GLAS SVOBODE, SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Drlatmboa Ljudstva.	Glas Svobode.	GLAS SVOBODE SLOVKNIO WEEKLY Drvotrd To Thr Interests Gr
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	
“OD BOJA DO ZMAGE”! ^		-	-	“KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 10.	“Entered as Second-Class Matt.er July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago,	111.,	6. marca 1908. SSSSSZZT- Leto VII.
Razgled po svetu.
AVSTRIJA.
Budapest 5. marca. Kompliciran položaj v ogrskem parlamentu, poostren s ¡bojem za opravni red, je nastopil v kritičen stadij. Secesija v Košuth-ovi stranki je neodvralfcnas. Pogajanja med Ko-šathom samim in ministrom no-trajnih zadev, grofom Andrassy za pomnjenje zunanje levice so brez vspeha. Nesloga kiaolieije je pred durmi.
RUSIJA.
New York 4. mairca. Danes veder so proglasili Rusijo za republiko. Proklamacijo so podpisali člani odbora “Ruske republikanske Administracije’1’ in pritisnili ji uradni pečat Ivana Noro-dny, glavnega — tetvrŠevalnega poverjenika. V isti so izjavili, da Nikolaja II. nepripoznajo od tega. časa naprej kot cara Rusije lu da se ista od sedlaj naprej imenuje: “Združene države Rusije.” Ta naredba stopi v pravnomoč s ■30. oktobrom leta 1910.
V 16 s lučaj ib je bil car obtožen obsojen in ¡krivim priznan za kriminalnega zločinca in ne-člo-veka. Poidjpisatelji iizjave so tudi ob jednem izjavili, dla republika po ameriškem kopitu je edina rešitev za Rusijo.
Izvode te! izjave poslali so vsem vladanjem v Evropi, kakor tudi Nikolaju samemu in predsedniku Rooseveltu.
Raldi bi ■'•sečno opazovali Nick-a oni srečni moment, ko bo prvič slišal o “Ruski republiki.”
Petrograd', 5. marca. Iz gubernije Wolhinia se poroča, da je grofica Šuwalowa, posestnica mesta Dubno', ki ima 13000 prebivalcev, prodala to mesto grofu Offendorf, avstrijskemu plemiču, za drva milijona dolarjev. Mesto je jectno ¡tistib žalostnih krajev v Rusiji, ki se še nahajajo v privatni laisiti.
NEMČIJA.
Bavarska se je odločila, da ne bo izgnala,' ruskih revolucij omar-cev iz (kraljevine in to radi tega, ker predsedlniik Nord ne garantira pravičnega:, nepristranskega procesa.
Istotako je bavarska vlada odklonila predlog ruske vlade, v kälterem izaldnja zahteva idia prva vlada izžene vse ruske podložnike, kateri so bili pred nekaj meseci zaprti radi ponarejanja ruskega denarja, in kateri so prav gotovo v ožji zvezi s tifliškim u-moiom in ropom is pomočjo bomb. Bavarska- temu predlogu noče u-0 oditi.
SLOVENCI — POZOR!
Cenik iza sadje, itrtjie in semena pride ven ta teldein.
Vse maračitve je nasloviti na:
E.	Gram, 576 W. 21. St. Cihieaago.
Lepa prilika.
Gospod Mohor Mladič, gostilničar na 617 So. Centre Ave., Chicaga,111 nas je danes obiskal in nam povedal, da «e poda v večje podjetje. S salo onom “Triglav” na Oentlre ulici je tekom (zadnjih šest let toliko uspeval, da se je postavil na noge. Ta saloon, vedno dobro obiskovan, opremljen s kegliščem in polno zalogo likerja 'hoče sedaj kakemu rojaku prodati pod1 ugodnimi pogoji. Glede tega Obrnite se nanj. —
— Rojake opozarjamo na Steinerjev oglais. Znanje angleščine jie moč uspeha v Ameriki.
RUDEČE ZNAMKE, 35c.
BELGIJA.
Bruselj 6. marca. Zatrjuje se, da se je konečno prišlo do povolj-nega sporazuma med kraljem Leopoldom in belgijškem parlamentom v smeri prevzetja vlade proste države Kongo Od strani belgijske vlade. Najbrž, da sta odlok angleške vlade in pr eten j e Sir Edwarda vplivala na kralja, da se je podal. Po podatkih došlih iz zanesljive strani se je zavezal parlament oziroma belgijski narod plačati kralju za prenos vseh pravic prosti državi Congo skoz petnajst .let po $600.000 apanaže na leto in dovoliti iza javne zgradbe v državi Kongo nič manj 'kot $14.000.000
FRANCIJA.
Paris 5. marca. Kabinet je sklenil pri včerajšni seji, da se takoj 4000 mož vojaštva odjpošlje v Maroko in da se poprosi parlament za dovoljenje pol milj ona dolarjev za povzetje raznega važnega dela v Maroko.
Pariz, 29. februar j a. “Eecho die Plariis” je izvedel iz povsem zanesljivega vira, da Franko ni pobegnil prostovoljno iz Lizbone, temnic ga je novo ministrstvo poslalo v ipnognamstvo, klar se mu je povedlalo vljudSno. a odločno.
MEHIKA.
El Paistso, Tex. 5 marca. Iz Ckihuahina došla vest javlja, da so roparji oropali banko de Mi-nero, last mehikanSkega poslanca v Washingtuhu, g. Creela, za $29-¿.000 v mehiškim papirnatem denarju.
ŠPANIJA.
Barcelona 5. marca. Danes je policija trgala letake, ki so bili nabiti po važinejših prostorih Barcelone in na katerih se je objavilo, da dne 12. marca bo umorjen kralj Alfomzo.
Kraljevi par namreč namerava ta dan obiskati Barcelono in kakor se čuje bodeta najbrž ta o* bisk radi baje preteče nevarnosti opustila.
ITALIJA.
Rim 5. marca. Izbruh krnižne bolezni po imenu črne koze, dela veliko preglavice zdravstveni komisiji, katera je že vsa sredstva za stavljenje kolz porabila. Zdravstveni krogi se bojie, da se bolezen bol] ne najširi. Okrožje Sante Sabine, kamor pripeljejo vsace-ga s to boleznijo, straži kordon vojaštva.
Premogokopi v Iowa zaprti?
“S prvim aprilom” pravi J. P. Reese, tajniki družbe lastnikov premogokopov v Iowa, “če se pogodba med1 bosi in delavci ne sklene, bodejo vsi premogokopi v državi Iowi prenehali s delom in najmanj' 15000 premogarjav bo prizadetih”. Pripomnil pa je tudi, da maj brž, da ne pride do pogodbe.
GLAVNIM URADNIKOM S. N.
P.	JEDNOTE!
Društvo “Bratstvo Naprej” št.
9.	S. N. P. J. v Yale, Kas., opozarja e. ¡brate glavne uradnike, da maji ibi ukrenili prepotrebno pot za Jednotino blagajno — in to nemudoma. Ali naj se odvetniki pravdajo za to, kar je naše? Mar li naj mi te ogromne stroške trpimo, če Jiedinota slučajno zgubi?! In če zgubi potem so prav gotovo nalšii prihranjeni, žuljevi novci kratki — zaigrani.
Glavni uradniki1 nastopite pravo pot. To je čudna stvar, dla se nikamor ne iizmesti. Ker vidite
RUDEČE ZNAMKE, 35c.
Ameriške vesti.
Svoboda tiska v nevarnosti.
Senator Penrose je dne 13. m.
m.	predložil, dla se sekciji št. 3893 zveznega statuta dodla sledeče:
“V slučajh, da se dokaže kateremu koli časopisu, spadajočemu v drugi poštni razred (second class matter) priegrešek proti statutu poštnega zakona sme generalni poštar časopis konfiscirati in ima tudi pravico odvzeti mu pravico druzega poštnega razreda.”
Če je ta predlog sprejet, potem je vse časopisje v Združenih državah podrejeno strogi cenzuri. Smer tega predloga pa je zadaviti “svobodo” riška svobodnega mišljenja to je spraviti iz površja ■svobo'dne Amerike vse časopisje nevarno republikanski ali demokratski stranki. ■
Svobodna Amerika Ibo kanalu postala sestrica —- blažene Rusije.
Črna roka.
Skrivna policija je aretirala Frana Zajiiček, 38 let star, 583 Blue Island Ave., Chicago, zaradi pošiljatve pisma Rev. Procopuis Neužil, benediktinskemu priorju na 18 iin Allport cestii, v katerem zahteva od njega $1000 in mn ptreti s smrtjo, ako na določen čas in določenem mestu ne izplača zah tovarne svote.
Sestra pobegnila iz samostana.
'Mlada nuna po imenu Geneva je pobe gnila s stojim ljubčkom Rajmondom1 Dye iz Bernhardinar-skega samostana v Council Bluf-fu, Iowa. Dogodek predno se jima je posrečilo ubegniti je nejasen, ker ga obie stranke prilično pred občinstvom tajiti. Ha-leus corpus prošnja je še le izročila mlado nuno potem ko je že Ubegmla in so zopet morala povrniti v samostan, mlademu ženinu, kiateri jo je popeljal v Omaho, Nekr. pred oltar. Gospa Dye je bila še-le 16 let stara, ko je vstopila v zavod ¡kot usmiljena sestra in je tam prebila celih deset let.
50 otrok zgorelo.
Cleveland), O. 4. marca. V Co-llinwood bruhnil je ogenj v Lakie View ljudski šoli, fcatpro obiskuje od 400' do 500 učencev in učenk. Od 50 do 75 otrok je pogaženih in ubitih in veliko jih je poškodovanih. Poslopje je zgorelo do tal. Četa mož preiskuje razvaline in išče trupla otrok.
Stran od Goldfielda.
Kapitalistično časopisje se poslužuje oizmamfc: Goldfield jie open camp — tam delajo tudi neunijs-M delavci. To ni res. Western Federation of Miners ni poražena in vsi neumijsiki delavci, ki delajo v onih okrajih so* garjevci — sklahi.
da tožbe ne morete dobiti in doseči vaših pravic, bi morali že zdhv-na izvanredno 'zborovanje sklicati, da ise blagajna odvzame in naj bi se potem drugi brez ozira na naš denar med seboj pravdali.
Toraj' nujno — voda nam gre v grlo. Naši dolarji nam urno izginjajo. Čie se na Jedlnotine stroške tožari in če bi naposled le vsi stroški na Jednoto padli bi Stalo to mnogo več nego par konvencij sklicati. In če se zberemo, gotovo najdemo in pridemo do lepše poti, ki pelje do mira in občnega zadovoljstva in blagajna se bo u-maknila nesreči in — suši.
Naše društvo predlaga, da bi se
RUDEČE ZNAMKE, 35c.
ATENTAT NA SHIPPY-A.
Shippy ubije anarhista v boju na življenje in smrt. Harry Shippy, sin šefa, nevarno ranjen.
Pretekli ponedeljek oib okokr 9 ure zjutraj pozvoni neka oseba na vrata residence chičaskega policijskega šefa Shippija s pismom za Shippija. Policijski šef hoče sam odgovoriti Mite vratnega zvona in stopi k vežnim vratom. Prinašalec pismo Lazarus Overbaeh (Averbuch) pomoli pismo šefu, kateri pa, sumeč nevarnost .■'-■rabi pismonoša za obe rolki in kliče svojo soprogo, da preišče žepe surnni-čenega in se uveri, že ima kako o-rožje pri sebi. Orna je zatipala samokres. Šef in Averbach sta se medi tem prepirala. Prišlo je do boja na veži. Mladi Shippy sin šefa je slišal ropot in hitel o-četu na pomoč. Atentator se je obrnil proti po stopnicah prihajajočemu sinu in streli nanj. Krogla zadene mladlega Shippija za palec > -Šje nad ».•<■:>: ui je prodrla čez imladenčevo telo. Ko je oče to opazil in ko mu je gospa Shippy dala samokres pomoril je na Overbach-a in ga s prvim strelom takoj ubil. V razburjenosti sprožil je še štiri strele in njegov voznik pa d!va v mrtvo telo anarhista. Šef Shippy je bil v boju štirikrat zaboden s bodalom, vendar ne nevarno. Zdravniki upajo, da Harry Shippy o-ikreva. dames Foley, voznik je Obstreljen v ramo.
Skrivna policija je sfiaslefe a narbistom in jih bo skušala vse poloviti in iz Chicago iztrebiti, kar, mi nič več kot prav.
Mimogrede naj se iz ozirom nato, da marsikateri zamenjuje anarhizem s socijalizmom in obratno omeni, dla soeijalizem je popolnoma v nesoglasju s anarhizmom in .sta si bolj sovražna kot prijazna elementa. Socdjializem je za družabno življenje, med tem ko kapitalizem in anarhizem s svojimi fanatičnimi uboji in polbogi sta škandal za človeško družbo. So-•cijalizem se bori proti obema.
Pred tiskom, došla vest pa javlja, da je pomožni šef Sclhuettler izjavil, da Overbaeh ni anarhist temveč verski fanatik.
Za kaj ga bodejo še proglasili se ne da konstatirati.
“Socijalci” ne pretepajo svojih žena.
Ravno oni ljudje, ki se najbolj vrivajo med svet s svojo učenostjo socijalizma katerega so se naučili odi par prvakov so pokazali kako in v koliko razumejo socijalizam. -
-Jo;e More, jeden “pravih” pretepava svojo ženo in otroke in jim celo grozi s revolverjem, ke-dair pride domov poln vinških duhov.
Nedavno obsodil ga je sodnik
delegati zbrali v Chicago in združeno oprijeli dela, ker v slogi je moč. K temu pa hode treba več poguma delegatom nego je bilo v La Sallalh, 111. Tam se je predlagalo za tajno volitev, katera bi bila pravilna in ker so se pa dali nekateri p od vžgati — privolili so za javno volitev. Pravilna volitev je tajna, ne pa javna.
Sklenjeno in podpisano dne 1. marcija 1908 pri seji društva “Bratstvo Naprej”, št. 9. S. N. P. J. v Yale, Kas., s naročilom, da se isto priobči v listu “Glas Svobode.”
(Plečat.) Jos. Alič, tajnik.
RUDEČE ZNAMKE, 35c.
na 100 dolarjev kazni in poplačilo sodnih stroškov. Nekateri ožji prijatelji so mu pri županu Busse Jzposredovali pomiloščenje. Komaj je bil prost pal je zopet v stari greh “družabne ljubezni in sedaj ga jie sodnik obsodil na 200 dolarjev kazni in stroške. Ob jednem pa je sodnik telefonal žu-p. Busse-ju, d'a če se bo vmešaval v njegovo obsodbo in ga zopet pomilostil1, da bode on (sodnik) druge strune napel.
“Socijalci” ne pretepavajo svojih žena in otrok. Vi pa, ki ste “socijalisti” pa se pojdite učiti od “soeijalaev” alko hočete hiti v resnici: socijalisti. Kmalu več in podrobnejše: o “socijalistu” More in njegovih ožjih prijateljih. ___________________
Štrajk pri koncu.
Munde, Ind. 4. marca. Štrajk. Združenih pouličnih železničarjev, kateri se je pričel s. 1. januarjem se je pri glasovanju krajevnih unij končal. Tekom štrajka je dvanajst stotnij milice patroliralo uhce v Munciie-u, Marion in Anderson.
2,200 odslovljenih.
Namesto, da se Ibi delo s pomladjo odtprlo, se čim dlalje bolj zapira.
'The Ryan Car Co. v Hegwich,
111.	je prenehala poslovati 2,200 delavcev jie odslovljenih.
Standardi Steel Co. jo pričela zadnji torek s delom. Dr la samo 4 dni v tednu.
5000 mož bi oz 7e!\
Boston, Mass. 5. marca. Gez 5000 delavcev je prenehalo s delom v toatmenolomih v Bare in (Montpelier, Vt. in Westerly, R. I. radii nezmožnosti priti do kake poravnave med delodajalci in o-krajnimi unijami glede plačilne lestvice in mejisebbjne pogodbe,
'Petdeset kamnosekov, in ravno toliko kovačev je danes zaštraijka-lo v kamnolomih v Westerly, zahtevajoč večjo plačo.
Kriza v Rico, Colo.
Aloj® Brodnik poroča, da je bilo te dhove zopet 75 delavcev odslovljenih. Večina rudnikov počiva v tern okraju za nedoločen čas. Isti svari, da rojaki ne idejo tam dela iiskati.
Zopet 3000 odslovljenih.
Dayton, O. 4. marca. “National Cash Register družba” je danes odslovila 3000 delavcev za nedoločen čas.
Delo v Montani.
Butte, Mont. 5. marca. Z delom se je pričelo v Amalgamated, North Butte in Coalition rovih, kateri so počivali že od 9. decembra 1907. 30' odstotkov, vseh delavcev kakor se zatrjuje bode v kratkim pričelo z delom. Zadnjo soboto pričelo 540 mož z delom in v par dnevih se pomnoži število n.a 5500 vposlenih.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poSiljamo:
za $	10.35 .............. 50 kron,
za $	20.45 ................ 100	kron
za $	40.90 ................ 200	kron,
za $	102.00 ............... 500	kron,
za $	204.00 ............... 1000	kron,
za $1017.00 .............. 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N.E., Cleveland, Ohio
RUDEČE ZNAMKE. 35c.
“Šiba božja.”
SLIKA IZ ŽIVLJENJA SOCIJALISTA
Spisal X.
(Nadaljevanje.)
“Tako smo pomislili vse mogoče posledice, ktere bi lahko naspale sikozi maše hladnokrvno hujskanje —• v poštev smo jemali, koliko naših tovarišev bi prišlo vs-led tega ob svoj krulil, koliko rodbin poleg nas bi se pogreznilo po nedlolžnim v siromaštvo, na srcu ¡nam je ležal kamen' velikanske odgovornosti in v duhu smo videli blede, upadle obnaže nedolžnih otrok in zvestih žena posuižnjenih tovarišev. 0, da slišali smo tudi rotenje in kletve, katere bi se iz mnogih grl usipale na nas — “zapeljivce” . . . Vsega tega smo «e zbali, upal nam je pogum . . .
“Sprevideli smo, da petorica delavcev si lalglje in hitreje poišče nove službe, kot pa 'Stotine onih, ki so sedaj uposljeni — in premislili smo se . . .
“Poslovili smo se pri saloonu in od salo ona ter se odpravili takoj v različne posredovalnice slujžlb. Razdelili smo si okraje, da jia me hi eden drugemu prišli na pot ločili smio se, želeč si ob'h uspeha ....
“ Jaz sem prehodil in preiskal do sedaj že dva okraja; jutri 1-mialm) samo še enega, ali upanja nimam nobenega več1 . . . Kj»r koli sem povprašal po službi, po v-sod so ¡me vprašali najprej, zakaj sem iziapustil prejšmo slnžbo? — Povedal sem resnico, a oni so pa n e vrjedno in nezaupno zmajevali z glavami.
“Po navadi je stopil poslovodja k telefonu, začel zvoniti, zbirati im klicati številko telefona naiše stare tovarne. Kmalu za tem pa se je začel sledeči pogo-Amr:
“Halo, halo! Kdo tu?
((_______    7	7
“Vodja sosedne firme .w. B. — Prosim' vas, (bodite tako prijazni in pojasnite mi, zakaj ste odslovili Vašega prejlšnega. kurjača Slada.”
( t_______ 7	7
“Ne razumem. Kako pravite?”
C i________7	7
“Socijalist?!”
I (_______ 7	7
“Hujskač?! — Aha. Depa hvala za prijazno pojasnilo. Sedaj se ravno meni ponuja.”
“Da, da. Ni mogoče! Take ljudi je treba 'držati in jih učiti kozjih molitvic. Good hy.”
’“'Cink. Zopet je zazvonilo; poslovodja pa 'stopi k meni in mi reče: Najbrž, da! niste preslišali pogovora med! menoj in vašim biv-šim poslovodjo. Naslikal vas je kot nevaimegai socijalista, da —> še celo komunista, ki bi bili najraje razdelili ves njegov imietek med! delavce -— hujskač ste in ste ob enem tudi nevarni za red med delaivci v tovarni . , . Obžaln jem . . . Hujskača spnustiti med delavce, bi se reklo, deti ščuko med! postrvi ... Z ‘bo goni'!
'“Odšel sem.”
V.
“Na tak način so me pozdravili povsod kamor sem prišel vprašat ¡za delo.
“Večkrat sem pokazal najprej svoja spričevala in povedal koliko let isem delal pri tem ali onem gospodar ju. Tiuidi to mi ni nič pomagalo, ker vedno so me povpraševali, ¡zakaj sem puistil staro službo zakaj so me odslovili.
“Bilo je predolgotrajno delo, sem odgovarjal, celih dvanajst ur in to je bilo zame preveč. Potem sem zopet povedal, da sem prosil svojega bivšega šefa., da bi mi nekoliko olajšal trudapolno delo ali pa poboljšal plačo, ia gospod’ šef me je odpustil, češ: Dobim lahke druzega delavca zai manjšo plačo, če treba, ki bo delal isti delavn, čas.
“Za odgovor d^bil sem pa navadno : No, čudno to! Po dokazih vaših spričeval ste dober, jako
spreten in zanesljiv delavec. Meni se čudino zdi, kako je vendar to, da vas je odpustil? Sumljivo...
“Odstrani se in ime pusti čakati — V hipu pa zapoje telefonski zvonec svoj navadni drrr — kmalu za tem pa pride poslovadja nazaj k meni kjer sem ga čakal, zgane z ramama in reče: Vže po vaših spričevalih sem sumničil in zdelo se mi je, da tako izvrstnega delavca ne spode brez tehtnih vzrokov, a sedaj vem — socijalist, hujskač, nezadovoljnež ste .... Poskusite svojo srečo v Zdlruženih državah, v Evropi, Afriki ali celo v Avstraliji — tu v Canadi, boste težko prišli do nove službe . . . Zdravstvujte! ’ ’
Tako je Slad pripovedoval do-godbo celega' dne svoji zvesti soprogi, ki ga je s solzami v očeh nemirno poslušala.
Bilo je že rano v jutro in šla sta spat.
*
Ko se v jutro vstane in poza-jutrišnje poda se zopet na pot-za delom ....
Bil je ves poparjen ko se je vračal na dom', kjer ga je veselo im želno pričakovala njegova Lucija in otroci. Trdno je upala, da sliši veselo novico o novi službi. Toda prestrašila se je, .ko ji je soprog pričel pripovedovati o nesreči in nezgodi istega dne in kako porogljivo in brezsrčno so ga odslovili povsod, kjer je vprašal po delni
“Obšel sem vse firme v mestu in okolici”, je rekel naposled, “obetal sem, izgovarjal se, toda vse zastonj . . . Jutri še enkrat poskusim svojo srečo, im če ne bo mila . . . potem' gremo v — Avstralijo.”
Lucija je še dolgo v noč jokala, Slad pa se je premetal po postelji do ranega jutra, ko je u-trujem od telesnega in duševnega napora nekoliko Ur zaspal.
Konec.
Na policijski sodniji.
SLIKA.
“John Rood!”	,
Debel policist, ki se je .er o »naslanjal na pisačevo mi o je hitrih korakov odšel skoz mrežasta vrata. Kmalu se je vrnil in pred seboj porival namamsiko razcapanega človeka, približno 36 let.
Zaibuljene oči, katere je krasil škrlatast venček in neobrita brada so kazale, da ta zibajoča se oseba je storila nekaj nenavadnega.
'Prišedši pred mogistrata je o-mahnil in ni vedel koga bi obgo-voril. Čelo se mu je nagubamiči-lo in čudne misli so mu rojile po glavi. — Še se obotavlja in pogleduje izdaj enega zdaj druzega kakor, da bi bil začaran im slaboumen.
“Vzdignite vašo roko” se otrese sodnijski pisar miad obtožencem.
V razburjenosti dvigne naš razcapana znanec ¡namesto desne roke levo, a zraven njega stoječi tolsti policist mn jo brž potlač in ga s krepeljem dume v desnico,, 'hloteč ga' opomniti, dia tu v A-mariki se prisega s desnico. Brž pomoli desnico kvišku in kaže vseh pet prstov nememu stropu.
“Prisezite na resničnost izpovedi — resnico, samo golo resnico — tako vami bog pomagaj ! ’ ’ “Prisegam — vaša čast.” “Otoženi ste pijančevanja razgrajanja in kalitve občnega miru. Kriv ali me kriv?”
“Vaša čast. samo en požirek in popolnoma miren sem bil, ko me jie zgrabil policaj.”
Pisač, ki je sedel v sodnikovi bližini M potisne naočnike na dolgem' suhem nosu, da so bolj trdno stali in namignil drugim pisarjem, dai so se mu pomagali smejati in regljati. Njegova čast, sodnik, ki jie uprav žvečil debel čik tobaJka je plumil z vso resno,st jo tja v oddaljeni kot in z jedinim očesom! namežikmil časnikarskim poročevalcem v znamenje, da zabiajvai se prične in naj pristopijo bližje.
“Rood pomislite, da je mepos-tavno zanikovati policajevo iizpo ved1!”
Poročevalci so hiteli pisati s svojimi kitajskimi znamenji in se smejali na ves» glas. Nekateri so ga celo v svoji brezbrižnosti namesto “Rood” zapisali “Rude” kar pa pomen j a “neotesan.”
Aretiranec je videl same smehljajoče obraze in čuteč nič slabega se je počel smejati sam tak -, slastno, da je- kazal čeljusti brez zob.
Ta mala predrznost obtoženca se je dopala sodniku. Plunil je zopet v oddaljeni kot in misleč, da je dobro opravil vsaj tako daleč, pričel je znova in izvlekel iz žepia Tudeč zavitek in slastno ga razmotal. Pogleda vsebino, spusti stari zgriženi čik v dlan, ga vrže v kot. in založi si novega.
“Kako ste pa zgubili zobe?”
Obtoženec se zaničljivo obrne proti policaju, ki ga je aretiral in ves čas zraven njega stal in reče:
“Vaša čast, z obrazam sem se nerodno zadel ob njegovo debelo pest” in pokaže s prstom na policajevo desnico, v kateri je debe-iubar stiskal težak krepelj. “Razume se” nadaljuje, “da ni nameraval nič hudega storiti z menoj, ali vidite, vaša čast, nesreča nikoli ne- .‘miruje. Bil sem' dolgo časa brez »dela». Pred meseci imel sem dobro delo ali žalibog moj nasprotnik je šel k bosu in se mu ponudil delati pet tolarjev na mesec oelneje kot jiaz, na to mu je dal delo in mene odslovil. Kaj naj storim, iščem dela, katerega nisem mogel niti kupiti kaj še le dobiti. — Potikal sen^ se okoli; sem ter tja dobil sem kako malo delo, a to še redko kedaj.”
“Včeraj sem začel premišljevati o moji Nežki, moji ljubi ženi, 'kako mora ona vendar prenašati to gorje, kako razcapana hodi po ulicah in se vibi ja, da preživi lačne otroke. To je šola vam rečem Ko sem tako premišljeval postal sem nevoljen in nestrpen, pričel sem piti, da si ultolažim jezo, revščino in razdražene živce. Vendar pa mislim, da sem pil malo preveč; na to sem pa po na-klučju srečal onega, ki me je iz dela spodrinil. Ko ga zagledani se mi kar v glavi zmeša in skočim k njemu in sem ga tako po njegovi /nerodni buči naklestil, da bo pomnil svoje žive dni. Ko sem ga tako obdelava! pride ta le “ (pokaže ma policaja) ” in me po glavi stem kolom loipne, da sem
Dalje na 6. strani.
Kako pride Vaš denar
najvarneje v stari krc,j?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 So. Center Ave., Chicago, 111.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeMerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, Ili.
Na vsaki steklenici je naša varnostna znamka “sidro”.
25 in 50 cent. v vseli lekarnah. F*. Ad. RICHTER & GO.
215 Pearl St.* Hew York.
Te zebe? Omisli si dober površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni
Victor Volk & Co.
izkušen krojač
838 Is St., La Salle, lil.
TEL. 646 R I
Valentin Potisek
----- GOSTILNIČAR --
1235—lst St.,	La Salle, 111.
Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna
ANTON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Bine Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
TOM. KTTLICA
UNIJSKI TESARSKI MOJSTER
1294 Trumbull Ave,, Chicago.
Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila.
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGRAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-dovieo in mineralno vodo.
076 W, 19. St Tel, Canal 6296
NAZDAR!!! --
=SALOON=
Kosićek Brata
590 S. Centre Ave.	Chieago.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641
w	%
*	WISCONSIN	PHONE 4 jv
$ LO^vs^-v ^EL S
*	*
¡J Dvorana za društvene seje ¡{J ¡¡¡j in veselice. Popotniki do- jjj
*	bro došli. Postrežba s sta- <i»
*	novanjem in hrano.	£
*	i»
*	24|Union Street.	£
vt KENOSHA,	W1SC. 5
\	f
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
John 0» Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre- Avenue Chicago, 111.
MATIJA ERKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Ckicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
624 South Centre Avenue. CHICAGO
CUNARDIS LINE
Iz New Yorka v SredoZewisko morje iti AdrJJatičUja. pristanišča. V_R^KO potom _ GJB RAL TA RJ A, NE AP EL JA IN TRSTA.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Caronia” in “Carma-nia”, dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita.
Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor tudi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na:
mm STEAMSHIP COMPANY LIO.
F.	G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn St.,	Chicago


JOSIP ZALOKAR
priporoča rojakom v Clevelandu svojo dobro in vedno preskrbljeno
| GOSTILNO na 899 Edison Rd. N. E.
kjer toči vedno r veže pivo in likerje. Unijske smodke in prost prigrizek. Nadalje priporoča »voja fina vina, domačega izdelka in sioer:
rudeče galon 50c, belo galon 60c, rumeno galon 55c
Proti predplačilu ali poštnem povzetju pošlem ta vina na vse kraje Amerike. Za dobro postrežbo in pristnost vina jamči Jos. Zalokar, gostilničar,
899 EDISON ROAD, N. E.,	CLEVELAND, OHIO

	Trgovina z železnino, pečini,
	preprogami in z v-
	sem pohištvom
	Dobro blago po nizki ceni
11 *	pri
	Y. Kobzina-tu
	580-582 Bine Island Avenue
'C 	* " 4-')	CHIcAGO, ill.
Shod finskih delavcev in trgovcev-
V Hibbitig-u, Mitin.
Posebno poročilo.
Hilbbitng, Miran., 26 feb. 1908
Odi ikiair se je končal štrajk na Metsabi Riauge so lastniki rudnikov veidno premišljevali, kako bi zainogli ulničiti Zapadno Rudars-ko Zveizo v tej okolici, da bi potem brez vise slkirbi spali v svojih' (pailaičialb in majest etično vladali mald dela/vci.
Ko je odšel Petrieila, organizator W. F. of M. so visi ka|p talis-tični listi 'Vpili, da je ogoljufal »delavce za $8.000, klar je pa seveda iz tirite zvito Laž. 'Lastniki rudnikov so si mislili, da s to lažjo dosežejo svoj podel namen razbiti delavsko organizacijo¡. To jim ni veljiaila, organizacija začela je še bolj iprocvibovati.
Dobro delo detektiva.
Lastniki mldnikov so to koj u-viidpili in Ikiaij jim je bilo početi?! Najeli so mnogo detektivov in j ib vrinili med' delavce, da bi s pomolčijo informacij, katere bi dobili otdl ¡detektivov uspeli in razbili organizacijo. Medi detektivi bil je itutdi neki Finec, kurjač, katerega je Mininea.polilška skrivna policija. poslala v Bibbing, da Vstopi tam v lokalno unijo in dela kot detektiv tzia Oliver Mining Co.
Ta mladenič je bil povsem poštenjak in delavski prijatelj. Kot detektiv moral je pošiljati dnevne dogodke in poročila o majskih, sejali ma detektivni urad v Duluth in namesto, dia bi poročal lastnikom ¡rudnikov resnico, vprašal se je vselej pri Uniji, kaj naj poro“čia im iporočal je po nasvetu unije.
Lastniki rudnikov so ma plačali tri dolarje ma dan, presito stanovanje v (hotelu in vožnjo. Vodil jih je za nos cele tri mesece, le žal, da jih mi še dalj časa.
Lastniki rudnikov' so kmalu s-; oznali. da jib prebrisani mladenič za» nitko vleče in odslovili so
Spomini iz preteklih let.
Tla1 mladenič ni bil edini detektiv, veliko jib je bilo vmešanih meld delavci), veinidar ¡pia niso mogli inič škodovati tukajšnjim organizacijam, ki so vkljub vsi opoziciji čim priidnejše napredovale. Boj med delavci ira delodajalci iz pretelklegia leta in žalostni spomini na pretekli štrajk, ko ¡so depu-tlrami človeški tigri nečloveško postopali mapram delavcem in njihl družinam jim je bil vedno pred očrni. Strašili se niso ničesar. Z geslom:	1 ‘ Delavci visib
dežela, združimo -se!” niso se vs-tiralšili temine ječe im izaikiaij bi se je?! Saji ise je vendar šlo za blagor delavca, njegove družine in delavske organizacije.
Spornim nai one žalostne dni, ko je (kozaška: diruihal po noči vdrla v hiši im’ stanovanja delavcev, v-' žela krušne očete s postelje, zvezala jib im odlpeljala v temne, nezdrave, zadubile ječe zbuja, še marsikateri ženi in otroku maščevanje in srd v njih srcih nad kapitalističnimi ktrvoibfci. — In zibaj so zapirali te molže? Samo z--.to, ker so bili verni im zvesti r delavske organizacije - Z apa1-ne Rudarske Zveze.
Aili ne vpijejo ta kpzašlka surova dela v' nebo? Ali ni čas, da se ubogi trpiiln-delavec organizira v delavske in politične organizacije?
Delavec obdeluje celi svet
in on maj ga vlada in vživa. Seveda štrajk se je končal s porazom delavstva, vemdar s tem še ni rečemo, da je kapital zmagal; Ne rarvino .obratno nastavil si je sulico ma prsi, Iker s ¡začasno zmago zbudil je delavca, ki še sedaj zaveda in tem krepkeje oklepa delavske organizacije. S strukovnim organiziranjem prišel pa je delavec do zaključka, da to še ni dovolj. IStopil je polagamo na politično polje, preskočil- republi-ikalnisko ograjo-, prestopil opalemo in ožgano demokratsko osatje in
iprčd1 njim se miu je odprl veličasten pogled na rodovitno klasje socijialiizjma. V republikanskem grmiu videl je čepeti strabopetega zajca, na oisiatu se je oboi, med’ rumenimi klasjem iziagledal pa. je pridnega delavca, ki je trebil o-.sad! im grmičevje iz med klasja im iz veseljem, se mu je pridružil.
V zadnjem ¡štrajku je tukiajšmi delavec sprevidel kje je pravo in kje zlo. Spoznal je da republikanska im demokratska stranka so 'za kapitalizem in pogubomosne za delavce.
Republikanska’ ali demokratska stranka, da delavcu svinčeno kroglo, v slučaju, da vpraša za kos kinuha ali večjo plačo. iSociijiaii-zem pa pravi, da dlelalvec je deležen vsega produkta, katerega pro-laluieira s težkim delom. In tako bi moglo biti1.
Finci organizirani. Shod.
Finci, kar se tiče naše okolice, .so naj bolj itaizredino .zavedni delavci, raaiaumejo se v politiko in Socijalističnai stranka jim je o-'proda.
Kapitalisti se boje socijalizma kakor budile križa. Da bi za-mo-gli uničiti delalvsko gibanje so se poslužili zelo hinavskega načrt-a., s katerimi, če se jimi posreči, spravijo zopet delavca v služnost srednjega reka.
¡Nlaičrt je bil sklenjen, da Oliver Mining družba ali bolje rečeno ‘"'Steel Trust” podkupi nekatere finske trgovce, sovražnike delavskih in sociljaliističnih organizacij in da isti skličejo poseben shod, katerega1 bi se udeležili vsi Finci, da se na tem- shodu navdušeno pri diguje im prisili vsakega finskega delavca podpraisego iin čalstno besedo odstopiti od Zapadne Rudarske Zveze in ¡socijalistične stranke.
¡S to vadb mislili so kapitalisti posužniti Fince in ž .njimi tudi ostale nlarodboisti ter jib zapisati v svoje “črlne biulkve” srednoveš-kega .suženistvai.
Ali zmotili so se. Sboldl je bil sklican 26. februarja- in čez 8 0 Fincev iiz mesita Hilbbimg in okolice se je udeležilo tega zborovanja. Zborovanje je od|prl trgovec Anderson ki je bil tudi predsednik žboro valn e ga. odbora.
Predat se je pa zborovanje pričelo pridrla je v dvorano ko/aška svojat, ki naj bi intervenirala, če si bi upal kateri soeijalistov ugovarjati (kapitalističnim govornikom.
Resolucija že prej snovana. Preklinja socijaliste.
Resolucija, katetra so hoteli o-dobriti in s kiatero so mislil delavca potlačiti je bila že prej1 dobro pripravljena in se glasi:
'“Mi ameriški državljani finske naroidnoštni m.estia Bibbing in o-'koiici na posebnem Shodu preklinjamo delavsko in socijalistično gibanje im
jKer mi državljani previdimo, da delavec nimai pravice zahtevati (boljši plače, iker vsakemu delavcu je dovolj $2.00 na diain plače, katero dobiva od naših lastnikov rUdniik-ov in: katerim bi moral Ibiti hvaležen, da mu puste ¡delati, in.
Ker lastniki rudnikov v tukiajš-ni okolici mislijo da je naš finski narod na najbolj anarhistični podlagi, kiatena1 jib (Steel trnast) o-viiro v vseh političnih in iindustri-jelniib ozirih
Bodi pojasneno, da mi Finci in ameriški državljanih preklinjamo delavsko in socijialistično gibanjie v naši zgoraj imenovani okolici in s tem pokažemo ameriškemu
Mi ¡zahtevamo svobodo za se, naše žene in otroke! Proč s sutžen-stvom! ”
Neki Finec po imenu Outanen je uistal pomiril razburjeno množico in vprašal predsednika: “6o-
■spod predlsedtoik, povejte nam koliko plače .site dobili od Steel tnu-		
		K« ;w • sí •
sta za islkliiciamje tega shodia?” Ploskanje tisočevih rok in stotine vriskov j.e odmevalo po dvo-		Vi', ^ -
rani, Drulhal oidl Steel trusta poslanih kozakov pridrla je k zavednemu ¡delavcu in ga ¡nečloveško suvaj© iizignala iz dvorane.		mss
	New York	
Ali spoštujete’ red, white in	La Provence	
na|rodu, da smo dobri državljani. ” V smetišče s resolucijo !
Ko je bila. tla resolucija pročitana nastalo je veliko vpitje med otroci in ženskami in ko se je ta vriše polegel, razlegal se je glas iiz stoterih grl: “Dol s Steel trustom ! Y smetišče s resolucijo!
blue’? Bog ve ... .
Ko je ‘druhlal spodila tega delavca iz dvorane je predsednik Anderson razvil veliko ¡ameriško zastavo in nagovoril:	“Povejte
mi, ali verujete v to zastavo, katero IjUdstvo spoštuje že čez 400 let, ali pa v ono rudečo cunjo?”
Agitator Jobu Mački vstane iz med množice in spregovori: “Kar se tiče zastave md se veliko ne oziramo. Čast obema. Mi delavci se oiziraimo in tzanimamo za. naše delavske pravice, po katerih ,!e delavec deležem vsega produkta, katerega on producira, mi ¡se po tegujemo za svobodo, katero pod sedajnim krivičnim sistemom nimamo. Vi predsednik in ves1 odbor živite iz delavskih krvavih žuljev in tega shoda niste sklicati 7 namenom da bi mi finski niaroa dokončali ali bodemo spoštovali Ameriško zastavo ali rudečo c vajo. Ne, Vaš namen je drugi. "• < ol trust vas je za pan cenite-kupil - namenom, da uničite Zapadno Rudarsko Zvezo in ngouo-Li.te • socialistično gibanje v tej okolici ” —
Komaj, je teh par ¡besedi spregovoril, pridrla je dnuihal policajev in izpodila.! agitatorja iz dvorane. Ve|čiraa je .sitmlpiatiiziriala s agitatorjem in: vpitja ni ¡bilo niti kone.a niti kraja.
Kozaki ¡so vihteli svo je kole nad zavednimi delavci in jih gnali ven iz dvorane. Agitatorja Malčki so izgnali samo štirikrat.
Podpisovanje lastne obsodbe.
Koncem seje pa omeni predsednik: “Kateri niste socijalisti pristupite bližje in podpišite svoje itmei. ’ ’
Vsak, ki hoče ¡priseči, dia se odpove svobodi, da se odpove prostosti, d!a se odpove kruhu in delavskim pravicami naj podpiše oni papir itn svinčene krogle se bodejo zlivale zanj; kot poplačilo udarnosti Steel trustu.
Izmed' 800 Fincev podpisalo je to lastno obsodbo 60 neipresodniih mož. Žalostno!, idla v dvajsetem stoletju se dobijo še možje 'ki prodajo svobodo za. par besedi in si puste utisniti «uženbko (zlnomienje n,a Čelo.
Dušni pastir proti delavstvu.
Na slbodu 'bil je pričujoč tudi finski dluhoven', kiateri je tudi govoril v prilog Steel trusta ter zaničeval 'delavce in njih organizacijo. Zbrano ljudsko ga ni hotelo poslušati. Ko pia le ni hotel prenehati, »začelo je ljudstvo vpiti: “Aid si ti Kristov namestnik? Koliko si pa ti dobil od .Steel trusta ■za tvoj govor1? Prenehati je moral in shod se je konicah
Tako se .postopa z dlelavei v prostih Zdh. dkžavaih. Če hočejo delati morajo pod prisego podpisati', da bodejo 'zvesti svojim delodajalcem, da bodejo delali bot kalifornijski mulci celo svoje življenje za par centov ma dan, in ko bo prišla starost zagrabi beraško palicio in pojdi sklučen, raztrgan in bos. od hiše ¡do hiše proseč ¡milodara od usmiljenih delavskih družin.
Delavci na noge! Svobodno misel v roke in prižgimo luč socijalizma1. Ne'udlajmo se !
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROQA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
vstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
.....30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine..........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. Ijiew York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove S®“	^^po=	Igu
g. najnovejši modi in nizki ceni. ^
JURIJ MAMELK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
I	--	„
ê
©
©
M. A. WEISSK0PF, M. D.
---- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer.
©-
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. V EISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
&
^Jemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Zdravilo, katero rabi ves civiliziram svet mora biti ¡dobro. V vseh jezikih se hvali Ajnchor Pai.n Expeller za revmatizem in bol v mišicah. 26e in 50c.
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"GLAS SVOBODE."
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, knpite peči in pohištvo pri
JI®“ NAS “m
©
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
ATLAS UREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
¡j LAGER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
WEEKLY_________________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
“Glas Svobode” izhaja vsaki petek
_____________ in velja------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto...........$1.50
za pol leta............75c
ZA EVROPO:
Za celo leto........kron 10
za pol leta.........kron o
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
665 Blue island Ave., Chicago, III.
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.	_____

STRANKA.
'Slovenska socijalistima kluba: “Svoboda” v Chieagi in “Luč” v Clevelandu, Obio, pozdravljata sodruge v Collkrvvood, Obio in njihov ravno ustanovljeni slovenski soe. klub.
V začasni odbor novo-uistanov-ljenega slovenskega so-eijaiistične-ga kluba v Collinwood, Obio so voljeni (sledeči sodtaugi:	Karol
Kotnik, predsednik; Ivan Škerl, tajnik — blagajnik, Ig. Kotlar, zapisnikar, Jus. Kunčič, organizator.
Glasilo je: “Glas Svobode.”
Pribodinja seja se vrči v prostornih na 5410 Elsinor ulice, Col-limvood, O., dne 8. marca ob 1 uri pop.
— Seje slovenskega soc. kluba “Luč” v Clevelandu, O., se vrše v prostorih na 5705 St. Clair Ave. Odborniki A. Kužnik, predsednik Rud. Perdan, tajnik; J. Hočevar, zapisnikar; Pr. Černe, organizator in Ivan Volk, knjižničar.
listično, še manj pa značajno za molže,, ki se izdajajo za socijaliste.
Nadalje obsojamo slov. soc. klulb st. L'Jugoslov. soc. Zveze v Ameriki, radi pretiravanega zatrjevanja, da isti je bil združen s iSooijaliistiično Stranko med tem ko ni bil in ne bi -bil, Iče ne bi naše glasilo “Glas Svobode” ga v to prisililo.
Ker je Socijalistima Stranka politična organizacija in tako tudi vsi (klubi združeni s stranko protestiramo proti vsakterem v-mešavanju in vplivanju slovenskega so'cijalističinega kluba št. 1. v Obicagi Jugosl. so©. Zveze v A-meriki ali kateregakoli druzega soc. kluba v zadeve tikajoče se društev S. N. P. Jedlnote ali Jed-note same.
Apeliramo pa -na vse slovenske soieijalističnie klube v Ameriki, ki še niso izvezani- s Soc. Stranlko, da pristopijo k Soc. stranki, ker, to je edina prava pot. Istotako o-p oizarjamo sodlruge po Ameriki, da se v krajih in državah, kjer nima Socijalistima Stranka krajev-1 nega ali državnega zastopništva, obrnejo direktno na narodnega tajnika sodirug M. J. Barnes, 269 Dearlbom Stn Chicago, 111., in kar se tiče pa glasila, da jim je -pkostoSt dana voliti si kateri koli slov. soc. list za svoje glasilo.
V pojasnilo naj se še omeni, da ¡Socijalistima Stranka v Ameriki ne pozna nob-enih takih zvez kot je Jugoslovanska socijalistiena v Ameriki ki ni zvezana s Stranko in katere namen je bil in je še d-anes -sebičen in zavisten.
Istotako izjavljamo, da slovenski socijalisitični klulb “Svoboda” v Chieagi se ne ozira in prezira vsako resolucijo, ki jo bi eventu-edno i|zdal kateri koli soc. klub, ki ni zvezan s So-eijalistično Stranko.
Pred. Lesar, A. H. Skubic A. Štukelj.
se je zvolil delavski soc. list “Glas Svobode ’ ’ za glasilo.
0'b tej priliki se je slišalo par precej lepih in ¡navdušenih govorov, ki bodejo rodili obilo sada. Sedaj bodemo delovali skupno roka v roko. Clevelandska “Luč”, Collkrvvoodlski klub in chicaška “Svoboda” so na pravi poti in upati je, da se jim drugi klubi kaj kmalu pridružijo.
Omenimo naj-, da pri organiziranju tega kluba sta bila navlzo-ča dva sodruga od “Luči”, katera je tudi kos svoji težki nalogi.
Prihodnjo nedeljo t. j. 8. marca ob 2 uri pop. se vrši v prostorih na 5410 Elsinor Ave., Collinwood, O., glavna seja in vsadko naj pripelje še par rojakov, da bodemo skupno delovali za delavske koristi. Na svidenje!
Clevelandčan.
RAZNO.
— Iz urada tajnika Socialistične Stranke za Cook County .prejel je tajnik slov. soc. kluba “Svoboda” v Chieagi znamke za posebni asesment. Socijalistična Stranka je sklenila, da vsak član te stranke prispeva 35c za pokri-tev stroškov narodne konvencije, ki se ima vršiti dn-e 10 maja t. 1. v Chicago, 111. Te znamke (ru-deče znamke) prodajajo se tudi ne-čla-nom stranke in vsakdo, kateremu je o-bčni blagor delavske stranke pri srcu si lahko omeni jedno ali več teh znamk. Vstraj-na agitacija za veliko vdeležitev pri tej1 konvenciji, ki bo velikega pomena za nas delavce bo gotovo rodila lep sad. Na noge tedaj! Šežite po znamkah!! Zunanjim podpiralcem 'jih tudi pošiljamo in nijhovo ime bode priobčeno v listu “Glas Svobode”. Znamke se dobe od: A. H. Skubic, 665 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Vaš za socijalizem
A. H. Skubic.
¡Slovenski socijalisitični klub “Svoboda” v Chieagi, 111., je i-mel svojo redno mesečno -sejo pre-tiMo nedeljo. Pri seji volil se je tudi -odbor .za tri mesece. Sledeči so izvoljeni v odlbo-r: Sodrug J os. 'Wershay, predlsednik; šodir. Predi Lesar, tajnik — blagajnik; sodr. Alojz Skubic, organizator in sodri Albin H. Skubic, zastopnik in kbjiižtoičar.
Vsa poročila nasloviti je na so-¡cruga Predi, Lesar, 652 W. 21st Str., Chieaigo, IliL,
Po daljši 'debati in razmotri-vanjiu izdala se je sledeča:
RESOLUCIJA.
Slovenski socijialistični klulb “Svoboda” v Chieagi, IH. je na reldni seji -dne 1. marca t. 1. sprejel ¡naslednjo -resolucijo in -sklenil, da se priobči v svojem glasilu ‘ ‘ Glas Svobode. ’ ’
Z ozirom -na to, da slovenski soci j alisitilčni kkub št. 1 v Chieagi, 111 Jugosl. ¡soc. Zveze v Ameriki in njegovo glasilo “Proletarec” vsestransko napadata in bojkotirata nalše glasilo “Glas ¡Svobode” in to le radii tega, iker je urednik “Glas Svobode” s pomočjo tega lista prisilil Slovenski soc. klulb št. 1 v Chieagi Jugosl. soc. zveze v Ameriki pristopiti k Socialistični ¡stranki v Ameriki,
nadalje z ozirom na to, da isti tedlndik, dobro vedoč, da je protiustavno zahrbtno- ¡snovati razne ¡socijialistiičnie klube in jih iz lastne, sebične koristi ne prijaviti So-eijalistični Stranki, da bi se s isto zvezali, izjavi jamo, ¡danes 1. marca 1908 vsi sodr-ugi (12 prisotnih) f-love-niskega socijailističnega kluba “Svoboda” v Obicagi-, 111., da ta nastop kluba št. 1 iin lista1 ■'Proletarec’’, kateri- bi ¡moral; po njegovem geslu:	“Delavci vsih de-
žela, združite se!” delovati za združenj e klubov s Soci j alistieno Stranko i-n ne tihotapsko pobirati od istih mesečne prispevke, kateri hi morali sicer iti Soeij-alistični Stranki, ne pa nobeni “zvezi” ki ni s stranlko ¡zvezana in kot taka sploh ustavima, najstrožje obsojamo in izjavljamo, da tako početje, Uri: sluzi za cepljenje Socialistične Stranke ni pošteno, socija-
DOPIS.
Collinvood, Ohio, 2 marca. 1908
Na pustno nedeljo, to j,e 1. marca priredilo je tukajišme društvo “V boj” S. N. P. J. zabavni večer. Prijaznemu vabilu bratskega društva in vrlih članov odzvalo se je mnogo rojakov, da so bili ■prostori vsi zasedeni. Zabava je v-spela nad vse imenitno. Bdi smo ¡dobre volje v klub temu, da smo bili večina — štaparji.
Bratje — člani društva “V Boj” so vse potrebno preskrbeH, da ni ničesar manjkalo na tej prijazni zabavi. Govori so se sukali o raznih predmetih, tudi krize niso pozabili vendar pa napredek društva “V Boj” je bil vsakemu na sren.
Da pa ni bila zabava jedno-stra-n-ska in pogovori ¡preenolični, preskrbel je vrli Ig. Rottar, ki je nabral pri radodarnih rojakih prostovoljne darove za srečolov. Da se je pa vsakemu ponudila prilika poskusiti isfvojo srečo so bratski nam sosedje, napravili krizi primerno ceno, da srno tako odnesli za malo ceno nekaj lepih dobitkov kot -spomin na pustno nedeljo od ¡društva “V Boj.”
Le čestitati je bratskemu društvu, da iima toliko smisla, do prave domače (zabave in zajedno tudi poučnih iin kratkočasnih pri-ledb. Duša vsemu temu delovanju je vneti -predsednik Josip Kunčič, ki navdušuje in spodbuja rojake ki složnemu1 in koristnemu dletu. Le tako naprej in prav radi bomo posečali vaše prireditve tudi v prihodnje.
Konceno se je spregovorila resna beseda o sedajnem žalostnem položaj®. Jednih misli smo bili vsi, da edina odpomoč tej krizi je organiziranje socijalističku klubov in pristop1 k soeij-alistični stranki.
Vse splošno je bila želja, da se ustanovi socijalistični klub za Collinwoodske Slovence. In ta želja se je tudi spolnila ter še isti se je vpisalo v novi klubi 16 (šestnajst.) so drugo v in se je ob j edinem zvolil začasni odbor. S tem so ¡pokazali, da turnejo toki časa, čas organizacije. Po vzgledu Clevelandske “Luči” in Ohdcaške “Svobode”
IŠČEM Filipa Kolar, kateri je krivih nog, rujavih las in 'brk, pegast po obrazu in je S1“ čevljev visok. Rojake, kojim je ¡znan njegov naslov -proisim, da mi istega pošljejo. Andrej Ladiha, box 476, Clinton, Ind.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak”
kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35e. poštnine prosta.
Listu v podporo.
Uredniku za par cigar in zato, ker ne vemo kdo je prvi tajnik pri društvu1 “Zvon” 50c.
Fr. Krefel, 25c, L. Brodnik 1.00 J. Kaiser, lOc, J. Kravanje 25c, M. Guzel, 50c, W. Brunschmid, 1.50.
Znanje angle^ine je uoi!!
Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči,in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj pošlje lOc na
THE STEINER ACABEHT OF LMAGES
Slov.Dpt. G. 669 Loomis St., Chicago. 111.
in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročitvi blagovoli naj se teh ¡lOc odtegniti.
Moderna gostilna in restavracija,
HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA.
Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči
MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve,
CHICAGO.
Sveže blago!!!
GROCERIJA
V zalogi imam tudi patentirana zdravila z garancijo Dra. Didrich.
Rojakom po Kansasu se priporočam. M. ŠTEFANĆIĆ,
bivajoč v Fleming, Kas.
FR.
109
CO.
NEW YORK
PODRUŽNICA
6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj« parobrodnih listkov po najnižji ceni.
¡Železniške listke za vse kraje v Zj edinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Grreenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami.


NAROČAJTE !N ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je izdal prvi, najstarejši in najzaneslji» vejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THIE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. SIT. HEW YORK. N. I.
DOPISI IN POROČILA
Rockland, Midi.
Dragi list: —
Tukajsni rojaki ustanovili smo slo vensko podlporno društvo “Domovina’'’, katero se misli prikla-pit S. N. P. Jedno ti Uradniki so: Jos. Wertin, predsednik; Mat. Wertaichi.eh, tajnik; Mat. Ritmanidh), blagajnik. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo ob pol 10. zjutraj. Vse tukajšne rojake vabimo, da pristopijo k temu društvu. Pristopnina je sedaj samo $3.50.
S bratskim pozdravom!
M.	Wertachich.
Opomba uredništva: — Vidimo, da mislite pristopiti k S. N. P. Jednoti s tem pa še ne rečete, da bodete pristopili k tej Jedlnoti. Po našem mnenju je S. N. P. Jed-nota najboljša Jednota v Ameriki in upamo, da bodete k tej tudi pristopili. Ne odlašajte, kolikor prej pristopite, toliko boljše za Vas in Jednoto. Zdravstvujte.
New York, 5. marca 1908 Dragi urednik: —
Iz navedenega se natančno raiz-vidi fcafco brez pomisleka naš narod' dela in koliko vpliv ima še klerikalizem med’ nami. V New Yorku in Brooklyn-u je približno
Ely, Minn., 2—29. 1908
Predpustna veselica, katero je priredilo društvo Sokol št. 20 S.
N.	P. J. dne 23. februarja v dvorani Ivana Butala je izvrstno iz-pala. Sokolska godba je svirala okrogliške in poskočinee, med plesom pa smo pili in se razgovarja-li, kakor da bi bili na domačem sejmu. Bratje Jakob Butala Anton Kocmur in Ivan Teran so nas lepo ob govorili in nam v domačem jeziku polagali na srca narodno čustvo. Ploskanje in ‘ živijo” klici so odmevali vsakemu govorniku.
Časi so slabi, ali kakor pravi vaš clevelandski poročevalec “veselimo se sedaj, ko je prepust, ker za pokoro imamo dovolj štirideset danski post” in mi smo se turi tega reka držali, ne oziraje se na krizo.
Konečno pozdravljam vse1 so-j mišljienike in brate širom Amerike in želim, da bi se vsi zvesto Ir-žali našega gesla: V slogi je moč!
J. P. Somišljenik.
Listnica:	Radi pomankanja
prostora priobčimo druge dopise prihodnjič. Vse pride na vrsto. Prosimo potrpljenja.
600 —800 Slovencev in od katerih je polovica za in polovica pa proti gradnji slovenske cerkve.
Kratek proračun naj služi v dokaz kom se zabrede v marodno-
KRITIČEN POLOŽAJ ROJAKA
kliče na podporna društva S. N. P. J. za odpomoč.
ekonomičnem oziru s takim podjetjem kot je ravno zidanje slov.
(Izviren dopis)
cerkve v New Yorku.
Svet naManbatanu po malem računano, bi stal $20.000 Zidarsko delo in stavbo najmanj	20.000
Kapital za župnikovo rento to je plačo letnih $800	20.000
Skupaj	$60.000
Toraj $60,000 bi treba za zidanje cerkve in stem je samo ceTkev postavljena in župnikova plača zagotovljena. Kje je pa sedaj drugo? Cerkev je treba popravljati, pevce plačevati, organista, cerkovnika, intd. Kje so druge stvari? Cerkveni tlak, oprava, klopi, altarji, zvonovi itd1.
In če prav za prav premislimo, za koga naj se pa ta cerkev zida. Ali map ¡za tukajšne Slovence, ki bodejo večina najbrž šli zopet v stari kraj, ali za one, ki za nami v Ameriko pridejo ? Vsak tak bo rekel: jaz se vrnem v kratkem zopet domov in čemu mi treba teh stroškov.
Za naše potomce pa nam sploh ni treiba skrbeti. Koliko pa se jih zanima za kaiko vero? Povejte mi, vi stari Amerikanci, če vaši otroci trgajo hlače po cerkvenih klopeh!? Kaj še le! to je odgovor. Naš slovenski narod v starem kraju je dobra molzna ¡kravica. Zakaj ? Zato ker večina še ne ve, kaj se po svetu in med drugimi narodi godi. Seveda pri naprednih strankah se kaj itacega več ne godi, ker stari običaji zo zginili in ž njim tudi vera v molzenje naroda.
V cerkvi drugih narodov je isti Bog, kaibor v slovenski in Slovenski verniki pridejo ven veliko ceneje, če hodijo v druge cerkve, in plačajo lOc ali 15c za mašo kot pa .če si zidajo lastno cerkev, poleg katere nikoli ne oizelene.
Nikakor nisem proti veri, katero je učil Kristus, sem pa proti stalrovieškemu molzenju in izkoriščanju ¡nevednega ljudstva in zato sem podal 'gornji dopis1.
Ti pa dragi čitatelj drži se tistega reka, katerega je govoril sam Kristus: “In prišli bodo časi, ko ne bodo častili gospoda Boga po shodnicah in gorah in ko počutiš potrebo moliti, zakleni se v tvojo čumnato in moli in Bog, ki je povsod pričujoč te bode uslišal.”
Žrtev Svobode.
Chicago, 5. marca 1908. Cenjeni gospod urednik: —
Prosim dovolite prostora v Vašem c. listu teni par vrsticam iz te žalostne Chileage.
Mimolo ho skoro 3 leta od kar sem se naselil v Z j edin j enih državah severne Amerike. Med' tem časom imel sem mnogokrat priliko slišati in videti posebno pa ko sem bil še uradnik c. kr. generalnega konzulata v Chicagi, kaka nesložnosit se nahaja ravno med slovenskimi narodom. Mislil sem pa tudi dostikrat, da vsem ljudem še 'bog ne more zadostno ugoditi, za tega del tudi nisem nikoli vrjel, da zamore rojak proti rojaku v tako kruti meri nastopati. Ali sedaj ko sem jo sam. iztaknil, sedaj ko sem sam prepričan v kaki meri Slovenca za svojega rojaka skrite, sedlaj Vam morem razmere še-le natančneje razjasniti.
Kakor vsak, ki hoče v tuji zemlji sebe in svojo družino oskrbeti, .stopi h ¡kakemu društvu, stopil sem tudi jalz> pred 15 meseci kot član v društvo “Sloga” v Milwaukee, Wise.
Nesreča, katera nikoli ne miruje je pa hotela, da sem pred 5 meseci na jetiki zbolel. Med tean časom dragi rojaki, sem prestal veliko bedo. Zadosti Vam bodi povedano, da sem prosil kruha po đobrođielnih hišah, med tem ko se je glavni odbor Jednote tožil na vse načine s dohroznanim starim blagajnikom Klobučarjem. Ako sem potožil jednemu ali drugemu svojo ¡bedo, noben ni mogel diružega odgovoriti: “Denarja ni, Klobučar ga drži.”
Z mesecem novembrom p. 1. začel je novi odbor pobirati asies-ment. Mislil sem sedaj ¡bo bolje, pa varal sem se. Kakor pravijo pravila ima se bolniška podpora izplačevati vsakih 14 dni. Dokler res ni bilo denarja nisem nikoli jemal pravil v poštev, ali sedlaj ko je po mesečnem računu za januari j 1908 preostalo še $20-
00.00 gotovega denarja v Jedno-tini blagajni, sedaj pa ni vzroka zakaj se glavni odbor ne drži pravil v isti meri kakor jih zahteva od krajevnih društev in posameznih članov.
Pa kaj vse to mar glavnemu odboru? Saj to so vendar ljudje, kateri so si že 'čez čas in Saloon businessom precej premoženja
pridobili in kateri sploh več bede in revščAe zapuščenega .umila ne poznajo.
Glavni tajnik ima mesečno po $100.00 plače. Kaj njemu mar ima li bolnik kaj iza jesti a'i ne, saj on vendar dobi svojo plačo ko mesec preide. Pri teh' ljudeh tu-
tU n ^)i\m :i o-n 11 il.-.iiil,- ii ornšnja.
Ako se vpraša gl. predsednika ali gl. tajnika zakaj' se zadržuje pofi pera vsak pravi, jaz nc vem zakaj se ne pošljejo čeki iz Clevelanda, saj imamo vendar denar. Tako se izgovarjajo jeden na dlruzega, zraven si ipa vsak misli: “Jaz i-mam dovolj, ti če pa nimaš pa od glada umri.”
Še hločem omeniti, kako ta glavni odbor za 'blagor bolnega člana po zdravniškem spričevalu skrbi. Radi mojle bolezni preiskali so me tri zdravniki, vsi trije p.a so izrekli enako mnenje, namreč: Da je moja bolezen neozdravljiva. Jeden je pa še posebej izjavil, da zadrževanje v Chicagi, bo povzročilo mojo hitro smrt.
Zaitegai del sem vložil na Jednoto prošnjo s, prilogo zdravniških spričeval.' V isti sem1 prosil, da .se mi izplača usmrtuina vsaj v polovini, ali naj se mi pomaga na drug naičin, da bom zamogel v kak zdravi kraj, kjer bom si zamogel svoje življenje vsaj podaljšati.
Zaradi tega sem se tudi preselil iz Milwaukee v Chicago, da se sem zamogel predstaviti vrhovnemu zdravniku in da mi je bilo mogoče s odborniki S. N. P. J. osebno posvetovati se.
Kaj je sledilo tej prošnji?
Pismenega odgovora še sploh nisem dobil nikakega, čeravno leži moja prošnja na Jednoti že čez 8 tednov. O tem se pa tudi ni za čuditi, s.aj glavni odbor sploh ne obdržava nobenih sej, katere ■bi bile v korist Jednote in ¡društev. Po mojem in po mnenju drugih Ibi vendar bila Jednota na dobičku, afco bi mi izplačala polovično usmrtnino to je svoto $250. in bi po tem takem ¡prenehal biti član S. N. P. J.
In ravno v slučaju kot je moj, o katerem so zdravniki izrečno potrdili, da jie neozdravljiv, bi bila dolžnost glavnega odbora za takega uda zanimati se, da bi se mu čim preje izplačala usmrtnina, ker ¡ga potem vendar ni treba podpirati več s bolniško podporo. V tem slučaju bi bila Jednota gotovo na koristi in tudi meni ibi se pomagalo, ker bi zamogel iti v stari kraj ali kam 'drugam, kjer je podnebje bolj milejše.
Ako se pa glavni odbor drži pravil in hoče mene tukaj držati mora mi vendar dajati podporo za celo leto in po vrhu še plačati eelo usmrtnino to je $500.00, do-čim ¡bi ‘bil sedaj' zadovoljen s polovico.
Dragi rojaki, zvedeli ste v kaki meri skrbi S. N. P. Jednota za bolnega člana, kateri si ne more na noben način pomagati.
Ne mislite si dragi rojaki, da jaz to svetu iz zavisti ali sovraštva naznanjam. Ne, ampaJk jaz iščem na tem sveta pomoči’,- ter s tem apeliram na vsa krajevna društva S. N. P. J., da blagovolijo pri svojih sejah mojo prošnjo v poštev jemati, po lastnem mnenju odobriti ter s tem vplivati na glavni odbor S. N. P. J., da se moja prošnja čim prej na ta ali drugi naačin reši.
Vsem rojakom in sobratom po širni Ameriki srčen pozdrav' Anton Windisch
1073 Blue Island Ave. '"iucago
Prijatelj, najboljši kažipot iz dosedianje zagate je (socializem. Nitkar se ga ne boj, nikar ga ne obsojaj, ampak poučuj ga! Ce ga poznaš ga bodeš sprejel, in v tvojem sircu bo jasno !
• * *
Nevednost! tjje edina tragedija življenja. Ni druge — Altberg. • * #
¡Svobodna misel je pot dio socijalizma.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga san producira.
	-V^IGL^ v	
“TRIGLAV”		
		‘‘BAN .... ..JELAČIČ”
Zdravilna Grenka Vinska Tonika.	^/CAL	
		Želodečna Grenčica.
-		
		
1648 West 2 2 ti d Street, Chicago, 111.
Svoji k svojemu! Kupujte naše blago!
} Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
Pozor!	Pozor!
Slovenci.
“Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
V sem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, lil.
Tri najboljša zimska zdravila.
Improved Laxative Quinine Tablets
ozdravijo prehlajenje v glavi v 12. urah. Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za hud glavobol vzemite 4 praške in ponovite za jeeno ure če potrebno.
Cena 25c.
Hermanekov balzam za kašelj
je najboljše zdravilo za kašelj, davico, sušico in hiipo. Cena 25c iu 50c
Hermanek-ovo, električno olje,
je najboljše zdravilo za bolna prša. križ zobobol glav6bol, tr ganje po ušesih, bol v kosteh, zvitjeitd. Cena 25c in cOc
Izdeluje in prodaja
J. C. HERMANEK,
LEKARNAR
585 Centre Ave.	Chicago, 111.
TEL.
'CANAL 5 97
ROJAKI ČITATELJI
""Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke.
Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta.
21 let v tej trgovini.
Prepričajte se.
BUDEÖE ZNAMKE, 35c.
IZ STARE DOMOVINE
in jugoslovanskih pokrajin
Utonil je v Vrbskem jezeru brivski pomočniki Bogomir Safesber-g.er iz Celovidai. Kljiuib svarjenju si je u(pal na prostor, kjer je bil led1 pretanek, da bi držal' drsalca.
Potrjeni zakon. Cesar je potrdil zakonsko osnovo, sklenjeno od štajerskega deželneiga zbora, zadevajočo začasno oiproščeuje od občinskih doklad! niai hišnioniaijeui-nimslki diaivek ip|ni noivih zgradibah in prezidiavaJh, v Ptuju. Mariboru, Jhidlein-burgu in Celju.
Silen vihar .so imeli sredii februarja ipo Gornjem Štajerskem krog Semeringa im Ralkse. Vikar je odimašal cele dele streh in podiral dimnike. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. — Tudi v Gradcu in o-koffiici sio imeli ta dan velik vihar.
Diamantno poroko je obhajal v nedeljo v Drslki pri Kovom mestu 81 letini upokojeni učitelja g. Florjan Kalieger in njegova 781etna soproga Cecilija. Izmed otrok je majidtarejlši niadlučitolj in šolski nadlzorniiki g. Ferdinand Kalinger.
Električna železnica .Matul j e-Volosko-Opatija Ika-Lovran. Kakor že v brzojavu omenjeno, pričela je voziti -ta železnica z 9. februarjem od Voloslke -dto Lovrana, a 15. februarja pia tudi i;z Matul j do Vol-oske. S tem je vožnja na celi progi jiarvnemu prometu odprta. Čez tri leta se je delalo na Tej železnici in ravno toliko časa je bdlai državna oelsta razkopana, kakor da bi krti po njej rili. Sedaj je konec tudi tega im državna iceisitia, da ni bila slučajno državna, bi imela sedaj jako lepo lice. Kar .se piai itdloe prometa na tej železnici, je ipia dbsediaj1 jako. živahen posebno na progi Opatija-Lovrian, četiuldi so 'cene precej visoke. Jezikovno vprašanje še ni na pravem mestu.
Na Češkem je postavila socijal-no-idemoknatična stranka v vseh volilnih okrajih stvoje kandidate.
Ravnopravnost ženske na Hr-Vaškem. (P.) 10. hišnega reda za kaznilnice na Hrvaškem določa: Ako jetniki bodisi z besedo ali dejanjem (žalijo uradnike, stražnike ali nadzorovalne organe, ‘kadar zlobno poškodujejo pohištvo ali drage predmete ter sploh pri drugih večjih prestopkih, kadar z o žirom na nrav1 ¡kaznenca. ni upa n, da bi imela druga klaizen uspeha, sme se. ko se je poprej vprašal »odini zidravnik, odrediti telesno kazan, in sileer dvajset batin odraslim moškimi laili 20 šibi mladeničem izpod 20. leta — istotaiko tudi žen-Bkam...’1’ itd1. Potemtakem so ženske vendar v nečem ravnopravne z rnioškimi, toda le z mladeniči izpod 20 let. Vendar se ne marajo ženske boriti «za mavnprav-nost z -odralsliimi mioškimd1, ker je 20 udarcev s šibo popolnoma dovolj v 20. stoletju.
Na Hrvatskem se je začel volilni boj >za sabor v znamenju krvi. V Uldibdini (Slavonija), jie bilo ljudstvo ogorčeno- na vladnega kandidata in mn je priredilo burno demonstracijo. Orožniki pa ise kair streljali in je eden iz naroda mrtev, 5 pa težko ranjenih. Ali se vračajo Rhuienovi časi?
Na smrt so obsodili v Mitroviči na Hrvaškem1 Štefana Večerinaca, ki je s petimi streli usmrtili Gaja Mijiaiea.
Trojčke je porodila v Marjana-eto 351etma Marica Bairlkvič žena lomldatrja. Vsi tri je so ‘dečki . in so prav zdravi s materjo vred.
Bitka mej socialnimi demokrati in krščanskimi socijalisti, —- V Trstu ¡se vrši fcalzenška -razprava proti dvajsetim, tožencem, ki so vsi domlai iizi Iz-ole in pripadaj-o krščansko socijalni stranki. Dne 3. feblruiviarjia lanskega leta so imeli socijalisti v Izoli ¡shod. Ko ¡so se zv-ečer vrinili niai piaimolk im se je ta pripravljal nia odhod, ¡so domačini — krščanski isoieijalci -napadli odhajajoče in. aaieeli na parnik lu-čaiti kamenje. Več jih je odneslo krvave glave. A na luieamje kamenja so socijalisti odgovorili s parnika ¡si streljanjem z revolver-
ji. Vseh prič je v tej razpravi nič manje nego 80.
RAZNO.
Madžarska idila. V samotno goždlarsko hišo grofa Ka-rolyija je prišel neznan, mož z veliko vreč-o im hrbltu/ ter prosil prenočišča. Domia je bila gozdarjeva hči, ki je dovolila možu, da sme shraniti čez noč vrečo v hiši, a prenočišča mu mi dovolila. Ko je mož odšel, je- opazilo dekle, da s-e v vreči nekaj pregibi je. Dekle je ustrelila nia vrečo, vsled Ič-esar so bili alarmirani delavci, . ki so poklicali o-rožnike. V vreči so našli krvavečega molža, ki je kmalu umiri. Neki orožnik je -zapiisika! na piščalko, k:i jo je našel piri ustreljenem, nakar so prihiteli iz; gozda trije možje. Orožniki so streljali ter ves tri ranili.
Peš hodiii po svetu- Lo-uiis Bernardi, izraan pod! imenom- roi dle marcheurs. Od 1. novembra 1907 je prehodil Belgijo, Franeoislko, Švieo, severno Italijo. V soboto je prišel v Gorico ter odšel v nedeljo v Trst, od tam pa v Carigrad! Belmard ima 22 kolajn.
Na veliki petek vpraša Stanko mamo, izakialj ne zvoni. Ko mu mama odgovori, da je Bog umrl, pa ¡vpraša ¡začuden«: Kdo bo pa zdaj Bog?
Cene
TA TEDEN
vredne
Vaše
pozornosti
Če pomislite, da vse naše blago je čisto, sveže, modno in v vsakem oziru zanesljivo, bodete se gotovo zanimali za spodaj pod ane cene. Brez dvoma, da razumete naš “coupon sistem”, in če ne, pridite, da Vam razložimo. KUPONE DAJEMO S VSAKIM NABITKOM OD 5 CENTOV NAPREJ.
Nadaljevanje iz 2. strani.
kar zvezde videl in — no, to je vse.”
Poročevalci se niso več smejali, sodhik s-e pa tudi ni pustil goljufati za svojo uprizorjeno zabavo.
‘“No, Rood, jaz mislim, da sreča vam ni bila1 mila ta dan. Zakaj ste postopali s svojim nasprotnikom tako neotesano? Zakaj ga niste raje počakali kje na samim in ga tam pošteno obdelali ? ’ Smehljaj, ki se je prisiljeno pokazal1 na aretovamčevem obrazu je vendar le pomenil, da še vedno upa, da ga bode sodnik izpustil, k-er drugače bi se vendar ne norčeval iz njega. Sodnik pa ni še dokončal ž njim.
“Pravite, da ne morete dobiti dela? Hm! No jaz mislim, da vam lahko delo -dobim.”
“¡Se vam zahvaljujem, vaša čast. Delal bom trdo in si prizadeval, dla me pridem več na to pot. Bil sem vedno dober in marljiv delavec in tudi zanaprej obljub ujem, da ostanem tak.” -Sodnik zmigne s ustnicama, jih krepko Stisne in plume po tleli tam v temen kot. ■ Zakril je s plumkom momentalno -zapreko; zabava, si je ¡mislil je preizvrst-
i.a, -da ibi .se mu skazila poleg tega pa je obložena le navaden delavec.
“Tam na -dolenjem koncu mesta imamo velik kup kamenja; dela boš imel dovolj za 30 ¡dni. Druga obravnava (Next case)!”
Nia te .sodnikove besede je postal aretovalneo bolj živahen im se povspel po koncu misleč, da dobi delo in kako bo z ženo zopet delil in otrokom prinašal razne stvari iz trga. Zdramil se je. Slišal je obsodbo: trideset dini kamen drobiti v prisilni delavnici. Srce se mu je skrčilo ¡žalosti in debele solze sio mu »trkljale po umazanem licu in neobriti bradi. Ni jih obrisal. Zajstoejal se je rna ■ves glas, stisnil žuljavo pest in zaničevalno pogledal sodnika.
Sodnik to -opazi, zaradi in- zopet. pobledi ter ukaže sodnijske-mu -pisarju:
“Ukmjižite obsodbo namesto trideset dni devetdeset. Jaz bom pokazal tem' klatežem kako se imajo obnašati!”
Policaj potegne obsojenca za rokav, ga sune pred se in zopet porine skoz mrežasta vrata v tem n-ico -od koder ga jie pol ure kasneje odpeljal -častni voz, ,s šestimi konji v Brideviille, kamenje -drobiti . . .
MOŠKA MODNA PRAZNIČNA OBUČA (Shoe Department 2. floor) Neprecenljiva kvaliteta te obuče se vidi na- prvi pogled — edino najboljše vrste usnje se rabi pri izdelovanju istih. Iste so najnovejšega kopita, s šnureami, Biuleher ali -pa s gumbi. Uisnje box calf, velour calf, ali pa patent usnje. V.snk par jamčen, dobite za ....................
$1.98
Obleke za dečke s kratkimi hlačami. Tu imate priložnost kupiti dobro obleko za imal denar, Ta vrsta oblek sestoji deloma iz ravno prejete maročmine pomladanskih oblek in deloma k nepopolne zaloge boljše vrste.oblek, ¡za katere smo prej zahtevali ¡po $4.00. Velikost od 2—7 & 9 do 16 let. Cena dbleki ................
$2.79
ŽENSKE SVRHNE PRAZNIČNE KIKLJE iž eelovolnenega Panama. sukna, s gubami (fal-di) hi okrašene s. tremi svilnatimi trakovi ob robu. Črne barve, .samo
$4.98
Edina unijška prodajalna na jugo zapadni strani.
Zaprto vsako nedeljo celi dan.
Kadar prideš v prodajalno povpraša po zas-lopniku Frank Slonich
NOVE POMLADANSKE WAISTS. Sedaj je -čas, da si nabavite bla-go po najnižji ceni -za prihodnje leto. -—- Te ¡so vse nove, in sveže — šile p« najnovejši modi — nekatere s kratkimi rokavi in gumbi na hrbtu — druge -zopet s dolgimi rokavi- in gumbi od spredaj — bel lawn ali madras, — kakor tludi nove nitkaste črte in figure — velika izber, posebna vrednost, dobite to prodaj za
$1.39
MOŠKI KLOBUKI, črni mehki, Fedoirai oblike, nov pomladanski efekt, .s širokim svilnatim trakom, vse velikosti, v vrednosti do $2.25 to prodaj za ...........
$1.69
Nikar ne pozabite, da to so edini predmeti katere Vam nudimo to prodaj. Tisoče in tisoče predmetov posebno za spomlad vam nudi ta prodaj. Toraj pridite in oglejite si našo zalogo pralnega in druzega blaga.
553,	561563^565 AVE	*
Nota.
Zia vsebino, oglasov v “Glas Svo. bode” ni odgovorno- niti uredništvo- niti upravništvo.
V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in drobno.
Zunanja naročita se spremejo.
M. Sikyta,
trgovec s raznimi domači mi vini in likerji.
582 S. Centre Ave. Chicago, 111.
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ¡ave., Chicago-, lil. Tel. št. Canal 915
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske’smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro došli!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 S. Centre Aye.
Chicago, lil.

MED IVAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni ceni fino sliko v najbolji izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta.
Jzkušen fotograf-
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
ESTABLISH 1883	phone Canal 287
ODGOVOR NA VPRAŠANJE

Severova Zdravila so jamčena po zvezni postavi o čistoti zdravil in živil. Ne jemljite podelkov!

mm
M
•ŸuB
ALCOHOL It Pm€K!<7.
m
vsak kašelj.
Da bi odstranili hitro kaš#lj vsake vrste bodisi suh, oslovski ali drugi — posebno kašelj iste vrste, ki je presledek jetike, uživajte to izvrstno zdravilo
Severov Balzam
za Pljuča.
Tit* mi s«< ***»*
» *.$«*.«* «'
Kf¡¿ Ril faâgt, Ci?<3$S«î & Mt lâss.
\S Urç ftw»,	C<W,S
‘ paeMovonWj'CwtP»
- CENTS ’
jiääfe W.
CiM« «»»*••
Ne omagajte v boju proti kašlju, premagajte in odstranite ga predno on Vas premore.
“Zadnjo jesen sem dobil kašelj pri delu v tovarni; nisem mogel delati nekaj dni. Ko sem pa porabil dve steklenici Vašega balzama za pljuča, sem bil ozdravljen in zdrav kakor poprej. Za to priporočam Vaša zdravila vsakemu y enakem slučaju, ker ga bodo gotovo ozdravila.”
Ivan Antončič, Barberton, Ohio.
Severov Balzam za pljuča — 25 in 50 centov steklenica
Ponesrečen] e delavcev.
Vsakdo, ki dela z rokami se lakko ponesreši včasih ne glede kako pazi ca se. Padec, poreznina ali kako dugače ponesreeenje lahko naredi rano ali kak drug »ered. Vse take ponesreče ’ahko povzroče veliko zamudo časa, ako se preč ne začne jih ozdravljati. SeveroVO Olje SV. Gotharda je v resnici prijatelj delavcev. Poskusile, je!
Cena 50 centov.
PRODAJA SE V VSEH LEKARNAH.
Spoštovan po ženi iz Maryland.
SEVEROV ŽIVLJENJSKI BALZAM je ozdravil go. Karoline Novak nevarnega slučaja slabosti in nemogoče. Ga- Novak piše iz Eearleigh Heights, Md., sledeče:
“Kupila sem Življenski balzam pri Baltimorskemu lekarniku in lahko izjavim, da mi je več pomagal kot katero drugo zdravilo. Tudi sem slišala o več drugih, katere je to zdravilo ozdravilo.”
Cena 75 centov.
^ Majte se pljnfati ampak knpiljte samo pristna zdravila in toje1 ‘Severova”. Zdravilni nasvet tirezplacno |
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
278—92nd Street
Chicago, III.
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljah, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli:	“Nikoli več tam niče-
sar ne kupim”. Večina nas ima tako skušnjo, inče je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, damine navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
«^sc=ac.
r
WW
NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVORIL
Frank Hudale
na,
611 So. Centre Avenue Chicago.
Slovencem in drugim bratom I ¡Slovanom se toplo priporočam| j za obilem obisk
S spoštovanjem
Frank Hudale
Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte ženitbe in domače zabave TEL.1023 CANAL
Kasparjeva držav-na banka.
823 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Ely, Minn. 1 marca 08.
“Že okoli dva meseca čitam Vaiš list, da si nisem nanj naročen. Dobim ga sedaj tu sedaj tam in ljudje mi radi ž njim postrežejo, ker skoro v vsaki hiši se dobi po ©n, dva, včasih še več iz-tisov.
Vi pravite, dia je kapital, če prav razumem, vzrok vsem™ zlu. Kako pa naj delavstvo živi brez kapitala ali kako naj kapital gre naprej brez delavstva? Rad) priznavam, dlai jo veliko bogatašev krivičnikov im da je denar vladar sveta, vendar pa prosim, dokažite mi' kako mora, biti vlada pod socijalizmom! boljša. •—
Ko mi dokažete potem sem pripravljen takoj misliti resnejše in ■stopiti' v Vaše vrate.
S pozdravom.
F. F. P.
Odgovor.
Na vprašanje: “Kako naj gre kapital naprej brez delavstva?” se Vam lahko .stavi drugo vprašanje:	“Kako naj človek živi
brez hrane in zraka?” Človeško življenje je odvisno od hrame in zraka. Brez tega človek ne more živeti, umre in postane n,a tem sveto ničla.
Ali se še mogoče spominjate o-ne bajke ia ljudskih šol o Damjanu, kateri je vsa to stvar tako tudi jed, dotaknivši se iste spremenil v zlato, dahi moral kmalu med' kupi zlata poginih, ako se ga ne bi bil pravočasno sam bog usmilil, mu odvzel moč spreminjanja stvari v zlato in ga potem kaznil, s tem, da so Damjanu kozja ušesa narasti a?
Vidite ista bi se zgodila tudi s Damjani današnje dobe, ako bi se delavstvo uprlo in ne dalo kapitalistom; drulzega kot zlato in srebo. Zlato in srebo je samo nekako sredstvo za zmenjavo različnih stvari. Zlata im srebra se me moreš najesti niti napiti, to-■raj sta samo nekaka sredstva, kateremu srno dali nekako vrednost pri izmenjavi izdelkov.
Kapital sam' na, sebi je ničla. Brez delavstva postali ibi ničla, ker ne bi imel nobene vrednosti, če ste vi trgovec in imate najliep-šo zalogo blaga, koliko premoženja mislite, da innate,- če moče nihče vašega blaga kupiti? — Nič. Koliko premoženja pa mislite, da bi imeli kapitalisti če bi delavstva, katero izdeluje bogastvo i.n premoženje, ne bilo. Nič.
Toraj kapital ne more iti. naprej brez delavstva, ker kapital je odvisen od delavstva, ravno 'tako kakor je človeški obstoj od hrane in zraka.
Kapital je bogastvo, katerega uporabljajo kapitalisti in s katerim potem prešajo dobiček iz delavstva. Kapital je mati vsega zla ; če bi bil kapital nakupičeno bogastvo, kar jih veliko veruje, potem bi se ga ne imenovalo zlo. Zločin kapitala pa sestoji v tem, da lastniki kapitala zlorabijo kapital.
Vsi kapitalisti niso zlobni ljudje ; oni so ravno taki ljudje kot mi vsi in vsega tega je kriv sistemi, pod katerim, živimo, i.n ki daje kapitalistom; priložnost, da zlorabljajo inakupičeno bogastvo, da škodujejo družbi in ropajo delavstvo, klateno producira kapital.
Naravno je, da kolikor bogatejši je kodo, toliko zlobnejši je, zato ga pai bogastvo, katerega ga izprešava iz delavstva, napravi brutalnega, neobčutljivega na-praim delavcu, ki mu producira imetje.
Poznam bogatina, sedaj večkratnega miljonarja, ki je pred dobrimi loleti', tako pravijo še sam z dbličiem deske gladil, in ki je sedaj prava zver i.n bi najraje z bičem, stal za 'delavcem in ga opletal, da bi, hitreje delal. Takrat ko je bil še sam dlelavec je ljubil delavca in ga spoštoval in kakor hitro se je povzdignil do samostojnosti nasrkal se je pohlepnosti po vedno večjem kulpu zlata in s tem prenehalo je v njem vsako človekoljubje.
¡Sicer pa ta ni vprašanja o zlobnih, pridnih) in delavnih ljudeh pač pa je vprašanje, ali so stvari, katere producira delavstvo njegove — delavčeve in ako so, zakaj jih potem ne poseduje, če ne direktno pa indirektno v kaki obliki bogastva enake vrednosti?!
Človeška družba (to po,menja vse ljudi) je razdeljena v dva dela im 'sicer: Eden lastuje posest in drugi rabi, posest. Prav gotovo pa je, da smo vsi lastniki posestva — mi vsi lastu jemo nekaj, recimo obleko, katere so takore-koč osebna: potreba. Mi vsi rabimo to posest, vendar pa to ni posest, za katero se socijalisti po^ ganjajo.Posie-t mlinov tovarn stro jev itd. kar večinla ljudi potrebuje za obstoj, za to posest, se poteguje socializem. Kaj nam mar zlato.
Kapitalisti danes lastuje jo vso zemljo, premogokope, rudnike, tovarne, .stroje, železnice itd. in delavstvo jih rabi pod! pogojem, da izroči preostali, ogromni dobiček kapitalistom, ki s tem, da ¡so lastniki me rabijo sami delati. Ta dobiček, ki ga, delavstvo producira vzamejo kapitalisti — delavcu ob> koneui leta pa ostanejo prazne, žuljave roke s .strahom, da mu še te stroj drugi dan ne odtrga. Tako je in o tem ste se lahko prepričali sami, uprav sedaj v času gospodarskega poloma. Namen socijalizma je, da dela na to da vsalk1 posamezni delavec diobi popolno vrednost vsega kar producira. 'Za, upeljavo tega pa je v prvi vrsti neobhodno potreba odiprava današnjega krivičnega sistema in ž njim odiprava kapitalistov. Ti naj gredo delat kakor mi drugi' in naj se žive od dela svojih rok kot drugi delavci.
Mislimo, da smo Vam v kratkem dovolj povedali. Radi pomanjkanje prostora v listu, Vas opozarjamo, da si omislite kake knjige ¡ali brošure o socijalizmu, katere Vam 'bodejo služile in Vais podhode o namenu in delu socijalizma bolj natačno.
Sosiebno Vam priporočamo knjigo “Das Kapital”, katero je spisal Karel Markš in jo je za dobiti ipri Chias. H. 'Kerir Publ. Co., 264 E. Kinzi.e iStlr. 'Chicago, lil.
NAŠ NAJHUJŠI TIRAN.
Mi še ne mislimo, dla nas vlada tiran v podobi nikoli sitega po-željemja po preveliki meri in po prenasitiivil hrani. Mmiogi nam zagotavljajo, da so .se temu po-željenju vpirali s vsemi močmi, vendar brezvspešno. Čie je to resnica, mi moramo poiskati stvar ki bo napravila naš prebavni a-parat tako močan, da, bo s lahkoto prenašal, težko delo, ne da bi se pri tem kaj poškodoval. Talko zdravilo, to je tako okrepčilo, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vzemi požirek istega predi vsako jedjo, če tudi se dobro .počutiš in opazil boš ojiačevalni učinek na svojem telesu. Če vas tišči po obedu, ali se breka in počutite neprilike v 'želpdlcu ali v 'strani .ali če nimate dobrega ukusa in slasti do jedi kedar se počutite lačni, ali če je vaša prebava nepopolna, tedaj rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki Vas gotovo ozdravi.
Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu; Triner — 616 — 622 'S. Ashland Ave,.,, Chicago, Ul.
Odprto pismo Slovencem.
'Spoštovani director Collins N. Y. Med. Institute!
Vas pozdravljam in Vam naznanjam, da nimam več zdravil ter mi jih tudi ni treba. Jaz sem Vam zelo hvaležna, ker sem močno trpela bolečine, a sedaj jih me več, ker sem popolnoma ozdravila. Priporočala bodem tudi drugim Vaše modrost in izkušenost. Bog naj Vam plača vse, kar ste mi dobrega storili! —
Vaš (še enkrat lepo pozdravljam in Vam ostajam vedno hvaležna. — Marija Rosenstein
Box 72 Frontier, Wyo.
Razred proti razredu: Rezultant.
Nilkiahor p» ne moremo reci, da bogatin ne pozna ali' jima razrednega inistimlklta. Za to imiatmo veliko dlokiaizo.v in vzgledov. T ze-■mimio na primer Amidirew Camegie Ta bogatin, ko je še prodajal časopise po ulicah ;k'ot “newsbo;y ” je ¡hlepel po 'denarju, premoženju, zlatui in ko si. je niaklupdićil bogastvo in zaklade premoženja postal je sem' in tja milodar en; zidai je javne knjižnice, jih podpiral in zalagal in storil je še veliiko drn-giihi dblblrih del.
Ni ga človeka, dla 'nie bi storil kaj dbbnegiaj za človečanstvo, se-vedla če vte, da s tem činom ne škodbje sam sebi in veliko je pa traldli tlakih požrtvovalnih mož, ki bi stavili svoje življenje v nevarnost za dobrobit človeean&tva. Medi temi Skrajnostni leži vsa človeška nairav.
'Če iimam po lino miošnljo zlata in če se potopljiam in uvidim), da me ista vleče v dno in jo potem, da se rešim, riadovoljno ispiustiimi to niiikialkor šene pomenja, da sem postal bolj dobrodelne narave ....
Induistrdjlelna evolucija je tako napredovala, da je zopet prinesla ferizo, kiait-ena nam je odprla oči, da vidimo absolutno potrebo pripraviti se za boj proti njenim u-činkom. Število brezposelnih se množi dah za dnevom; milijoni delavcev, brez dela1 in jela. že tavajo ulicah im miljoni delavcev, ki še danes delajo in se čutijo sirečne, da delajo;, se bodejo jutri ali pa pojiuteroem pridružili armadi brezposelnih.
Kako je farmar z zadovoljnimi očrnil gledal, bujhio klasje in napolnjene žitnice pred jednim letom dobro vedoč, dla bo dobil dobro ceno za žito. In dbbil j.t res dobro ceno — preteklo leto — ne bo pa dobil polovice prejšne cene za s\7oje žito to leto. Dan veselja ne traja) dolgo. Vsaka stvar pod današnjim sistemom ima mejo in vrhunec, im ko do teh točk pride, pade, pade s polomom in posledica je kriza.
Ob času blagostanja se malokateri delavec zmeni za Marksovo filozofirao učenje in raizmotrivan-je ekonomije in po vsej pravici rečemo jih tradi hie morejo ali nočejo razumeti. Sedajmla kriza pa je toliko dobrega storila, da delavstvo lahko in brez težav razume Ma.rksa. da nefkaj se mora ulkreniti za odporno č brezdelavnih in krize.
Miljoni brezposelnih delavcev pomenja miljohi dolarjev zgube ■aa kapitaliste.
. Že sedaj vidimo, da se čuje narodno zahtevanje za niaroduo delovanje', dlai se ravno isto vriši sedaj kakor v onem velikem' premo-gorsikem štrajku, ko jte narod zahteval, da predsednik intervenira.
To ni nobena razredna zahteva, pač pa je zahteva celega naroda, ker ves narod je pri ‘zadet. Zahteva za poravnanje premo ganskega štrajka ni nikakor bilo zahtevanje delavskega razreda, bilo je to narodno, splošno zahtevanje ker ljudstvo, brez kuriva je bilo v zadregi in nepiriliikah,
Kadar zahtevanje za narodno delovanje .postanle pritiskajoče in če predsednik me imenuje Narodnega odbora, se bode vse ieno odbor osnoval potem bodisi na. ta ali oni način. Narodna zahteva, narodna želja mora ipa imeti glasilo;, v katerem izjavi in objavi to željo in zahtevo in tudi deluje na to, idlai se uresniči.
Ta želja im zahteva pa je v začetku krize miedoločnia. To vidimo že sedaj. Vse kar se sedaj zahteva jte,da se štori nekaj potem mlaj bo že klar če, samo da se krizi odtpomore.
T:a prvotna zahteva je takega imdiefinitivnega skoraj bi rekel popolnoma nič revolucij omame ga značaja, da se ji pridružijo celo najbolj konservativni ljudje. Ta zahteva navadno obsega splošni .1 ačrt za narodi,dada brezposelnim delo za nominalno plačo in kar je najbolj impozantno je dejstvo, da ista je tako milodomeča, da se temu gibanju pridružijo najbolj ve-
nskii im dobrodelni ljudjie društva im Zavodi,.
Kriza pa namesto, da bi odnehala, se še poostri in tem Ijiube jše kaže zobe celemu narodu. Zahteva in želja naroda postane nujnejša, ostrejša in- naposled aahte-¡vajočai, revoluciljouanna,; 'ker s dobrotami, prosjačenjem in raznimi načrti se ne da nič napravi ti, prismole Narodni zahtevi dušek so'dijializma kot edino odjoomoč in j ešiitev narodnega življenja.
V	začetku stvarij ste splošno ne misli na sokrijalizem. Edino grozovita logika dogodkov, ki se ku-pičijo eden vih dkiuzega s bliskovo hitrostjo bo končano prisilila člane Revolucijonamega Narodnega Odbora sprevideti potrebo socijalizma. In ahoprem oni uvidevajo potrebo socijalizma, jo bodejo naj brž smatrali samo kot začasno odporno č iin mislili, da se bodejo, s fesom ¡razmere same poravnale in nas privedle zopet nazaj v one blažene čase fcompetieije in privatnega lastovanja.
V	tej krizi prišlo bo prav gotovo, da bo morala Chicaga, Philadelphia, 'San Francisco, New York, New Orleans in čllmga mesta ustanoviti zopet “'breadline’'. Treba bo dbbiti pšenico iz Minnesote, velike žitnice se bodejo morale operirati, da se preloži žito iiz ladij v tovorne vozove. Vanderbilfove železnice bo vzela in 'operirala vlada, kakor bi to storila v času vojne, da pripelje žito iz zapada na Atlahtiško o-brežje. Tako se bo zgodilo koncem krize, iko se bo uvidelo, da braniti ljudi' s mašinerijo produkcije pod privatnim nadzorstvom se ni posrečilo. Vlada bo prisiljena zajeti mašinerijo in ta prejem mašinerije smatral se bo kot začasen, kakor že prej -rečeno in kakor se je to že 'zgodilo s železnicami ob času civilne vojske. Upati pa je, da v siedajnem času se to več ne bo zgodilo, ker kakor hitro d’obi vl'alda mašinerijo v svoje rolke, bo isto držala in Storila prvi korak proti prejemu socijalizma.
Mislim pa,da mi ne bomo imeli socijalizma na krtmiilu tako dolgo dokler se delavski razred ne zave,da je razred, zavržen razred!, in tako dolgo dokler kot rezultat te razredne zavednosti se ne- bori kot r-azred za institucijo družbe, v kateri bi bili vsi enaki, vsi enakopravni im s katero «e bi odstranil vsak razred in razredni čut.
Tudi ne vrjamem, da bode delavski razred prej postal razred-no-zaveden, dokler materijalni položaji, v teku ekonomične evolucije, ne ugladijo poti in pripravijo mesta za to razredno zavednost, da se razodene.
Kakor- hitro bodejo ubožmd sprevideli, da sedajni kompetivni sistem pomenja konec družbi, bodejo tudi bogatini to uvideli in isti bodejo tudi uvideli, potrebo udati se neizogibnemu.
Učinek socijalizma bodemo še le videli, kakor hitro postanemo sami družabno (socijalno) zavedni o njegovi: potrebi.
Ta socijalna zavednost je resultant razredbe 'zavednosti od -strani revnih, delujočih na in proti razredni zavedhoslti bogatincev.
Neumno je- zanikovati, da se razredna zavednost ne bo -razvila s bogatinom ali revnim, in neumno bi bilo trditi, da si ne bi ta dva razreda kot razreda nasprotovala in še bolj neumno bi bilo trditi, • da; ne bo reisultanta kot efekt srečanja teh -dveh nasprotujočih si moči.
'Rezultant j-e družabna zavednost, 'ki nas' privede do spoznanja potrebe socijalizma.
Mi se moramo 'kbmečno zanašati na socijalno ali družabno zavednost, ampak me še danesi, ker je prezgodaj, da se bi zanašali na to moč. Pred vsem je neobhodno potrebno,, da se vsak razred zaveda svojega stališča in da se vrši definitiven 'boj med tema razredoma in potem še le smemo gledati po delujoči, resnični socijalni 'zavednosti in se nanjo zanesti.
Med tem časom, pa mora biti stališče socijalista na strani delavskega razredla, čeprav isti gleda v bodočnost, ko ne -bo razredov im ne razrednega boja.
Razredni boj je sedaj potreben, da 'Zgojimo ono razredno zavednost iiz katere se rodi socijalna zavednost, ki bo popeljala družbo v naročje socijalizma.
Ta ELEGANTNA ura $3,75
Predno knpite uro, izrežite ta oglas in nam ga pošljite s vašim naslovom in mi vam obratnopo-šljemo na ogled krasno uro in verežico C. O. D. $3.75. Double Hunting čase, lepo izrezana, s vijakom, ustrojena s lepim močnim kolesovjem in je ki drži dober čas. Z isto dobite dolgo Gold plated verižico za dame ali gospode. Će vam zdi e-naka ¡Ma.oo Gold fMled uri garantirani 20 let plačajte ekspres agentu $3.75 in Vaša je. Naša 20 letna garancija s vsako uro. Vesel j omenite, če želite moško ali zensko uro. Naslov: M.C.Farber Dept. 160-225 Dearborn Str., Chicago, lil.
Rojakom priporočava svoj lepo urejeni-—
Saloon
Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba točna.
F. BLATNIK A. PRESELNIK
j- lastnika
230 S. Union Ave., PUEBLO, Colorado
Edward Paucli
---- gostilničar --
663 Elue Island Avenue CHICAGO.
KOTAS BRATA
LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE
na 535 Blue Island Ave., Chicago.
Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd.	Vsako nedeljo
popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta.	TEL. CANAL 2017
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406
Vsem onim ki nimajo barve, potem
bodisi otrok dama ali gospodična in če hočejo dobiti lepo rudečo barvo in kri naj rabijo
E. Rimsov Maltoferochin
(maitovano železno vino) 6 buteljk za 6 dolarjev,
Če trpite na slabi prebavi in nimate teka do jedil poskusite
EDWARD RIMS0Y0 GASTROPHAN in EDWARD RIMSOVO KARLOVARSKO
Pišite po cenike za ta maltoyana grenka vina!
Trgocem in krčmarjem zelo znižane cene.
Ed, Rimsove želodečne kelera kapljice so najboljše zdravilo za kolero, koliko, želodečni krč. Cena steklenici 50c. Za dobiti po vseh lekarnah.
EDWARD RIMSA, lekarnar,
606 South Centre Avenue	Chicago, lil.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju poku-
sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli !
KRITIČNI MOMENT
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
Ï0BEPH TBINEB’S
Trinerjevo zdravilno grenko vino,

REGISTER Et»
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro in zamesljivo ozdravi. Izvrtr.no učinkuje na želodečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo brano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako^nevar-nost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje.
RABITE GA V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU
Jože Triner
616 So. Ashland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Tritierjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.