsnamemo, &.i je linda Zvcza v minulem drustveuei:: letu IS.000 K str.-iskov in saino 9000 K dohodkov. Pravila snujočega se Vatrogasnegn jugoslov. Savcza se sprejrncjo cti bloc, kakor tudi poročilo o vaditeljskem teCa- ju, o literarnem delOA'anju itd. Gasilska Zveza predJaga, naj se vrše gasilske vescüec sanio v korist društve- ne blagajne in ue za pijančcvaiija; nada- Ije tudi, da se vrše v bodočc občni;zbor; Gasilske Zveze vedno v Ljubljaiii. Popokinc iu zvecer se je vršila veli- ka gasilska slavnost v kleteh Deln. piva- varnc. Ljudstva se je kar trio, prostori s^ bili premajhni za velike množice. 2alee, metropola Savinjskc doline, k lahko ponosen na nedelisko urircditev- Kozjc. Kozjanska gasilska zupa pri- redi svojo prvo župno vajo dne 7. avgu- sta 1921 popoklne v Imcnenr. Vabijo sc vsa društva kozjauske župc. kakor tiw; sosednih zap, da se udeleže vaje v obil- nem stevilu, odnosno da poslj^jo .svoi^ zastopnike. Turistika in sport. Velika plauinska slavnost v Rušaiii, katero priredi Podravska podružnica si. plan, drnstva povodom üvaisctletnic; svojega obstankn.. se vrši 7. avgusta in tie 14.. kakor se je prvotno poročalo. Ru- se so zgodovinsko zanimiv kraj. iniajo krasno lego, slovijo po svoji industriji in so znane iz 1. 1914., ka so rirali avstrijsk» ¦orožn-iki samo iz te vasi 23 žrtev v gra- škc jcče. To ediii') naroduo postojanko v mariborski okolici so krstili Nemci lcty 3914. za »Klein-Belgrad:. 7. avg. se sni- ciej v Rusah planinci in narodui mučeniki, kakor tisoči zavednih Slovcueev h raz- nih krajev naše domovino. Za to slav- nost se delajo velike priprave. Koncertne točke pi'oizvajata narodna godba in pev- sko drtištvo »Drnvn« iz Maribora. Ker y: železniska zvezn ugodna. se prienkujt mnr.iyohrd.i" ¦ ¦ '¦ ' ¦ ^¦dravilisče oživljati. Vse življenje sc o- sredoitoč.uje v krasnenr parkn, kjer igra stain a zdraviliška godba dnevno od 5. do 7. ure popoklne. Tu se zabava clegantnf svet iz raiziliciiih dežel in držav. Vrcme je lepo. voda topla. Mod tujci vlada letos veliko zadovolistvo. ker so sc nastavile solidne cene, ki so pad uradno kontrolo. Izključeni so slučaii, da bi posameznlki samovdjno dviguili cent-, ker so povsod izobešeiii uradno vidirani ceuovniki. — Zdraviliška taksa je znižana letos na vi- šino, ki je nima do aedaj nobetiio; zdravi- liščc. Na sezonskem sporedu so umetni- ški konc-erti, veliki plesi, reunioni, tekme, regate in boneške noči. RazSirjeua vest, ¦da je Bled prenapomjen, ne odgovarja rcsnici. Na Bledu je tujcem se dovolj pro- stora na razpolago. " »Lovec«. Bt. 13. Obris Iovskega ži- valostovja (M. Hanzlovskij). Med soško vojuo in po njej v domačih loviščih (Pe- ter Oil'ly). Kratke črtice o «lavtiJti vtino- gab sportne ribolovi (Slavkn Plöinclj). Iz iovskega oi>rtnika. Pri kolesarski dirki Ljubljana—Ma- ribor minulo nedeljo, katerc se ic udele- žilo 50 dirkačev (o-d teh 2 iz Celja), je zmag-'ovalec g. Solar, clan Ijublja-nske Ili- rije. V težki skupini je zmagal Adolf Bar (Ilirija); Rcbek iz Celja je dospel na cilj R-at 'deveti. V skupini starinov je zmaga/ Porenta (Ilirija). Sokolstvo- Ptujsko sokolsko okrožie v^[ v nedeUo, dne 17. tm- (v siußaju slabega vremena dne 24.) svo.i okro«i^lct v Or. mo? Ob n „si sprojem gostov na kolo- dvon« potem obhod Po mestu in, odhod na telovadizee v mestiii grabi. Ob 3. uri iaviKi telovadba in nato ljudska veselica. K o'bilni udeležbi vabi odbor. P P p i s i» Slov. Bistrtca. Dnc 9. in 10. julija je preživclo naše mesto dva izvanredno le- pa in pomembna dneva. Pridržujemo si 'Podrobtto p-orocilo in hosiemo za danes Nocoj sreda 13. tm. ob 8. uri telovadna abademija o Narodnem domu! a-ev.JSI^ Sir an 3. ic- v splošnem omcniii dogodke tcli dm. Zveza juž.-štnj. obrt. zadrug se je to leto odfočila prirediti svoj obč. zbor v našem mestu. Da je to bila srcčna inisei, sledl že iz de'jstva, da je občni zbor 9. julija bil tako dobro obiskan od delcgatov iz slo- venske Štajerskc, kakor dozdaj šc nobcn drugi občni zbor. '1 ndi po živahnosti, ka- tcto smo opažali v razpravah In doba- tah, se razlikuje od drugih občnih zbo- rov. Zakljuekc občnega zbora bonio po- sebej objavili. Občni zbor sta pozdravi- la brzojaviio gospoda minister dr. Kuko- vec in narodni poslanec dr. Zerjav. Pri- sostvova-li so zboru med drugimi tndi za- stopnik ministrstva za tigovino in indu- stntfo v Ljubljaui dr. Muuili, obrtno-za- druž.ni nndzornikza Štajersko komisar Založnik, zastopnik trgovske in obrtne zbornicc tajnik Mohoiie in prcdsednik Deželne zvcze kninjskih obrlnih zadrug Franketi. Predsedoval je načelniik Rebek h Celja. Zborovanje se je vršilo v veliki sobi vojaške kantine do I- lire popoliiočl. V netleljo 10. jtilija jc sledil islotako od zveze skMcani obrtni shod v dvorani okr. hranilnice, ki jc bil obiskan od več kakor '50-dek"gaovaodal odbornik. ueitelj Rainer, je bii pred- log soglasno odklonjen. Tudi je župan pri tcj priliki izjavil, da ni pristaš SLS. Iz-Slovcnjjgradca. Dne 0. tm. je tu- kajsnja Narodua eitalniea ob priliki spre- jetja ustave prirediln družabni veeer. Po- leg večjega števila slovenskega inešean- stva, trgovstva in obrtniStva je srnatrafo tudi precej državnih nastavljcnccv za potrebno, da se je odlikovalo s svojo.od- sotnostjo. Med temi so nekateri od nrad- ništva in učiteljstva ljudsko in meščan- ske Sole, ki dosledno izostajajo od narod- nih dfuzabnih prireditev, katcre bi bilc za marsikateresa izmed niih z ozironi na narodno miaeuost v rodbini v narodno- vzgojnem oziru z'clo priporoeljivc. Donm ic seveda ostalo tudi, kakor navadno, korpoi'a'tivno orožniStvo s svojiin rnajor- jem — komandantoiiN ki v nasprotju z dulio-m časa ne pripusti, da bi bili orožni- ki clani nepolitičnih narodnih dništev..—. Taki narodno-mlaeni uradniki, ucitelii in orožniki ne spadajo v naš kraj na meji. Ce bo drugie zopet tako malo takta, bo- deino postrcffli z iineni. Velika nedelja. (K zgodovini avto- nomističnih izjav.) V občini Velika ne- delja so dobili pri zadnjih volitvah na- prednjaki 9, klerikalci pa 7 odbornikov. Za župana je izvoljen zaveden somišljnik SKS. Novi odbor začne poslovati v naj- krajšem času, do sedaj je opravljal posle 5e stari občinski odbor. Ta je odposlal tudi po receptu, ki je priSel od zgoraj, izjavo za slovensko avtono- mijo. Mišljenje občanov predstavlja novi občinski odbor, katerega si je ljudstvo izvolilo pri zadnjih volitvah in edino ta je upravičen pG§iljati iz- jave v imenu občine. Novi odbor se- veda tega ne bi storil. Iz ormoškega okraja. Dasi Je z obla- ki prevleeono nebo z dežjetn žugalo. po- letelo jc vrlo Sokolstvo našega okrožja dne A. tin. k Sv. Miklavžn. Okoli 3. ure popoldne čule so se godbc od vseh stra- ni in vkorakali so Sokoli in Sokolice v lepem sprevodti ter se razpostavili preü siavolokom, kjer so bili po g. P. pris.reno pozdravljeni. S cerkvenega hribeka pa je impozanten nastop nevoščljivo gledala gospoda, želeč, naj bi rosnato nebo po- stoterilo svoje kapljice in pokazilo lepo »lavnost. Pa cilili Sokolov ni ustrašila iidbcsna rosa, pogumno so korakali na ¦krasno opreniljen prostor. Po vežbanju pa so hitcll k raznim sotoroni okrepeat se ter so se med množico okoliškega pre- bivalstva po domaee zabavali, dasiravno sta gospoda svojim faranom udeležbo pre'povedala in Marijinim devicam zažu- ga'la, da bodo iz zlatih bukey družb-o za vödaio izbrisane, ee na slaviiost pohite- Ob zvokili godb zabavaio se je vse do pozne noči. Ker je bit čisti donesek dolo- een za nakup oblüko revnitn (večiuoma viniea'rskim) ueeticem, so bili vsi sotori liitro izpraznjeni in lepa svuu, približno 6000 K, nabrala se je za revno deco. Vsa east prlrL'd'iteljcm in neumornim šotor- skim prodajalkam. Po i)Oluoei razšla sc je vcsela družba in neprieakovano bila na potu pozdravljeiiM. V kleti našega ka- plana eaikali so Orli naše Sokolc in jib z rjovcnjem »Abzug Sokoli« (še nji'in. ne- pozabno priljnbljeni avstrijski pozdrav!") nahrulili, pevajoč »orlovsko«. Prišla bo jesen in z njo vinska bera. Taikrat bodo, g. kaplan, Vaši nabiraei mošta ponižno prosili, »da kaj podaritno za g. kaplana«. Vedite, da si bonio premislili Vam dati bero mošta, s katero bi potem zopet svo- je Orle napajali, da napadajo naše Soko- le. Obraeuu za lokratni spreiem — ¦ v je- seni! Bolezen min. predsednika Pašiča se jc poslabšala. Zdravniki so odredili, da rnora v Karlove varc. Tja pojde, ko od- pravi najnujnejše ickočc državne posle. Kakšne šolske knjige zagovarjnjo klerikalci? Klcrikalni poslanec Klekl je vložil na ministra prosvete interpelacijo radi tega, ker je ljubljanska dežclna vla- da prepovedala v Prekmurju porabo do- zdajnega kalekizina. Klekl imenuje to »napad na vcro in cerkcv*. Minister Pri- bičevič si jc dal prcdložiti katckizcm in ga jc pregledal. Cudi se. kakn je inogel jugoslov. poslanec radi tega katekizma vložiti interpclacijo. Katckizem je iz mad- žarskili časov, izdalo Ka ie madžarsko bojno društvo za pomadžflrenjo Sloven- cev, inia izra/ito političiio tendetice proti naši držnvi, Proslav)ja krono Sv. Štcfa- na, govori o ogrskili kral.iih kot potomcili Sv. Šteiaiia itd. Minister povdarja, da jo bila dolžnosl ljubljanske vlado vrcči ta katekizcm iz sole. Bila bi ga sploh niora- la zapleniti. -~ Zopet dokaz, da skrivajo klcrikalci pod plaseem zaščite verc, ka- kor pojfosto siccr, tudi v tern slueaju ic svoje protidržavne tendencc. V trxovskih pogajanjili z Italijo so Tiastale novc tcžkočc. V vprašanju ribar- stva stavijo Italijani glede konecsij za- litcvc, ki so jih naSi ck&perti odklonill Names to kabotaže na morju zahteva Ju- lija, naj bi se na.ša in iialijanska paro- brodna društva združila v kartel, ki bi prevzel paroplovbo ob vztoeni obali .!a- Orana. Naša delegacija k predlog odklo- ni'la, ker bi pomcnil posegaiije državc v privatnc pravice. Naša delegaeija. je od- klonila tudi vezanje earin, kakor jc to žc- lcla Italija- Francosko-srbska banka v Beogra- du ima v Maribom kot pravnega zastop-- nika znanega zagrizeno-neinškutarskesn odvetnika dr. .luritscha. Skandal! Iz notraniega državnega posojila v zncsku 500 mili. dinarjcv se bo po načrtu niiiijstra saobračaja porabilo med dni: Mini: 5 mil. dinarjcv za nove žclezniske delavnicc v Ljubljana. 1 milijon dinarjev /a. zgradbo inSpcktorata v Ljubljani, 10 milijonov dinarjev za gradbo želczn. pro. g-e OrniiO/.--LjutO'nier--Viurska Sobota. Akad. društvo »Trlglav« v Zagrebu javlja vsem si. starejšinam in ljubiteljem Trigiava, da ima sedaj svoj lokal v I>u- goj uliei 33/11., Zagreb. Obenem prosi, da se vsa event, posta pošilja na novi na- slov. Nad celjskhni düaki, ki so podpisali izjavo za slovansko bogoslužjc, se hudu- je ljubljanski »Slovcnec« ter farizejsko brani latinico kot »zunanji izraz nadnaci- jonalnega znaeaja ecrkve^. Dokazovati hočc, da ič >'živi narodni iczik sploh munj primeren za obredc, ki izgube s tern na svoji tradicijoiKilui častitljivosti«. Je res ginljivo gledati, kako se nasi latinizatorji kreevito upirajo narodni cerkvi! Wien ali Duuaj? Ker se je tudi — kakor smo žc omenili svoj čas — v na5e liste vgnezdila smcšna navadit, da pišejo mesto Dimaj VVieu, incsto Oradcc Gra/ itd., je smatral povcrjenik za prosveto v Zagrebu za potrebno opozoriti, da jc taka poraba ncmškili imen v nažih listih n«s- umestna. Ako pišemo pisma v navedenc kraje, ie naravno, da bonio rabili nemske nazive, smcšno pa jc, jih rabiti v listili. Isto velja tudi za made in oblasti. Saj tudi iiem.ški časopisi v Avstriji ne rabljo za Ccljc, Ljubljauo itd. naSih imen, am- pak nemška! Ne bodimo smešni v svoji objCktivni scrvihiosti! Imcnovaujc. (.1. Ludvik Zepie je ime- iioviin liuanenini komisarjem v Cclju. Upravna komlsija tehni.*ko-visoko- šolskih fondov v Ljubljani (Turjaški trg 5tev. I/I) razpisuie za študijsko leto 1921- ! 1922 podpore iz telniisko-; iot.k^ .,ui^k^sa stud'ijskega fonda. VisokoSolci-tchniki, ki reflcktirajo na tako podporo, naj viože nekolkovane prosnje do najkasneje I. sciptciubra tl- Podrobnosti so razvidne iz razglasa v Uradnem listn za Slovenijo. — Upravna konisiija tehniško-visokošol- skih fondov. Odvetniški kongres iz cele kraljevi- iie se vrši 27. avgusta v Beogradu. Raz- pravljalo se bo o naertu novega oJvetni- škega zakona. Resnico govoril je ve-ndar enkrat nar. socijalni poslanec Deržič, ki je na zadnjem nar.-soc. shodu v Ijubljansketn »Unionu« izjavil. da 90"> našega naroda ni vedelo, kaj jc ustava ter da so se pre- eani /. nialimi izjcmani'i izkazal: za ustav- no delo absolutno inierijozne. — Ako bi bil se pristavil, da je med ostalimi \Q% ogromna veeina demokratov, bi bil po- vcdal polno rcsnieo. Zakaj resnica jo, da so samo demokrati pravilno pojmovali pomen ustave. »Straža« od 11. tm. je zopet do kostl obrala sledeee »po!icajdetnokratcv<: dr. Kukovea, Ribnikarja, Roberta Scnico, Sokole v Slov. Bistrici, sokolskc izletnl- ke v Osjcku, iinančnega rrnipistra, dalje saiiTOStojneže Drofenika, Mermoljo itd. Krasen apetit! Čestitamo! Le naprcj! Študiiske podporc za agronomske in vetcrinarske študijc. Komisija za nprava agrono-mskcga-veterinarsIvCsM fonda je na svoji zadnji seji doloeila, da sc imajo prošnje z-a podeliiev študijskih pcdpor za nadaljevanje študij na kmetijskih šolah sploh, kakor tudi na vetefinarskih visokih šolah predložiti na poverjeništvo za km^- tijstvo v Ljubljani, naikasneic do 30. sep- tembra tl. Slavna solsha vodstva v Sloveniji se uljudno prosiio, seca junija je zadrzavalo hmcljsko raslli- no v razvoju. Še le S dni ima mo ugodnei- še vreme, katero bode hmelju zopet v prid. Stanje Iimeljskih nasadov se sedaj lahko označi v obee kot srednje do do- bro. Zgodaj obrezani nasadi že cvetijo Č:r»n 4. » S O V .4 i; ^ valut in dovoljuje VSakOVTSfl^e Rre&fSte, Regü»'*«*©*. kree-iin^ «« st^bena ää«bp ^«3» ^ttfHllifW' "W^k ^%t m^tta Sprejeffl*nl 5 Jn 12 K, praSek 2« nftj v obiekl in periJu 10 in 20 K, tinktura prot3 mrčesu na sadjiiin seicnjadi (uni*evalcc rasHir,) pra- šek proti mravljain 10 in 20 K. Posre- dovalci imajo popiist. Pošilja po povretju Zavod ZB. eKsporl M.Junker. Lagrel> 97,