MartttoFsM Cena 1 Din Leto III. (X.)> štev. 231 Maribor, četrtek 10. oktobra 1929 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnim ček, zev. v Ljubljeni it 11.409 Vel)« mesefino, prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen ne dom pe12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce*tait.13 Oglaei po terifu Ogleae aprajame tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Pr*lamove »lic* It4 Dies Dravensis — dies ater? Dne 18. julija 387. pred Kr. r. so Keltje, ki so tedaj imeli v posesti vso centralno Evropo s Francijo, Belgijo in Gornjo Italijo vred, v krvavi bitki premagali hrabro vojsko starih Rimljanov ob italski rečici Aliji, tako da jim je bila odprta pot celo v Rim. Rimljanom je ta poraz ostal v tako strašnem spominu, da je skoro dvesto let za nje veljal dan bitke ob Aliji — Dies AHiensis kot Dies ater, kot »Črni dan« . . . Pozneje pa so Rimljani ogromno keltsko ozemlje podjarmili in so v razmeroma kratkem času keltski narod z rimsko-italskim življem tako temeljito prekvasili, da danes skoro ni več ljudi na svetu, ki bi se jih po njihovem materinem jeziku moglo upravičeno imenovati Kelte. Ob Dravi na Koroškem, od Baškega do Klopinjskega jezera, od staroslavne Gospe Svete pa do sivih Karavank, je bil dne 10. oktobra 1920. naš »Črni dan«, naš Dies Dravensis. Tedaj ni premagala oborožena sovražna vojska naše vojske, marveč je naša armada v zmagovitem pohodu razobesila jugoslovansko troboj-niso nad .mnogostoletnim cerkvenim stolpom v korotanskih »Svatnjah«; pač Pa je onega dne nam neprijateljska zvita in prekanjena diplomacija praznovala svoje zmagoslavje nad našo odkrito, naivno in lahkoverno dušo. Od požarov, ubojev in grozot onih črnih dni začenši Pa do danes še ni minulo ni eno leto, da bi se ne bila ne le vsa nova Dravska banovina, temveč tudi vsa naša ljubljena Jugoslavija vsaj enkrat v toku dvanajstih mesecev spomnila onega za nas strašnega črnega dne. Ker smo vendar že enkrat tudi oficijelno postali državljani močne Jugoslavije, je s tem ta dan postal in mora ostati »Dies ater« vse Jugoslavije dotlej, dokler evropska diplomacija storjene krivice ne popravi. Dotlej pa je nas vseh sveta dolžnost, da v svojem srcu zvesto hranimo živo In ognjevito one ideale, kojih uresničenje bo prekrstilo oni črni dan v kristalno-®vetlo zarjo novega veselja, nove radosti Novi ljubljanski škof, koroški rojak dr. Gregor Rožman, je imel prav, ko je petletnici koroškega plebiscita z balkona magistratnega poslopja v Mariboru izustil krilate besede, da koroški Stojnci za nas tako dolgo niso zgubljeni, dokler mi sami nanje ne pozabimo. Je namreč treba vedeti, da zavedno naroden koroški Slovenec, na zunaj brez ofen zivnega duha, ki meji včasl celo na po-Ponižnost> hrani v svojem srcu In ° uje v vsem svojem javnem in zaseb-em življenju neko naravnost neverjetno _ in žilavost v zasledovanju onih m ciljev, ki se jih je enkrat oprijel. "ar°dna tradicija, od roda do roda lfttia * v.ana* v vsakanjih, deset- in deset-sdAi a,J?i°eih narodnih, kulturnih in gona nhf dojili učvrščena In pogloblje-iaipm i-n?m ol)dana z nekim verskim si-se m, Jubezni do domače zemlje, kakor Wo*wVcZ,0deva baš v narodnih pesmih tako oilli i ^v, ima tako močne in obokosegajoče korenine v doma- Prvi bani Jugoslavije BEOGRAD, 9. oktobra. Danes je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o imenovanju banov. Ukaz se glasi: Mi, Aleksander Prvi, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, postavljamo na predlog predsednika našega ministrskega sveta in našega ministra notranjih del ter na osnovi čl. 5 in 8 zakona o nazivu in razdelitve kraljevine na upravna področja: za bana dravske banovine SERNECA DUŠANA, bivšega ministra in profesorja vseučilišča v Ljubljani, za bana savske banovine dr. ŠILOVIČA JOSIPA, profesorja vseučilišča v pokoju in člana Vrhovnega zakonodaj, sveta, za bana vrbaske banovine MILOSAVLJEVIČA SVETISLAVA, ministra v pokoju, za bana primorske banovine dr. TARTAGLIO IVA, odvetnika in podžupana mesta Splita, za bana drinske banovine POPOVIČA VELIMIRA, ministra v pokoju, za bana zetske banovine SMILJANIČA KRSTA, armijskega generala v pokoju, za bana dmiavske banovine POPOVIČA DAKO. bivšega ministra, za bana moravske banovine NESTOROVIČA GJORGJA, državnega svetnika v pokoju in člana Vrhovnega zakonodajnega sveta, za bana vardarske banovine LAZIČA ŽIVOJINA, pomočnika ministra notranjih poslov. Predsednik našega ministrskega sveta, naš minister notranjih poslov Y|q| l7Vf$l IllfClT 9. oktobra 1929 v Beogradu. ALEKSANDER, s. r. Hablbulah strmoglavljen POPOLN PORAZ AFGANSKEGA KR A LJA-SAMOZVANCA. — KRALJ AMA-NULAH SE V KRATKEM VRNE V KABUL IN PREVZAME ZOPET VLADO. BOMBAY, 10. oktobra. Čete Nadir Kana so z naskokom zavzele Kabul, glavno mesto Afganistana. Čete kralja-samozvanca Habibulaha so se utaborile pred mestom. Prišlo je do dvadnevnega boja, tekom katerega se je že zdelo, da bo Nadir Kan podlegel. Končno pa se je njegovim četam pri ponovnem naskoku le posrečilo, da so premagale nasprotnika In zasedle mesto. Habibulahova vojska je kapitulirala pred zmagovalci. O usodi kralja-samozvanca vlada še negotovost. Po eni verziji je bil kralj Hablbulah obešen, po drugi pa se mu je v zadnjem trenutku posrečilo pobegniti z letalom. Nadir Kan je že obvestil v Evropi živečega bivšega kralja Amanulaha o svoji zmagi in ga pozval, da naj se čimprej vrne In prevzame zopet vlado. Prebivalstvo Kabula je sprejelo osvoboditelje z navdušenjem in pripoveduje o strašnih nasllstvlh, ki jih je uganjal Hablbulah v Kabulu. Hoover pride v Ivroco IZREDNO VAŽNI REZULTATI POGAJ ANJ MED HOOVERJEM IN MACDO-NALDOM. — NEDOTAKLJIVOST PARIŠKE MIROVNE FOGODBE. WASHINGTON, 10. oktobra. Povodom odhoda angleškega ministrskega predsednika Macdonalda je bil tako v Beli hiši kakor tudi na angleškem poslaništvu izdan sledeči komunike o razgovorih med Hooverjem in Macdonaldom: »Pri pogajanjih je oba državnika vo dila namera, da odstranita vsa nasprotja in ustvarita med obema drža- vama dobro voljo in zaupanje, da se mirovni problem, na katerem so in-teresirani vsi narodi, približa rešitvi. Obe vladi sta cc ločeni, da priznata pa« riško mirovno poeedbo kot pozitivno obveznost mednarodne politike, ki se mora gibati zato po teh smernicah. V praktičnem izražanji tega programa se Zedinjene državo ne bodo vmeša* vale v evropske zadeve, dočim je Ve- lika Britanija na drugi strani priprav Uena, da sodeluje z vsemi evropskimi narodi. Posvetovanja med predsednikom Hooverjem in ministrskim predsednikom Macdonaldom so se vršila v prvi vrsti o amerlško-angleških vprašanjih. Na teh posvetovanjih je bil dosežen sporazum v tem smislu, da med obema anglosaškima plemenoma ni sa mo nemogoča vojna, temveč je odstranjeno tudi vsako nezaupanje. Oba naroda sta se zedinila za pomorsko pogodbo in so že dani vsi pogoj) za ugoden uspeh pomorske razorožitvene konference. Države, ki pripadajo signotanlm vla stirn Kellogove pogodbe, so bile sproti obveščane o razgovorih. Ameriška in angleška vlada bosta nadaljevali ž njimi pogajanja, da se odstranijo še vse morebitne ovire za pozitiven uspeh pomorske konference. Končno — naglaša komunike — je bil tudi dosežen sporazum v vprašanju ameriško-britanske brodovne pa-ritete. NEWYORK, 10. oktobra. Kakor poroča »Newyork Evening Post«, bo predsednik Hoover spomladi 1. 1930. vrnil Macdonaldu obisk. RIM, 10. oktobra. Italijansko časopisje je skrajno nezadovoljno z razgovori med Hooverjem in Macdonaldom in splošno naglaša, da sporazum med obema državama nasprotuje duhu Keltovega pakta, ki stremi po popolni razorožitvi, dočlm Ima nameravana londonska konferenca samo namen oboroževanje na acorju omejiti. Take kon ference so dvomljivega značaja in ne morejo dovesti do uspeha. Fašistični »Tevere« nastopa celo proti novemu ameriško-angleškemn imperializmu. List meni, da tu ne gre za problem ladij, njihovih tonaž in topovskih kalibrov, temveč se hoče napraviti poizkus, da se preobrne vsa na glavo.____________________________ BUKAREST, 10. oktobra. Na Včerajšnji skupni seji poslanske zbornice in senata je bil izvoljen na mesto pokojnega dr. Buzdugana za tretjega člana regent-skega sveta sodnik kasacijskega sodišča Konstantin Sarateanu, ki je dobil 445 glasov. Novo izvoljeni regent je takoj prisegel v roke metropolita. čem, kmetskem ljudstvu, da jih izruvati v kratkem ne bo mogla nobena sila. Najmanj ona peščica renegatov in izdajic, katerih sedaj veljavne mednarodne pogodbe, kakor v tem slučaju senžermen-ska pogodba, niti ne poznajo. Tuji vsakemu iredentističnemu stremljenju, v popolnem obsegu priznavajoč sedanje državno politično stanje, hočejo in želijo Slovenci, bivajoči v sedanji republiki Avstriji, samo to, da smejo, v vseh drugih pogledih enakopravni z ostalimi Avstrijci, ostati Slovenci; želijo in zahtevajo zato slovenske šole, slovenske učitelje, uradnike, sodnike in duhovnike. Same zahteve, ki bi jih avstrijske vlade po tozadevnih določilih senžermenske pogodbe, 1. 1919. podpisane, že davno morale izvršiti. Da se to še do sedaj ni izvršilo, da se nasprotno vrši z vsemi razpoložlji- vimi sredstvi raznarodovanje koroških Slovencev kolikor mogoče s pomočjo nemške šole, nemške cerkve, molitve in pridige, s pomočjo nemškega uradništva in gospodarskega pritiska in z izgonom slovenske inteligence z rodnih tal, nasprotuje duhu in besedilu podpisanih pogodb, izziva drugo pogodbenico, t. j. Jugoslavijo, koje oficijelnl zastopnik pri mednarodni plebiscitni komisiji v Celovcu je to slovesno obljubil, k intervenciji v svrho zaščite naše slovenske narodne manjšine v Avstriji. Mora pa biti še prav posebej glasni »Memento« naši Dravski banovini, celokupnemu njenemu prebivalstvu, da se bratov in sester, ki bivajo baš ob Dravi od Dobrača pa doli do naše sedanje državne meje, spominjajo, njih in njihove narodne usode, ne le enkrat vsako leto, ampak vsak dan skozi vse leto. VARŠAVA, 10. oktobra. Pri Sobo-lovu je zadel vsled megle neki pospešeni tovorni vlak z vso silo v neki potniški vlak, ki je prihajal iz Lvova. Sunek je bil tako močan, da se je več vozov potniškega vlaka popolnoma razbilo. Izpod razvalin so potegnili dosedaj sedem mrtvih in 27 težko ranjenih. Nihče drug kot nemški kralj in cesar Karol Veliki je bil, ki je 1. 810. v spora med oglejskim patriarhom In solnograš- kim nadškofom izdal za tisoč let veljavno razsodbo, da tvori Drava mejo med oglejskim patriarhatom in solnograško nadškofijo, in to v času, ko ni bilo želez- nic, ne avtomobilov, ne aeroplanov. Danes, k c je vse to na razpolago, pa morajo Karavanke igrati vlogo naravne mej« v prid kajpak onemu, ki se smeji. »Dravska« banovina bo v popolnem obsegu zaslužila to krasno ime šele tedaj, ko bo na mesto črnega dne zasijal svetal dan vsem onim ob koroški Dravi, ki bodo tedaj še z veseljem in tudi s solzami v očeh peli: Slovenski smo fantje, pri Dravci doma, slovenskega duha, slovensk’ga srca.« i Dr. Fr. M. Zagoneten umor v Kamnici UMORJENO TRUPLO POSESTNIKA KANCLERJA NA OBČINSKI CESTI. — IZVRŠEN JE BIL NEDVOMNO ROPARSKI UMOR. — OBDUKCIJA TRUPLA. Maribor, 10. oktobra 1929. Nedaleč od kapelice, kjer zavije pot v ovinku od Kamnice pri Mariboru proti Sv. Križu, so našli ljudje včeraj na občinski cesti proti Šobru poševno ležeče truplo posestnika R. Kanclerja, p. d. Lopiča od Sv. Križa pri Mariboru. Truplo je bilo v krvi in je bil zlasti obraz tako močno okrvavljen, da trupla neznanca ni bilo mogoče takoj spoznati. Njegova identiteta je bila dognana šele po prihodu organov orožniške postaje v Mariboru, ki je bila o dogodku takoj obveščena. Na odredbo orožnikov so pustili Kanclerjevo truplo na licu mesta do 5. popoldne, ko je prišla iz Maribora sodna komisija, da ugotovi dejanski stan. Mrlič je imel na glavi tri velike rane, ki so bile naj-brže prizadejane s kakim topim predmetom. Pri sebi je imel nahrbtnik in v njem nedotaknjene stvari, ki jih je kupil v Mariboru, kjer je prejšnji dan prodal kravo s svoje viničarije v Lajteršperku. V desni roki je držal leskovo palico, v levici pa svojo žepno uro. Kancler je kupil v Kamnici še nekaj mesa in bonbonov, da ponese vse svojim otrokom, ki pa so ga zaman pričakovali. Ker ga tudi še čez noč ni bilo domov, so domači takoj pričeli slutiti, da se mu je morda pripetilo kaj zlega. In res so kmalu zaznali za strašno vest, da je njihov dobri oče mrtev — umorjen. Iz vseh poškodb, ki jih ima Kancler, se da sklepati, da gre za roparski umor. Morilec si je izbral za izvršitev svojega zločina zelo pripravno mesto. Kajti, čeprav bi napadeni morda skušal klicati na pomoč, kar je gotovo tudi storil, vendar njegovega glasu nihče ni mogel slišati, ker so od kraja zločina prve hiše oddaljene približno 10 minut. Pri umorjencu niso našli niti denarnice niti denarja. Le v hlačnem žepu je imel 1 Din. Kanclerjevo truplo so pripeljali v mrtvašnico v Kamnici, kjer bo danes raztelešeno. Vest o strašnem zločinu se je bliskoma raznesla po vsem Mariboru in okolici in je vzbudila veliko zanimanje med občinstvom. Ali gre za umor ali za roparski umor, bo dognala še preiskava, ki je že v polnem teku. Vendar pa bo precej o-težkočena, ker bo treba predvsem dognati, kdaj je bil zločin izvršen. Za enkrat še ni nobenih sledov, iz katerih bi se moglo sklepati, kdaj in kako je bil izvršen umor in kdo bi bil morilec, ki je vsekakor izvršil svoje dejanje zelo pre-vdarno in premišljeno. Upamo pa, da bodo kljub temu naši orožniki kmalu razjasnili to zagonetko. * Danes, ob 10. dopoldne, se je vršila v Kamnici obdukcija umorjenega trupla, ki je ugotovila, da je smrt nastopila radi izkrvavitve in otrpnjenja možganov. Zločinec je zadal žrtvi dva smrtna udarca, enega čez levo stran temenice, drugega čez levo stran lic in senc. Udarec na desni strani temenice ni bil smrten. Komisijo so tvorili dr. Zorjan, dr. Jurečko, sodni svetnik dr. Lenart in zapisnikar. Preiskavo nadaljuje žandarmerija z vso vnemo in so oba dni trije oddelki permanentno v službi. Zaznali so rahle sledi in je zelo verjetno, da zločinci ne bodo ostali nerazkrinkani. mariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 10. septembra ob 20. uri »Župan Stilmondski« ab. C. Kuponi. Petek, 11. oktobra. Zaprto. Sobota, 12. oktobra ob 20. uri »Cerkvena miš« ab. A. Kuponi. Nedelja, 13. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šerftflorjanski«. Kuponi. Otvoritev gledališke sezone v Celju. V sredo, 16. t. m. se začne nova gledališka sfezona. Ob desetletnici mariborskega in celjskega gledališča uprava ni mogla izbrati boljšega komada, kot je eno najboljših in najefektnejših Cankarjevih del »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je v popolnoma novi inscenaciji g. J. Koviča doseglo v Mariboru izreden uspeh. To bo istočasno prva predstava v abonmanu, za katerega se dobe izkaznice v trgovini Goričar in Leskovšek. Lep uspeh Sokolskega pevskega društua iz moravske Ostrave Letošnjo koncertno sezono so nam otvorili Čehi. Dve sosedni sokolski župi, moravsko-šlezijska in tešinska, ki že delj časa intenzivno gojita zborovsko petje, sta sklenili nuditi tudi nam Jugoslovanom pregledno sliko češke zborovske glasbe in nam poslali svojo ugledno, 50 mož bro-ječo in temeljito pripravljeno pevsko četo. Mi, ki živimo v prvem važnejšem kulturnem središču na severu države in ob eni najživahnejših prometnih cest, smo tudi zdaj imeli prvi priliko, da se seznanimo s kulturnimi novostmi in posebnostmi severnih Slovanov. Moravsko - ostravski Sokolski pevski zbor je skupina strogo discipliniranih pevcev, ki se ne zadovoljujejo s povprečnostmi. Že sam program, s katerim se predstavljajo inozemstvu, priča o višjih umetniških ciljih, za katerimi stremijo. A tudi predavanje in tehnična stran podajanja sta bili jasen izraz boljšega hotenja. V resnici, pevci so nadkrilili vsako naše pričakovanje. Tu se očito pozna spretna roka mojstra in zborovodje, skladatelja F. M. Hradila, ki je moral za dosego priznanih uspehov, brezdvomno zastaviti vse svoje sile. Hkrati pa je morala biti tudi požrtvovalnost pevcev zelo visoka, zlasti če pomislimo, da so to po večini priprosti ljudje, ki so se iz najoddaljenejših krajev dveh žup zbirali po dvakrat na teden v Mor. Ostravi, da se naučijo svoj precej težek program. Taka krepka volja, taka odločnost, taka nesebičnost bi morala biti v vzgled vsem onim našim pevcem — in mnogo jih je — ki ne poznajo rednosti niti v prav ozkem ambijentu, kakoršen je naše mesto. Ne moremo trditi, da razpolaga ostrav ski sokolski zbor s prvovrstnimi pevci; morda celo nasprotno, toda pred vsem: številnost zbora krije gotove pomanjkljivosti, a energija pevcev, združena s spretnostjo zborovodje, pa dovede tudi težavnejši pevski aparat do ugledne stop nje s tem, da se posveti visoka pažnja tehnčni izobrazbi, tako da morejo prihajati v poštev tudi skladbe težjega kova. To nam je dokazal zadnji koncert, na katerem so dosegle ravno muzikalno in tehnično težke moderne skladbe morda največji uspeh. Zato smo občudovali izvajanje Janačkove skladbe »Sedemde-settisoč« in Hradilove »Pesem Beski-dov«. A tudi starejše in tehnično bolj komplicirane skladbe, kakor Bendlov »Pohod taborov«, Smetanova »Poljedelska« in znana »Utopljenka« Kfižkovske' ga, so uspele brezhibno. Koncert se je otvoril s tem, da je pev ski zbor odpel najprej našo himno, po tem pa obe čehoslovaški. Na programu so bili poleg gori navedenih še skladatelji: J. B. Foerster, Marhula, Hilmera Spilka, Malat in naš Matej Hubad na zaključnem mestu z zadnjo in edino slo vensko točko: »Prišla je miška«, v Hra diiovi obdelavi za moški zbor. Pevci so jo odpeli imen tno in z dobro slovensko izgovarjavo. Takisto so urajale tudi če ške narodne pesmi v raznih -efektnih nri redbah. Zbor je bil c’e!c.7;c:n silnega anUiv za s strani rrrr.Tobo re-a občinstva :i je na konca fV.’al .'e OrMrtfarjevo »Ju gcslavijo« in I'rr.I V,- ’ c /: dorno vina«. v. M. ' Preseneis.-ira sa bs!i-j! 2553 KOZAKI film katerega ne sme nihče zamuditi Pride v KINO UNION Plesne vale priredi v mali dvorani Narodnega doma zimsko športni odsek ISSK Maribora Pričetek danes ob 20. Prijave sprejema tvrdka »Soort Rodič«. 2539 Mariborski in dnevni drobiž Prvi ban dravske banovine Vseučiliški profesor v Ljubljani in minister v pokoju, inž. Dušan S e r n e c, ki je s kraljevim ukazom imenovan za prvega bana novo ustanovljene dravske banovine, v kateri je razen črnomeljske-ga sreza združena vsa Slovenija, je bil rojen 8. julija 1882 v Mariboru kot sin znanega slovenskega taborskega govornika in narodnega probuditelja, odvetnika dr. Janka Serneca in Josipine rojene Srebre. Po dovršeni gimnaziji v Mariboru je študiral tehniko v Gradcu ter se je kasneje specijaliziral za elektrotehniko na vseučiliščih v Parizu in Grenoblu ter v Karlsruhe. Prvotno je služboval pri svetovno znani nemški Splošni električni družbi, nato pa je stopil v službo bivšega kranjskega deželnega odbora kot ravnatelj elektrarne v Završnici na Gorenjskem, kjer je bil do 1, 1922. L. 1920 je bil poverjenik za javna dela v Ljubljani, 1. 1923 je postal docent na ljubljanski univerzi, 1. 1925 je bil kot poslanec SLS izvoljen v narodno skupščino, 1. 1927 pa je postal izredni profesor na ljubljanski univerzi. V Uzunovičevi vladi je bil nekaj mesecev tudi minister za javna dela. Po 6. januarju 1929 je postal tudi podžupan ljubljanske mestne občine. maribor na zračni progi Beograd — Dunaj Nedavno je bila med Jugoslavijo in Avstrijo podpisana pogodba glede vzdrževanja potniškega letalskega prometa med obema državama. V pogodbi je naša delegacija zagotovila po zaslugi Aerokluba v Mariboru tudi našemu mestu zrakoplovno pristajališče. Kakor hitro bo imel Maribor svoje letališče, bodo pristajala na njem letala zrakoplovnih družb ki oskrbujejo promet med Beogradom in Dunajem. Maribor bo obmejno pristajališče, kjer bodo avijoni pristajali po po* trebi. Minule dni se je mudil v Beogradu in Novem Sadu tajnik mariborskega Aero* kluba g. dr. Šestan, ki je uredil poslednja nerešena vprašanja glede zgraditve aerodroma v Mariboru. Predpriprave so toliko napredovale, da se zanesljivo računa, da bodo prva potniška letala pristala že zgodaj spomladi. Zadnje zaključke glede gradbe je storil tudi upravni odbor Aerokluba na svoji včerajšnji seji. Načrti so že davno odobreni, sredstva zagotovljena, tako da bo vendar uresničena želja, ki se žal v letošnjem letu ni mogla izpolniti. — Pouk v Izprememba naslova našega uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti je izšel v št. 99 z dne 7. oktobra prvič s sledečim novim naslovom: »Kraljevina Jugoslavija. — Uradni list dravske banovine«. — Razpisano mesto skrbstvene sestre. Mestni magistrat mariborski razpisuje s takojšnjim nastopom službo skrbstvene sestre v mestnem mladinskem domu v ljudskem vrtu, ki bo obenem gospodinja in nadzirateljica otrok. Služba je pogodbena z Din 9.000 letne plače, hrano in stanovanjem v zavodu. Pravilno kolko-vane prošnje naj se vlagajo na mestni magistrat s potrebnimi osebnimi opisi, dokazili o dosedanjem službovanju ter šolski izobrazbi. Prednost imajo prosilke, ki so že bile zaposlene v tem svojstvu in imajo po možnosti bolničarski in gospodinjski tečaj. — Koncert v mestnem parku prihodnjo nedeljo radi manifestacijskega zborovanja odpade. ga® Na 9. obletnico koroškega plebiscita se vrši spominski večer v gostilni Kosič, Veiririska ul. v četrtek, 10. t m. ob 20. uri. Prvi sneg. Po sila vročih dneh v septembru in v prvem tednu oktobra je nastopil po dežju, ki je pričel padati že včeraj dopoldne, nenaden vremenski prevrat. Ozračje se je že do večernih ur shladilo zel oobčut-no, davi pa je zadišalo po snegu. Temperatura je v štiriindvajsetih urah padla od plus 23 stopinj na plus 5.4. V višjih legah pa je sprememba še občutnejša, tako da je na Pohorju v minuli noči zapadel sneg. Pobelil je vse grebene, na nekaterih me-slih pa se je obdržal celo pod sredino pobočja. Nad Rušami je zapadel pravdo Robnikovega posestva. — Seja širšega odbora Pedagoške centrale se bo vršila dnte 13. t. m. na drž. ženskem učiteljišču v Mariboru. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. čitanje zadnjega zapisnika in poročila funkcijonarjev. 2. Razgovor o samoizobraževalnern delu v letu 1929-30 na podlagi Popotnikovih smernic. 3. Organizacija pedagoških krožkov in delovnih zajednic. 4. Popisnice. 5. Slučajnosti. Vabljeni so delegati posameznih učiteljskih društev, a tudi ostali učitelji vseh kategorij, ki so interesirani na pedagoškem delu. — Svilene nogavice se brezhibno popravljajo v ateljeju Valenciennes, Gosposka ul. 34 £ivan me bo gotovo razumel zdravnik, si je mislil. Zdravnik je dolgo pomišljal, kaj naj napravi, oziroma kaj bi Selmar rad. Končno pa se je zadovoljno posmeh-ljal. V nekaj minutah je bil Selmar že v operacijski sobi. kjer so ga kljub njegovemu odporu narkotizirali in mu odvzeli popolnoma zdravi slepič. Šele pozneje, ko so našli tolmača, je bilo pojasnjeno, kaj je Selmar pravzaprav hotel. Njegov brat pa o vsem tem ni nič vedel. On je namreč ležal v neki drugi kliniki, na tej pa ga niso -mznali in tako se je thdi zgodila usočl ota. Zločin ljubosumne starke V krakovskem predmestju Kostrza se je odigrala v soboto strašna rodbinska drama. V mali hišici je stanovala zakonska dvojica Anton in Zofija Rožički. Mož je bil vpokojeni sodni arhivar, star 67 let, njegova žena pa je bila pet let starejša. Zadnje čase je opazila, da se je pričel mož pečati z mladimi dekleti, vsled česar je tudi zelo zapravljal denar. Prevarjena starka je zato sklenila, da se strašno maščuje nad nezvestim možem. Ko je mož v soboto na zofi zaspal, je prišla stafka na tihem v sobo, položila okrog zofe žagovino in slamo, polila vse s petrolejem in potem zanetila ogenj. V nekaj minutah je bila vsa hiša v plamenu. Ko so ogenj pogasili, so našli truplo Rožičkega popolnoma zogljenelo, njegova žena pa je izginila. Po dolgem iskanju so našli ob obali Visle njen plašč, na njem pa pismo, v katerem naznanja, da je storila zločin zato, da se maščuje nad možem. Svoje dejanje pa hoče popraviti s tem, da gre tudi sama v smrt in sicer v valove Visle. In res so že naslednjega dne potegnili njeno truplo iz Visle. Razumljivo. Mojzes Zlatarovič je prejel opomin naslednje vsebine: »Cenjena tvrdka! Kljub opominom še do danes nismo prejeli niti denarja niti blaga. S spoštovanjem...« Trgovec pa je odgovoril; »P. t. Ne čudite se, nismo ničesar poslali!« Branitni kolosi V granitnih kamnolomih ameriške državice Maine so nedavno odstrelili ogromen granitni blok, ki je brez dvoma največji granitni kolos. Granitna skala je bila dolga 70 metrov, široka 25 in 15 m debela. Tehtala je nad 50 tisoč ton, dočim jo po volumenu zavzemala približno 2600 m3. Vendar se lahko s sličnimi granitnimi velikani ponašajo tudi druge dežele. Norvežani so pripeljali v Oslo pred dvema letoma 17 m dolgi kos granita in izklesali obelisk. Iz kanarskih kamnolomov so Italijani prepeljali v Rim 460 ton težak komad marmorja. Luksor-ski obelisk v Parizu je dolg 25 metrov in tehta 225 ton. Za prevoz iz Egipta so Francozi rabili 7 let. »Kleopatrina igla« (Tutmozis III. jo je postavil že 1500 let pred Kleopatro v Heliopolisu) tehta 186 ton, a so jo prepeljali v London leta 1878. Druga pa je bila prene-šena v newyorški centralni park. Smrtna nesreča grofice Berchtolč Sin nekdanjega avstroogrskega zu** nanj. ministra, grof Ladislav Berch-told mlajši, se je v torek na avtomobilski vožnji s svojo 191etno soprogo, grofico Marijo Degenfeld pri Satoralji Ujheliju težko ponesrečil. Avto je vodila grofica sama. V največjem diru se je hotela izogniti nekemu kolesarju, pri čemur pa je zavozila z vso silo v neko obcestno drevo. Avto se je takoj prevrnil in pokopal oba pod seboj. Grofica Berchtold je obležala na mestu mrtva, njen mož pa je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v Budimpešto v bolnico. Ob obali reke Limpopo v Južni Afriki je našla ekspedicija prof. Lidia Ciprianija kamen, na katerem je bilo odtisnjeno stopalo predzgodovinskega človeka. Po tej sledi 5se. more; sklepati, da je bil ta pračlovek zelo velik in izredno močan. Prof. Cipriani smatra, da je ta tip ljudi izdeloval one velike kamenite plošče, ki so jih našli v Transvalu. Geolog ekspedicije sedaj študira starost najdenega kamnas Prvi spomenik v Črni Gori bodo odkrili v drugi polovici t. m. na Cetinju. Spomenik bo postavljen voditelju napredne svobodoumne Črne Gore, pokojnemu Milošu Šauliču, bivšemu ministru pravde in enemu izmed reformatorjev pravosodja v črni Gori. Za spomenik so zbirali po vsej Črni Gori. Izdelal ga je akademski kipar Stijovič, vlit je bil v Zemunu, podnožje pa je izdelano iz marmorja iz Belopavloviča. V Oberammergau-u so izvolili novega Kristusa. Dne 7. t. m. se je vršila v Ob'er-ammergau-u za slavnostne pasijonske igre izvolitev igralcev, ki bodo v prihodnji sezoni igrali sedmero glavnih' ulog. Po stari tradiciji se je najprej celebrirala slovesna maša, nato pa se je od 10. do 13. ure vršila volitev. Za Kristusa je izvoljen slikar^ Al. Lang. Tudi za uloge Petra, Marije in druge so izvolili nove igralce. V Oberammergau-u je zelo živahno. Pri šlo je že veliko Amerikancev. Sokolstvo Razpored telovadnih ur oddelkov Sokolskega društva v Mariboru. Oddelek Telovadnica v Telovadil dnevi Ure Vaditelj člani Krekova ul. Pondeljek, petek 20—22 Dekleva Janko Člani starejši Koroščeva ul. Pondetidr, sreda, petek 18-30—20 Hvalenc Joško Članice Krekova ul. Torek, četrtek 18-30—20 Pipan Mira Članice starejše Cankar. Šola Pondeljek,četrtek 19-20 Nabergoj Stana Moški narašiaj od 14.—16. leta Krekova ul. ■Sreda, sobota 1830-20 Lapajne Stanko Moški naraščaj od 16.—18. leta • Pondeljek, petek 18-30—20 Mačus Franjo J Ženski naraščaj od 14.—16. leta » Torek, četrtek 17-18-30 Dekleva Janko Ženski naraščaj od 16,—18. leta ■ * Pondeljek, petek 17—1830 Mačus Franjo Moška deca od 7.—14. leta m Sreda, sobota 17-! 8*30 Kaučič Janko i Ženska deca od 7,—14. leta Cankar, šola Pondeijek,četrtek 17—18 Pipan Mira Moška In ženska deca pod 7 let . 9 U 16—17 Kajč Milena in j i 1 Urbas Erna Popravila ur In gramofonov izvršujem po nizki ceni A. ECCARIUS, MARIBOR Slomškov trg 5. 22» SOLSKE za vse šole, in vse šolske potrebščine kupuite v TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 \ ................. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgodevlnakl roman Iz starih Benetk 188 Prav tako je Bianka sledila Bembu. Stopil je k, palači, pred katero se je ustavila gondola, ter krepko potrkal. Ta hip je prišla Bianki svetla minuta. Obvestiti hoče svojo mater! Sporočiti ji hoče kakorkoli strašno obtožbo, ki visi nad njeno glavo. In kadar bo Imperija na varnem, pobegne tudi ona, Bianka. Ko je Bianka, opiraje se na Perino. odšla in so se vrata zaprla za njima ter sta bila Bembo in Are-tino sama med seboj, sta se spogledala. »To je tisto dekle, ki sem ti pravil o njej,« je dejal Bembo. »Tista, ki jo je treba...« »Pohujšatl, da,« je rekel kardinal mrzlo. Aretino je ostal zamišljen in povesil oči. »Kaj pomeni to?« je vprašal Bembo preteče. »Kdo je ta deklica?« je odgovoril Aretino. »Ali ti nisem povedal?« se je odzval kardinal surovo. »Ona je hči kurtizane Imperije. Kot hči kurtizane ima v svojih žilah kurtizansko kri in je sama v sebi že kurtizana, ako ne po dejanju, pa po požaru svoje navade, po svoji želji razkošja, po vročici, ki razburja njeno domišljijo, dokler ne razburi njenih čutov... Kaj hočeš reči?« »Pomilujem jo,« je dejal Aretino. Bembo se Je nasmehnil. »Treba je torej, da ti dokažem neumnost tvojega pomilovanja. Posodi mi orodje svoje obrti, svoj vrli tintnik, v katerem imaš tako jedko črnilo, da ti privabim iz njega zlato tinto, ter svoje vrlo pero, ki seka toli krute rane, ker hočem z njim v tvoj blagor spet nekoliko puščati beneški državni blagajni... Če se prav spominjam najinega računa, dobiš še pet tisoč Srebrnjakov od vsote, ki sva se zmenila zanjo. Daj, pesnik, daj mi Črnilo, pero in papir, daj da napišem nakaznico, daj, da ti z zlatim dežjem operem tvoje nežno sočutje s tem papirjem, balzamom vseh balzamov... daj, tak daj no, tristo hudičev!« »Ni treba,« je dejal Aretino, »Ni treba?« je zarenčal Bembo osuplo. »Tako je. Obdrži svojih pet tisoč Srebrnjakov.« »AH so to besede tvojih ust, ali se mi sanja...« »Ne sanja se ti,« je povzel Aretino in vzdihnil. Bembo je čul ta vzdihljaj, ki se mu je zdel naslovljen na tistih pet tisoč Srebrnjakov. Notranja borba Aretinova je bila v resnici huda. Odkloniti nakaznico za pet tisoč liver je bilo zanj v resnici herkulsko junaštvo. Aretino jo je odklonil kljub temu, in resnici smo dolžni priznanje. da je bilo med vzroki, ki so mu velevali odkloniti, par častnih in poštenih. Prvič je mladost in nedotaknjena čistost Bianke, njen tako žalostni in preplašeni obraz, njen pogled, poln obupa, z eno besedo, ves vtis deklice navdal Aretina s čuvstvom, ki je bilo začetek odkritosrčnega sočutja. In drugič si je Peter Aretino, umetnik svoje vrste, dejal krasoto v naročje tako grdega človeka,, kakor je na tihem, da bi bilo res zločin, vreči tako popolno bil Bembo. »Margarit am ante porcum!« je dejal sam pri sebi. S tem je končano naštevanje častnih nagibov, ki smo jih morali pokazati bralcu zato, da spomin Aretinov, ki ga je zgodovina že itak očrnila z zelo pretirano in dokaj hinavsko grajo, ne pride po naši krivdi v popolnoma slabo luč. A žal, ta čudna odklonitev prilike, pobasati toliko denarja, je imela tudi še vzroke druge vrste. Aretino še vedno ni bil okreval od groze, ki ga je obšla pri misli na Imperijo. Kaj bo torej, kadar Imperija izve, da imajo njeno hčer zaprto pri Aretinu!.., Že ob sami misli na to je bledel kakor mrlič. Kajti on je bil prpričan, da ga bo kurtizana skušala spraviti s sveta. Na pol trepetaje od groze, na pol trepetaje od sočutja, vzdihujoč nekoliko od kesanja in nekoliko občudujoč svoje junaštvo, je povzel: »Ti ne sanjaš, Bembo. A verjemi, jaz, Aretino, odklanjam nakaznico za pet tisoč liver, ki si jo pravkar podpisal.« Zares je bil kardinal sam segel po rečeh, ki jih je hotel imeti; vzel je črnilo, pero in papir, podpisal nakaznico in jo porinil pred Aretina. »Vzemi vendar, prijatelj!« je dejal »Ne!« je odgovoril Aretino in se ozrl na nakaznico s plamenečim pogledom, polnim smešne tragike, Bembo je vstal, stopil k Aretinu in siknil: »Torej me hočeš primorati, da preiščem skrivnost tvojega potovanja k Ivanu de Medičis in umora tega vojskovodje natančneje?« Rekel je to čisto slučajno, ker je imel le površen sum o ravnanju Aretinovem v tej zadevi. Toda Aretino je bil prepričan, da ve kardinal dovolj, da ga ovadi dožu in ga pošlje gnit v kako podzemeljsko temnico. Kar odrevenel je od strahu. In ko mu je Bembo iznova pomolil dragoceni papir, ga je Aretino vzel; pri tem je napravil široko gesto, ki je pomenila: »Nazadnje, kaj me briga vse skupaj!« »Torej,« je dejal kardinal, »ostane pri starem?« »Eh, kajpada, brate, res se mi je ubožica smilila v prvem trenotku ...« »Smilila!« je zarežal Bembo. »Smilila, ker sem jaz tisti, ki jo ljubim, kajneda. Ker sem obsojen, da ne smem nikdar ljubiti in nikdar biti ljubljen! Smilila, hahaha! Smilila zato, ker hočem povišati to kurtizansko hčer do sebe in sezidati njeno srečo. Ah, če bi jo najzadnji izmed tistih gobezdal s kodrastimi plavimi lasmi in čednimi brčicami potegnil ob spremljanju gitare na dno nesreče, se ti ne bi smilila! Toda jaz! Meni je prepovedano biti mož!... A naposled, kaj me briga! Če hočem biti, bom, ostalo pa ne pride v poštev.« Aretino je molče motril prijatelja, W je govoril te besede: kardinalov obraz je bil spačen tako krčevito, oči so mu plamenele tako, da je bilo v njegovem izrazu celo nekaj volščine. Naenkrat pa se je pomiril. »Z Bogom,« je dejal. »Ne pozabi, da se zanašam na Aretina... in na Aretinke.« Peter ga je pospremil, gledal za njim, ko je odhajal, ter se vrnil in zamišljeno padel v naslonjač. Toda kmalu je zamrmral med zobmi: »Vraga, vraga! Še mrzlico utegnem dobiti, če se bom tako zanimal za toli navadno ljubezensko avanturo. Pri vseh hudičih, ko sem hodil še z dičnlffi Ivanom de Medicis, sem videl čisto drugačne reči-Naj se zgodi z Bianko, kar ona pusti storiti s seboj. Naj Bembo stori, kar hoče. Meni se zdi, da bi bilo čas, iti spat. Saj se vendar že dani...« In ko je prišel v svojo spalnico, so se zaslišali njegovi kriki: »Pavlina! Klara! Perina! Margerita, Peklenske psice! Moja postelja ni pogreta! Ogenj je ugasnil! Ve zgage spite, ko jaz delam! Le počakajte! S korobačem vas pridem budit...« XI. Kardinal-škof beneški. Kakor je razvidno že po besedah Petra Afeti-na, je bil skoraj dan, ko se je kardinal Bembo, lo-čivši se od svojega sodruga, vrača! proti svoji palači. Na pragu hišnih vrat je čakal njegov komorni sluga, ki mu je planil takoj naproti, rekoč: »Ah, prevzvišeni, kakšna noč! Kak strah smo imeli!« »Molči!« je dejal Bembo, videč, da je par ml-mimogredočih obstalo in začelo gledati. »Karkoli se je zgodilo, navadi se že enkrat, ogibati se škandala. Pojdiva najprej gori. Potem boš makar lahko tarna}.« Lakaj je ponižno sklonil glavo in šel za svojim gospodarjem. Dospevši v svoj kabinet, si je dal Bembo najprej oprati in zavezati rane, ki so ga kruto sklele. »Zdaj,« je dejal, ko je sedel k mizi, »govori; a bodi kratkobeseden.« »Prevzvišeni,« je rekel sluga, »palača je bila ponoči napadena.« »Napadena?« je vprašal Bembo in namršll obrvi. »Ali so jo napadli roparji ali tatovi?« Mali ŽmHv*. doptaovaa)« in ogl*. ai trgmckega a* raUamnaga tftačcja: aaaka baaada SO p, ifljmin)il ifiMtk Din tO1— Učitelj de)e instrukcije osnovne in srednje šole po najmodernejši metodi. Ura 15 Din. Naslove na upravo pod »Delovna šola«. 2481 Vsak poznavalec vin trdi, da šibeniško vino ni dobro, zato jaz točim priznano dalmatinsko vino iz okolice Splita, novo, črno Din 10.—-, pri prevzemu čez 5 listrov Din 8.— liter v gostilni Evropa, Aleksandrova cesta št. 45. 2267 Na prodal novci urejena mesnica pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov pove uprava »Večernika«. 2274 Oddam sobo gospodu ali dijaku. Tattenbachova ulica 26, pritličje. 2269 Blagajničarka ali natakarica želi službo. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Plačilna«. 2270 Rabim trgovskega pomočnika, mladega, agilnega ter dobro izurjenega v manufakturi, špeceriji in železnini. Biti mora delaven in tudi dober poznavalec blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava »Večernika«. 2272 Koline, domače klobase, novo sladko vino, Pekrčan, Šeligijevo pivo, Mariborski dvor, Oset, 2277 Divji kostani li zasebnih nasadov in okolica Maribora kupi in plača, najvišjo ceno veletrgovina s surovinami Ivan Sluga, Maribor, Triaika 5 Iščemo livarja, samostojnega, delavca, z daljšo prakso, kateri zna izdelovati tudi modelne forme. Oferte z označbo prejšnjih služb naj se pošljejo na Henrika Štole, fabri-ka metalne robe Kula, Vojvodina. 2271 Vse vrste pletenin to meri, ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje: Strojna pletarna, Vojašniška ulica 2. 2318 Čebuljčke od hyac!nthe in tulipane priporoča v veliki izbiri, M. Berdajs, Maribor. 2484 Fotografiram vsel Portreti, brzoslike, industrija, spori Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyeri Gosposka 39. 2286 Nove spalne in jedilne sobe, po najmodernejših vzorcih, ugodno ugodno prodam. Aleksandrova c. 48. Trgovska hiša v Studencih prekajevalnica, mesnica in hladilnica, hlevi, remize ter velik vrt zelo po ceni na prodaj. Rudolf Wollo Krčovlna Dnevno sveie kislo zelje v znano dobri kvaliteti priporoča M. Berdajs, Maribor, Trg svobod« Gostilna Ivan Ros Cvetlična ulica 11 sprejema abonente na dobro domačo hrano. Vsako soboto to nedeljo pojedina domačih krvavih tn mesnatih klobas. — Z dobrimi y4 vini priskrbljeno. —• Za obilen obisk se priporoča gostilni***' predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavol,t Stanko Detela v Maribora