Kmetovo veselje. i.
Smejejo se zlati žarki
raz neb6 pomladi.
Jaz z voliči grem po vasi —
ej, voliči  kam bi radi?
Polje, polje za vasico, in za poljem plodna njiva! Tja nas vabi, oj voliči, gruda, mati ljubezniva.
n.
Njivica zlata, njivica, jaz te zorani, njivica zlata, njivica, prej si pokoja ne dam.
Naj le namoči me pot,
v črno bo grudo rosil,
ej, in iz njega življenje bo vzklilo,
ej, in iz njega klas bo vzklil.
Pa vzvalovi potem žito, polno skrivnosti, blaženih sanj, moje veselje, moja srečica bode gledati vanj . . .