P O
S«. 21
Jesensko gnofenie z umetnimi gnoiiH.
Slovenski kmet uvideva vsako leto bolj, da brez umetnih gnojil ne doseže dovolj pridelkov na njivah in travnikih, zato tudi letno raste njih uporaba. Pri trošenju umetnih gnojil poznamo tri letne dobe: jesensko, pomladno in poletno porabo. Spomladi gnojimo navadno z njim le jarim žitom in okopavinam, poleti ajdi, repi in korenju, jeseni pa ozimini, travnikom in deteljiščam.
Za slovensko kmetijstvo je br:z dvoma najvažnejše jesensko gnojenje, ki je potrebno našim najvažnejšim kulturam: ozimnemu žitu in krmskim rastlinam. Žito, ki smo ga že jeseni močno pognojili, se bo dobro obraslo, bo spomladi zgodaj in krepko pognalo ter se v dobi rasli, cvetja in naprave ploda lepo razvijalo. Za jesensko gnojenje žit vzamemo na hektar 300 kg superfosfata in 150 kg kalijeve soli, ki jih lahko podorjemo, pa tudi še lahko potrosimo po vrhu rastlin. Da se ozimina še bolje razraste, je potrebno, da dobi še 80 mladi pa ravno toliko takoj, ko začne rasti.
Še važnejše je jesensko gnojenje travnikov in deteljišč, ki zahtevajo, da se jim za spomladno rast potrebna hrana pripravi že tekom zime. Ker pa potrebujejo travniki in deteljišča predvesm fosforne kisline in kalija, jim gnojimo s Tomasovo žlindro (300 do 400 kg na hektar) in kalijevo soljo (150 kg). Obe gnojili raztrosimo že jeseni, ali v zgodnji zimi, prikladno je tudi ro prvem snegu, da prideta čimprej v zemljo, se tam razkrojita in dosežeta korenine trav in detelj. V Tomasovi žlindri imamo tudi precej apna, in sicer okrog 50 odstotkov, tudi od svoje strani zelo mnogo pomaga gnojiti.
Ugoden in skoraj vedno viden učinek Tomasove žlindre je v veliki meri pripisati ravno apnu, ker to pomaga razkrajati tudi druge hranilne snovi. To dejstvo mora našim kmetovalcem odpreti oči v pojasnilo, da njih zemljam primanjkuje apna in da brez njega ne bodo pri obdelovanju svoje zemlje nikdar dosegli popolnih uspehov. Tudi druga umetna gnojila, ki ne vsebujejo apna, ne morejo priti do polne veljave, če primanjkuje zemlji te važne snovi. Zato ie izrednega pomena, če se bodo naši kmetovalci oprijeli tudi gnojenja svojih njiv in travnikov, predvsem pa deteljišč z apnom, bodisi z apnenim prahom kot odpadkom apnenic, bodisi z ogljikovokislim apnom ali apnenčevo moko, bodisi z mavcem. Takih gnojil je raztrositi 1000 do 2000 kg na hektar, potem šele bo učinek ugoden ter bo trajal več let,
Če bomo tako gnojili jeseni z umetnimi gnojili in pri tem seveda ne zanemarili domačega gnoja in gnojnice, bomo gotovo znatno povečali pridelke naših njiv ln travnikov in zboljšali gospodarsko stanje našega posestva.
iteieiame živine pozM.
Zima se bliža in živinorejec mora skrbeti, da svojo živino dobro in zdravo pre-zlmi. Hlev mora temeljito očistiti in osna-žiti, ob lepem vremenu pobeliti, ravno tako jasli in jarke za odtok gnojnice, okna in vrata ter prezračevalnike. Tudi za vodo za napajanje moramo že poskrbeti ter pripraviti za njo primerno kad, ki pride v hlev ob nastopu mraza. Živina mora namreč dobiti pozimi primerno toplo vodo, da se ne prehladi. Če popije namreč živina premrzlo vodo, se njen život preveč shladi in navadno želodec prehladi, na kar nastopi neredno prebavljanje. Konje, ki pijejo premrzlo vodo, napade pogosto kolika, govedo pa griža, če so pa živali breje, lahko tudi zvržejo. Napajanje živine s premrzlo vodo vpliva slabo tudi na mlečnost.
Za napajanje najbolj primerna voda je tista, ki ima kakih 10—15" C. To toplino pa dobi mrzla voda, če se postavi v gorak in suh hlev in pusti, da stoji v njem nekoliko časa. Vodo postavimo v primerno kad v hlev. Po vsakem napajanju se kad vnovič napolni. Priporoča se tudi kad pokriti, da se voda v njej ne onesnaži.
Če pa napajamo živino zunaj pri vodovodu, tedaj moramo pustiti, da odteče mrzla voda, ki je v napajalniku ter se ta nanovo napolni s toplejšo vodo, ki priteče po ceveh iz zemlje. V splošnem je namreč priporočljivo tudi pozimi napajati živino izven hleva, ker se pri tem nekoliko sprehodi in pride na sveži zrak. Obenem pa se tudi hlev prezrači. S previdnim ravnanjem z živino pozimi ji ohranimo tudi njeno zdravje.
DCS-s
Zelo kratkoviden bi moral biti, kdor bi še dandanes ne uvidel, kako dobičkanosno je sadjarstvo in kako obilo se povrne majhen trud in razmeramo neznatni stroški, ki jih imamo z nego sadnega drevja. In vendar je še vedno največ takih sadjarjev, ki se za obdelovanje sadnega drevja prav malo ali pa nič ne brigajo. Posebno napačno je, da se ta dela v snlošnem take rada odlašajo na pomlad. Saj vendar vsi vemo, kako se na pomlad, kopičijo dela na polju, na travniku, v vinogradu, kako nam nagaja vreme in s kako težavo zmagamo najnujnejše. Sadno drevje je zadnje, ki bi prišlo na vrsto, navadno pa ostane v pušči, oziroma se obdela prav površno. Ta stara navada in to neodpustljivo odlašanje je največ krivo, da imamo še dandanes toliko zanemarjenih sadovnjakov m še toliko praznih prostorov, kjer bi lahko rastlo in obilo rodilo sadno drevje.
Pameten sadjar se bo lotil sadnega drevja takoj sedaj v jeseni, ko odpade listje. Ko pospravi poljske pridelke, ima gotovo vec časa in prilike nego na pomlad. Ce začnemo v je-eni, imamo pred seboj celo zimo m pomlad, torej dovolj dolgo dobo, da lahko z vso natančnostjo izvršimo, kar je treba.
Za danes opozarjamo sadjarje posebno na dve važni opravili, ki jih je začeti že v je-
seni, ako hočemo imeti popoln uspeh in sicei na snaienje sadnega drevja, in na zatiranje zajedavcev z arborinom.
Katero drevje je treba snažiti in kako se to delo opravlja, je bilo že tolikokrat obdelano, da bi bilo za vsakega razsodnega kme-tovalca-sadjarja sramotno, ko bi tega ne vedel in znal. Že zdrava pamet nam pove, da je treba odžagati najprej vse suhe ali bolne veje, ker to so mrtvi udje na telesu, in se morajo odstraniti, da ne oslabi zdravi del telesa. Mnogo sadnega drevja ima pa tudi pre-goste vrhove. Tu je tudi treba sadjarjev« pomoči. Izrezati in izžagati mora vse vejice in veje, ki so prav preblizu skupaj, ki se križajo, med seboj drgnejo, ki rastejo noter preti sredini vrha ali ki imajo sploh slabo rast. Za vse to tudi ni treba posebne učenosti. Zdrave oči in nekoliko razvitega razuma, pa se bo naredilo. Važno je pri tem delu, da vsako vejo ali vejico, ki jo odstranimo, tako odrežemo ali odžagamo, da se more rana zaceliti, torej ne puščati čepov in regovil, ki se pesuše in gnijejo. Vejo odžagamo vedno tam, kjer raste iz druge debelejše ali iz debla. Prav velike rane je treba zamazati s cepilno smolo, ker sicer gnijejo in provzročajo votline po deblu in vejah. Kdor bi se ne upal sam žagati vej, naj poišče koga, ki je vajen tega dela. Opozarjamo posebno na absolvente kmetijskih šol in mariborske sadjarske in vinarske šole. Vsi ti so v tem poslu izvež-bani in bodo za primerno odškodnino radi prišli na pomoč, ako jih naprosimo sedaj v jeseni ali pozimi, ne pa šele na pomlad, ko bodo imeli takega posla čez glavo.
K snaženju sadnega drevja spada tudi to, da odpravimo z drevja mah, lišaje in staro razpokano skorjo, ker vse to že naravnost ovira rast in razvoj drevesa, poleg tega pa je škodljivo tudi posredno, ker daje zavetje raznim zajedavcem. Vsaj z debla in z debe-■ lejših vej je treba odpraviti mah in lišaje ln | skrbeti, da je koža gladka. ! To pa še ne zadostuje. Kljub še tako ' skrbnemu snaženju, bo ostalo po drevju še mnogo raznih škodljivcev živalskega in rastlinskega plemena, ki jih ni mogoče doseči z navadnim orodjem. Na pomoč vzamemo tekočino, ki zalije vse razpoke in prodre v naj-skrivnejše kotičke, kjer se skrivnjo zajedavci. Taka tekočina je arborin.
Arborin je tako preizkušeno sredstvo za splošno zatiranje sadnih zajedavcev in za p(> mlajanje sadnega drevja, da ga nimamo boljšega, le žal, da ga naši sadjarji še tako malo poznajo in teko redkokje uporabljajo. Pa še tisti, ki so se odločili zanj, so prepozni, ker ga vporabljajo šele pozno spomladi, namesto v jeseni ali čez zimo. O uporabi arborina in o izkušnjah z njim pa prihodnjič.
SlivovUo, brinjovec, ptlinovet, rum In hrulevcc
si lahko napravite z našimi esenci. Steklenica za napravo 4-5 1 žganja stane »amo Din 20--, po pošti Din 30"-. ToSno navodilo ua vsaki steklenici. - Samo v drogerljl A. Kane sineva, Ljubljana, Židovska ul. 1
T
Stran 69»,
»POMOL) UB« 1923
ObUne in „SSov. straža".
Mislim, da je narodno-obramhno delo tudi ena izmed tistih dolžnosti, ki naj jih izvršuje občina, čeprav je ne vežejo za to paragrafi občinskega reda, vežejo pa jo moralne dolžnosti, veže jo krvna in bratska vez ljubezni do onih, ki ječe pod tujim jarmom proseč naše pomoči. Nikoli ne smemo pozabiti, da je naš narod majhen, saj štejemo Slovenci le 1 milijon in 846 tisoč duš, in da jih je od teh na tujem 821.000 ali 44.5$! Pod tujim jarmom živi najbednejše narodno življenje — ali bolje rečeno umira — samo v Italiji nič manj nego okrog 380.000 sicer še živih, toda mnogo že otrovanih udov našega narodnega telesa. V Avstriji štejemo ao 100.000 Slovencev, pod Madžari 6000, v Nemčiji 35.000. drugod okrog 50.000, da ne štejemo 250.000 Slovencev, ki bivajo v Združenih drž.avah Amerike, ki pa žive svobodno narodno življenje, dasi tudi tam prehajajo, čeprav ne po prisilni asimilaciji, ampak po drugih okolnostih v drugo narodnost.
Nepopisno pa je gorje, kakršno preživljajo naši sorojaki — Slovenci poa tiranskim jarmom Italije. Ne mnogo bolje, če ne prav tako, re godi Slovencem v tužnem Kcrotanu. Vsem tem mora biti posvečeno naše čustvovanje, naša ljubezen jih mora bodriti, da ne omahnejo in ne omagajo v neenakem boju za narodni obstanek. Nuditi jim moramo moralno in materijalno (duševno in gmotno pomoč), onim našim bratom, ki so odrezani od našega naroda in žive zunaj mej naše države, zatiranim Slovencem, ki upirajo v nas svoje obupne poglede — v duhu klič^č: Ave Jugoslavia, morituri Te salu-tart = Pozdravljena Jugoslavija, umirajoči Te pozdravljajol
Zakaj pripovedujem to našim občinam? Zato: Prihodnje dni se bo obrnilo na nje narodno - obrambno društvo »Slovenska Straža« s prošnjo za prispevke, priporočeno od Županske zveze, da naj nakažejo občine tudi sedaj po možnosti najvišjo mogočo podporo iz občinskih sredstev temu obrambnemu društvu. V dobi smo, ko sklepajo občine svoje proračune. Naj bi ne bilo slovenske občine, ki bi ne prispevala v navedeni namen. Saj so občine tiste narodne edinice, ki tvorijo osnovne celice našega naroda. Ko prispevajo »Slovenski Straži«, izvršujejo veliko narodno dolžnost, • prispevki bodo dali stoteren sad, ker bodo i njimi oteti stoteri in tisočeri narodne smrti, če bodo dana sredstva za to. A kaj je lepše kakor nuditi bratu roko in ga rešiti smrti. Zato pričujoči apel na naše občine.
Fran Kristan.
' Veliki rBftllir
UoatroT.nl %EMIfc dobit, »stonjl Zahtevajte trn od sfciadiBfi. ME1NBI. In HEROLD tovarn, glasbil, rrn-mofo.ioT !■ harmonik R. Ur t« KAfitSOR it«, w Violine od M Din, roiin. harmonike i d 85 Din, tam-burioe od H Oln, rra-roofoa. od Ml D.n dalj*, -gj	........................■HI...........III
Dsnar.
g Vrednost denarja 30. oktobra. Splošna stalnost vlada v denarni vrednosti skoraj po vseh evropskih borzah. Nastopajo sicer tupatam male spremembe, ki pa nimajo nobenih hujših posledic, ampak so le znak večjega ali manjšega povpraševanja po denarnih vrednotah. V Curihu je naš dinar na borzi stalen na 9.13 Din. Na naših borzah se trgujejo tuje valute tudi stalno. Tako beleži ljubljanska borza te-le cene: 1 angleški funt stane 276.23 Din, 1 ameriški dolar 56.95 Din, 1 holandski goldinar 22.83 Din, t nemška marka 13.57 Din, 1 švicarski frank 10.956 Din, 1 madžarski penga 9.92 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belgijski belg 7.91 Din, 1 italijanska lira 2.98 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.69 Din.
Živina.
g Ljubljanski živinski sejem. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 166 konj, 37 volov, 67 krav, 25 telet in 240 prašičkov za rejo. Vzlic ugodnemu vremenu je bil sejem slabo obiskan in 60 ostale cene neizpremenjene. Le nekaj najboljših volov je bilo prodanih po 9 Din za kg žive teže. V splošnem so se pa prodajali prvovrstni voli po 8.50 Din, drugovrstni po 7.50 Din, slabi po 6 Din, krave debele 5 do 6 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 11 do 12 Din za kg žive teže, konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti.
g Živinske cene v Mariboru. V Mariboru so za živino in meso naslednje cene: Voli prvovrstni za kg žive teže 7.25 do 8.50 Din, II. 6.50—7 Din, biki 6—7 Din, krave debele 7.50—8.25 Din, plemenske 6 do 7 Din, klobasarice 3.75—4.50 Din, molzne in breje 5.50—6.50 Din, mlada živina 7.25—8 Din. Meso: volovsko 10—18 Din, telečje 15—22.50 Din, svinjsko sveže 15 do 30 Din za kg.
g Cene živini na milanskem trgu so v splošnem stalne. Na zadnjem sejmu je bilo 275 glav živine iz Jugoslavije. (1 lira je 3 Din.) Cene: voli I. 4.50—5.20 lir, II. 3.70 do 4.40, III. 2.80—3.60, krave I. 3.90 do 4.70, II. 3—3.80, III. 2—2.90; teleta iz Jugoslavije so dosegla 6.20—6.70 lir za kg; prašiči 7.40 lir za kg žive teže, 8.50 lir za kg mrtve teže.
Cene.
g Mleko, sir in maslo. Cene mleku so ostale iste, četudi se je množina zvišala: Nakupna cena v Ljubljani 2 Din, prodajna na veliko 2.25 Din, na drobno 2.50 Din, z dobavo na dom 2.75—3 Din. — Mlekarne po deželi izdelujejo sir, ki so mu cene porasle od 24 na 30 Din za kg, na drobno od 38—40 Din. — Masla se sedaj doma malo razpeča, večje povpraševanje po njem je iz Belgrada in Zagreba. Cene na veliko 45—48 Din, na drobno po 56 Din.
g Seno in slama. V Ljubljani se plačuje za 100 kg sladkega sena 130 Din, polsladkega 120 Din, kislega 75—100 Din, slama 60—65 Din. Lani ob tem času so bile znatno nižje.
g Ljubljanska blagovna borza. V kup-čiji z žitom vlada mrtvilo ter se kupuje samo toliko, kolikor se sproti rabi. Na ljubljanski blagovni borzi je zaznamovali samo ponudbe, malo sklepov. Za 100 kg hlada pri vagonskih dobavah na vsako slovensko postajo, če ni drugače povedano, se zahtevajo te cene: Pšenica baška 307.50—310 Din, za dobavo v decembru 312.50—315 Din, koruza baška 365.50—370 Din, ameriška »La Plata« v Ljubljani 315.50—320 Din; ječmen baški, 70—71 kg težak, zdrav rešetan, v Ljubljani 315.50—317 Din; rž baška 73—74 kg 295—297.50 Din; moka »Og« v Ljubljani 430—435 Din; oves baški zdrav, rešetan 297.50—300 Din; ajda domača v Sloveniji 300—305 Din.
g Žitno tržišče. V zadnjem času so poskušali v Ameriki na čikaški borzi dvigniti ceno pšenici, toda ta dvig je trajal le malo dni. Kupci pač niso šli na ta lim, ker so vedeli, da je svetovna letina dobra in da se visoke cene ne morejo ustaliti. Domačim producentom v Bački in Banatu se zdijo današnje cene prenizke, zato ne marajo prodajati pšenice. Vendar bodo prej ali slej prisiljeni v to, ker je letina tako dobra, da moramo to žito izvažati. Danes so pa inozemstvu naše cene previsoke, zato ni kupčije. — V Sloveniji se splošno malo kupuje, le mariborski mlini se zalagajo z večjimi količinami. — Laplatska koruza je v Bue nos Airesu poskočila za 15 točk, zato se je tudi pri nas prenehala ponudba tega blaga. — Moka in ostali pridelki so nespremenjeni.
g Razni pridelki. Fižol. Vsled splošno slabe letine fižola so mu cene precej visoke. Vendar je na nje pritisnil fižol iz Poljske, ki ima dobro letino, pa tudi oni iz Čile v Ameriki. Poljski fižol je dospel v Trst in se ponuja po 12—14 dolarjev isto tam (6.70—7.60 Din). Še pred 14 dnevi se je pri nas nakupoval fižol po teh-le cenah: prepeličar po 8.30 Din za kg, mandalon 8 Din, ribničan 8—8.25 Din, črni koks 6.50 Din, zeleni 7.50 Din, fižolica 7.50 Din, ci-pro 9 Din, koks okrogli 8 Din. — Vsled vpliva poljskih ponudb in ker se je izkazalo, da tudi pri nas ni letina tako slaba, kakor se jo je slikalo, so pa cene domačemu fižolu v Ljubljani padle skoro za 1 Din pri kilogramu. — Krompir. Pri vagonskih dobavah so cene krompirju v Ljubljani od 100—105 Din za 100 kg. -Deteljno seme. Letošnja letina de-telinega semena pri nas je bila srednja, bolj slaba, vendar je zanj le malo zanimanja, ker ima Nemčija dober pridelek. Nakupne cene za domače blago iz Slovenije g0 16—18 Din, z debelo predenico 14—16 Din za kg. — Proso stane pri nakupu: belo dolenjsko po 3.25 Din, rumeno 2.25 do 2.50 Din, prekmursko pa 2.20 Din na nakladalni postaji. — Gobe. Ker je v zadnji dobi vedno več blaga na trgu in je nova rast precej obilna, so cene sušenim gobam zelo popustile, in sicer 15—20 Din pri kg, Povpraševanje je predvsem po lepem blagu.
g Lesni trg. Kupčija z lesom je v zadnji dobi bolj zastala in to vsled pomanjkanja blaga po želji kupcev, pa tudi ker je vsako leto ob tem času kupčija bolj mrtva. Pričakuje se v novembru živahnejši promet,
g Tržišče jajc. V zadnji dobi prihaja vedno manj jajc na svetovni trg, zato so se cene nekoliko dvignile. V Sloveniji se plačujejo pri nakupu na deželi štajerska jajca po 1.50—1.55 Din za komad. Štajersko blago se plačuje v Švici na meji po 278 do 280 frankov za zaboj od 1440 komadov. Tudi v Nemčiji so se cene našim jajcem dvignile. Vendar izvoz trenutno ni znaten. V zadnji dobi se živahnejše izvaža v Italijo.
g Tržišče hmelja. Na našem tržišču hmelja vlada mrtvilo. Trgovci in razne prekupčevalci hmelja so tako zmešali manjše hmeljarje, da oddajajo ti svoj pridelek za vsako ceno. Temu je pač kriva neorganiziranost hmeljarjev, ki jim že drugo leto povzroča ogromno škodo.
g Cene vinu, Vsled letošnje pičle letine vina so cene v raznih pokrajinah naše države precej trdne. Za staro vino, ki ga je malo več, se plačuje v B a n a t u : belo 9.5 odstotno po malignanu 3.50 Din za liter, 10—10.5 odstotno 3.60—3.80 Din, 11—11.5 odstotno 4—4.25 Din in 12 odstotno po 4.50 Din, sortna do 6 Din in čez, otelo 11 do 12 odstotno 3.50—3.75 Din. Novi pridelek je kakovostno dober in izgleda, da bodo cene zanj višje kakor letos. Dalmacija: Tu računajo na donos 650.000 hektolitrov, torej več kakor lani. Za hektoliter belega mošta se plačuje po 300 Din, črnega 250 Din, v okolici Šibenika črni 200 do 210 Din, bel 250—260. Grozdje je šlo po 2 Din kg. Za staro vino se je plačevalo po 35—38 Din za odstotek alkohola, vendar je bilo zanj malo povpraševanja, Slovenija ima v splošnem nekoliko obilnejšo letino, vendar je kakovost pridelka v splošnem manj zadovoljiva. Kdor je pustil grozdje dolgo časa na trti, bo imel sladko vino, toda malo. Nasprotno bodo imeli tisti, ki so prej trgali, več pridelka, pa kislega. — Baker: Za vinogradnike je važna, toda ne razveseljiva vest, da je mednarodni karte! bakra v zadnjih dneh zvišal cene bakru od 15 na 15.5 centov. To pomenja obenem modre galice.
Letina.
g Pšenica in koruza. Natančnejših podatkov o letošnji letini v državi sicer še nimamo, vendar je nekaj cenitev, iz katerih dobimo vsaj približno sliko o tem. Kmetijsko ministrstvo ceni letošnji pridelek pšenice na 28 milijonov meterskih stotov. Od teh nam je potreba za prehrano 11.5 mil., za seme 3 mil., ostane torej za izvoz 14 mil. ali 140 tisoč vagonov. Kongres gospodarskih zbornic je začetkom septembra cenil izvoz na 50.000 vagonov, drugi gospodarski krogi pa cenijo danes na 60.000 vagonov, kar pomenja ena in četrt milijarde Din. — Koruza se ceni na 20 milijonov stotov, kar bo komaj zadostovalo za prehrano ljudstva in za seme. Vendar manjkajo tozadevno natančni podatki.
g Letina v ljubljanski oblasti. Celoten pridelek je letos smatrati za srednji. Žita, izvzemši ovsa, so večinoma dobro obrodila. Od jesenskih pridelkov so dobro obrodile koruza, zelje in krompir, zelo slabo pa fižol, ki ga je suša v nekaterih krajih popolnoma uničila. Travniki so zelo trpeli vsled suše, otave sploh ni bilo, vsled česar bo primanjkovalo krme. Sadna letina
je letos izpod srednje. Jabolka so trpela spomladi vsled moče in slane, da je bilo le malokje srednjega pridelka. Malo boljše so obrodile hruške; orehov ni, kjer jih je uničila slana. Vinska letina je letos v splošnem slaba, ker je že spomladi slana uničila precej pridelka. Tudi kakovost vina ne bo dobra.
g Letina mariborske oblasti. Pridelka je bilo letos v žitih prav zadovoljivo, kakor še dolgo ne. Jesenski pridelki so bili tudi precejšnji, predvsem koruza in krompir. Zadnji krompir je pa vsled suše slabo
obrodil, pozni je nekoliko droben. Ajda je bila tudi lepa Ln proso je bogato obrodilo. — Sadje je bilo v okolici Maribora zelo veliko, da je znašal ob času obiranja izvoz 20—35 vagonov dnevno. Jabolka so šla večinoma v Avstrijo in na Češko, nekaj tudi v Nemčijo. Tudi okolica Ptuja in Ljutomera je imela precej sadja, vendar manj od srednje letine. Prekmurje pa je slabo odrezalo. — Vina je bilo po množini za srednjo letino, mnogo več nego lani, toda kakovostno bo v splošnem slabo. Vreme zadnje dni septembra in v oktobru ie bilo
IP
,,Srečna zaročenka sem44
pravi razumna Mica. »Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in
varuje perilo!"
slabo za zoritev, zato tako malo sladkega grozdja.
g Zboljšanje letošnjega vinskega pridelka. — Zaradi v splošnem slabe zoritve grozdja je pričakovati letos v ljubljanski oblasti glede na kakovost večinoma bolj slab vinski pridelek. Zato je potrebno, da ee z dopuščenimi sredstvi kolikor mogoče zboljša, in sicer v prvem redu s slajenjem. Glede na to dovoljujem vinskim producen-tom izjemoma splošno in prosto slajenje
letošnjih vinskih mostov v ljubljanski oblasti, in sicer za mošte iz navadnih (domačih) vrst grozdja, ki imajo izpod 14% sladkorja z največ 3%, a za one iz finih vrst grozdja, ki imajo izpod 17% sladkorja z največ 4% čistega konzumnega (navadnega) iladkorja. Rjavi, takozvani ameriški sladkor se v to svrho nesme uporabljati. Sladkor je treba v moštu raztopiti in ne v vodi. Slajenje je treba izvesti takoj, čim grozdje zmestimo oziroma sprešano, tedaj pred kipenjem
ali vsaj med kipenjem mošta, najkasneje pa do vštetega 15. novembra t. 1. Zaradi te splošne dovolitve slajenja ni treba nobenemu vinogradniku v tukajšnji oblasti vlagati posebne prošnje za slajenje mošta, kakor tudi ne predpisanega naznanila o izvršenem slajenju, dočim morajo imeti vinski trgovci za slajenje mošta, ki so ga nakupili, posebno dovoljenje od pristojne politične oblasti. Za velikega župana: Ur. Andrejka 1. r.
Kako dvigniti naše kmetijstvo.
(Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.)
Moderno kmetovanje pa stavi zlasti na malega kmeta toliko in takih zahtev, ki jih kljub vsej svoji uvidevnosti, lastnim prizadevanjem in najboljši gospodarski politiki javnih činiteljev vendarle sam nikakor ne more izvršiti, ker zanje nima potrebnih sredstev ali bi se mu pa tozadevne investicije nikakor ne izplačale (n. pr. bajtarju modem mlatilni stroj na električen pogon). Česar ne zmore tu šibek posameznik, je pa lahko izvršljivo večji skupini, če se združi v organizirano celoto, to je zadrugo, ki je postala zadnja desetletja ena najmogočnejših opor malega kmeta in tisto sredstvo, ki je po vseh kulturnih državah kmetom tudi največ pripomoglo k njih napredku. Najkrasnejši dokaz za to nam nudi mala Danska, kjer so pogoji za kmetijstvo precej slični našim, a je ravno zadružništvo ustanovilo že prave čudeže.
Zadružna misel je na Slovenskem že precej slaia, kajti prve zadruge so začele nastajali pri nas že sredi druge polovice preteklega stoletja (zadr. mlekarstvo 1. 1873.) na pobudo bratov Mihaela in Josipa Vošnjaka, med najširše ljudske plasti je pa zanesel zadružništvo dr. J. E. Krek, ki si je ravno s tem stekel največjih zaslug za slovenski narod. Konec 1. 1925. smo imeli v Sloveniji okroglo 910 zadrug, ki so bile skoro vse organizirane v štirih slovenskih zadružnih zvezah (največja je ljubljanska, 1. 1899. ustanovljena Zadružna zveza s 497 zadrugami in 126.000 zadružniki). Danes lahko cenimo, da sta zadružno organizirani že kaki dve tretjini naših kmetiških domov.
Na to razširjenost zadružništva smo Slovenci upravičeno lahko jx>noeni, čeprav bi ga bilo nujno jx>trebno še zelo razširiti (perutninarskih, klavniskih itd. zadrug sploh še nimamo nobenih). Nekoliko manj razveseljiva je pa slika, ki jo dobimo, če to zadružništvo podrobno pregledamo. Dobro polovico vseh naših zadrug tvorijo namreč kreditne zadruge (hranilnice m posojilnice), dočim na vse ostale ne odpade niti polovica. Kreditne zadruge so si stekle za našega kmeta ogromnih zaslug, ker bo ga osvobodile iz rok oderuhov, ki so še pred par desetletji uničevali toliko naših kmetiških domov. Tudi danes so še prav tako potrebne, ker je edino potom njih mogoče preskrbovati kmetom v slučaju potrebe hiter in cenen kredit in edino one mu tudi jamčijo, da tega kredita ne bodo zlorabljale. Želeti bi bilo zato, da bi imela svojo kreditno zadrugo vsaka večja občina, kar je prav lahko dosegljivo.
Kakor bomo glede kreditnih zadrug lahko že kmalu dosegli svoj cilj, tako nas pa čaka na polju ostalega zadružništva, ki prihaja za kmeta v poštev, še ogromno dela, kajti podrobna zadružna statistika za 1. 1925. nam kaže naslednje številke (od tedaj se 8tanje bistveno ni izpremenilo):
nabavljalnih, prodajnih in konsumnih zadrug
mlekarskih zadrug
strojnih zadrug
živinorejskih zadrug
pašniških zadrug
vinarskih in kletarskih zadrug
skladiščnih zadrug
elektriskih zadrug
103 38 27 88 13 i 1 86
Te številke so tako majhne, da vprav kliče po zadružnih delavcih najrazličnejših panog. Res je, da so n. pr. nabavno, prodajalne in konsumne zadruge združene z velikimi sitnostmi in tudi rizikom, zaradi česar je treba pri teh največje previdnosti, a kdor pozna razmere, ve, da bi bile prav nujno potrebne še marsikje. Naravnost nerazumljivo pa je, da imamo
doslej tako malo kmetijsko-strojnih zadrug, ki so danes zlasti za malega kmeta neobhodno potrebne, ne povzročajo prav nobenih sitnosti in nobenega rizika. Že spredaj smo poudarjali nujno potrebo uvedbe strojev v naše kmetovanje, ker je strojno delo navadno boljše, cenejše in hitrejše nego ročno. Ker bi bilo seveda smešno zahtevati od posameznih malih kmetov, da bi si sami nabavljali drage stroje, je edini izhod strojna zadruga, ki bi jo morala imeti vsaka večja kmetiška občina. Res je, da so kosilni stroji ali motorni plugi na mnogih površinah le težko ali pa sploh neuporabljivi, toda mlatilmce, slamoreznice, trierji, seialni stroji in še mnogo drugih se lahko z velikim pridom uporabljajo povsod. V tesni zvezi s temi so tudi električne zadruge, ki bi preskrbovale kmeti-škim strojem potrebno pogonsko silo, razen tega pa še razsvetljavo.
Podobno je z živinorejskimi zadrugami. V Švici, v Nemčiji, na Danskem in še po drugih državah, kjer s'oji živinoreja najvišje, ne daje država nikakih podpor za na-bavo in vzdrževanje bikov, marjascev, ovnov in drugih pleme-n i ako v, temveč opravijo vse to kmetje sami s pomočjo zadrug (na Danskem ustanavljajo in vzdržujejo sami celo kmetijske šole), le pri nas čaka in se zanaša vse na podpore države m oblasti. Kakor s strojnimi, tako bi morala biti tudi z živinorejskimi zadrugami Slovenija kar posejana, saj smo že ponovno poudarili, da je umna živinoreja ena izmed glavnih rešitev našega propadajočega kmetijstva. V najtesnejši zvezi z živinorejo so dalje tudi pašniške, mlekarske in sirarske zadruge. Cele okraje imamo še danes v Sloveniji, kjer ne dona"a mleko nobenih ali pa le prav neznatne dohodke, ker pa nimajo kmetje kam prodati. Neobhodno je zalo potrebno, cia preprežemo vso deželo z mlekarnami, kjer bi kmetje vnovcevali svoje mleko in kjer bi se to mleko potem dalje predelavalo. o čemer smo pa govorili že spredaj. V vinorodnih krajih bi b;lo nujno polrebno razširiti vinarske in kletarske zadruge, ki bi skrbele za strokovni napredek našega vinogradništva, ter pomagale vinogradniku pri nabavi vinorejskih potrebščin in prodaji vina. Zadruge posameznih panog bi se morale združevati zopet v krepke zveze, odkoder bi izhajalo smotreno vodstvo, nadzorstvo, iniciativa in v slučaju potrebe tudi pomoč.
Najzanimivejše pa je, da imamo v Sloveniji doslej eno samo skladiščno zadrugo (Hmeljsko zadrugo v Žalcu), čeprav je jasno, da bi jih potrebovali se celo vrsto za najrazličnejše predme e. Te bi še morda dale združiti z zadrugami, ki bi imele nalogo nabavljati kmetiške potrebščine m voditi skupno prodajo kmetiških pridelkov. Če dvignemo naše kmetijstvo iz sedanje zaostalosti, bo potreboval kmet stalno prvovrstnega semenja, umetnih gnojil, modernega orodja itd. in jasno je, da bi si lahko nabavil vse te stvari najcenejše potom svoje zadruge, ki bi dobavljala na debelo naravnost od izdelovalca, razen tega bi bilo pa tudi samo zadrugi mogoče skrbeti za to, da bo blago res prvovrstno. Istočasno do seveda treba misliti tudi na zadružno prodajo kmetiških pridelkov, da na ta način izločimo prekupce, katerim sla danes pogosto izročena na milost in nemilost kmet in Kon" sument (opozarjamo le na ceno živine in mesa!). Samo dobro izvedeno zadružništvo, ki ga vodijo na višku svojih nalog stoječe zadružne zveze, more doseči oni cilj, za kaer™ stremiio vsi raziskovalci kmetiškega vprašanja, to je, da spravijo v "neposreden stik proizvaialca s kupovalcem (proclucenia s konsumentom). To bi bilo za kmeta nedoglednega Pomem, kajti le na ta način bo lahko dražje prodajal in conejse kupovui.