Haročnina listu: = Celo leto . . K 10'— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „	2-50
Mesečno . . „ r—
Zunaj Avstrija: =
Celo leto . . K 15 —
Posamezne številke a 10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjer od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Heroika ulica s. = Telefon št 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11,—12. ure dopold.
Ruske izgube.
Rusi v bojih z Nemci izgubili dosedaj najmanj 150.000 mož. — Rusi se umikajo izpred Krakova. — Rusi pri Limanowi (jugoizhodno od Krakova) tepeni. — Przemysl dela izpade. — V Karpatih naši zavzeli Novi Sandec, Grybow, Gorlice, Zmigrod. — Pri Lowiczu še bitka ni končana. — Nemci na novo ujeli 11.000 Rusov in 43 strojnih pušk. — Belgrajsko prebivalstvo se vrača. — Naš zrakoplov meče na Cetinje in Lovčen bombe. — Francija se približuje sv. Očetu. — Sr. Oče za premirje.
ÄYStrijsko-rusko bojišče.
Maribor, 13. decembra.
Kolosalne so 'dosedanje izgube Rusov na Poljskem. Nemški generalni štab jih cen,1) na najmanj 150 tisoč mož. Takih izgub tudi najmočnejša država, ne morie zdiržalti! Sploh se zidi, da bodo razmere na ruskem bojišču najprej dozorele. Dosedanji razvoj vojske ne zadovoljuje piti ruške, armade, niti ruske javnosti. Sajj ni nobenega jasnega uspeha. Ruski vojajc se za to bori sicer dalje, kakor car želi in zapoveduje, vendar brez navdušenja, mirno, udan v bridko, u-sodo in vedno pripravljen, se jd'ati ujeti, kadarkoli se za to nudi ugodna priložnost. Ruska javnost pa je začela postajati naravnosjt nezadovoljna.. Vrhu tega so tajne zveze,, ki zasledujejo preobrazbo Rusije, deloma v svetovnonazornem oziru, deloma v narodnostnem. Seveda, Če pravimo, da bodo razmere na ruskem bojišču najprej dozorele, nas nihče ne sme krivo razumeti, kakor da bi mislili na dozoritev že prihodnjih 14 dni ali prihodnji mesec. Le to je gotovo, da Rusija izmed vseh velesil kaže prva,, d}a so ji zar čele prvotne moči pojemati.
Zadnje dni so se vršili na celi bojni črtf: napadi in protinapadi. Tako pri Lowiczu in ob Miazgi na severnem Rusko-Poljskem, pri Piotrkowu in Nowo-Rad’omsEu na južnem Rusko-Poljskem, V Galiciji na črti Nizpolomice—Tymbark ter slednjič v Karpatih. Na nobeni točki se Rusi ne morejo ponašati z kakimi uspehi.
Ruske izgube 150.000 mož.
Iz nemškega glavnega stana se poroča:
Rusi so (Lodz na tihem in neopaženo po noči izpraznili in sicer brez boja. Izpraznjenje Lodza je bil nasledek prejšnjih tridnevnih bojev. Rusi so i-meli v teh borbah izredno velike izgube, katere jim je posebno prizaidjala nemška težka artilerija« Z a-puščeni ruski okopi so bali z m r t tvi -mi Rusi popolnoma prenapolnjeni. Se v nobeni G tki na izhodu ni nemška armada korakala čez toliko ruskih mrličev, kakor v bitki pri Lodzu, Lowiczu in posebno med mestoni Pajbianice in reko Vislo. Čeravno so bili Nemci napadalci, so vendar bile nemške izgube mnogo majnjše, kot izgube Rusov. Na nemški strani je vr primeri z ruskimi izgubami razmeroma mnogo manj mrličev kakor na ruski strani. ,Tako je na primer v bojih, ko tee je nemški 25. rezervni zbor prebil skozi ruski obroč, padlo samo 120 Nemcev, gotovo izredno majhno število. V kakih (razmerah je bil v bitki pri Lodzu so-» vražnilc, je jasno razvidno iz tega, da se (je samo na višini južno od mesta Lutomiersk (zahodno od Lodza) našlo 887 mrtvih Rusov, katere so Nemci po 'ritki zagrebli. Tudi skupne ruske izgube se lahko rakor v poprejšnjih bitkah, dokaj zanesljivo precelso. Izgube ruske armade znašajo v bitkah na Doljskem z ujetimi 80.000 Rusi vred, katere le je že po železnici odposlalo v Nemčijo, najmanj
150.000	mož.
Dosedanje izgube Rusov.
Sofija, dne 12. decembra.
Vojaški svetovalec sofijskega lista „Dnevnik“ izvaja, da je izgubila Rusija proti Nemčiji in Avstriji dosedaj 817.000 mož, vrhu tega še polovico svoje artilerije. Izgube moštva se bodo sicer dale vsled neusahljivih ruskih rezerv nadomestiti, toda s popolnoma novimi, z vso naglico skupaj zbobnanimi armadami se more le težko zmagovati Avstrija in Nemčija sta imeli mnogo manjše izgube1 in sta mnogo ložje v položaju, da moreta nadomest ti svoje moštvo in vojno gradivo.
Rusi pred Frzemyslom.
Dunaj, 11. decembra.
Uradno se poroča:
Naše vojskovanje v Karpatih se vrši po načrtu. Sovražnik se je včeraj ustavljal le s svojimi zadnjimi stražami našim čelam, ki pa so bile od naših povsod vržene nazaj. V Galiciji še odločitev ni padla. Ruski' napadi so bili na celi črti odbiti.
Na Rusko-Poljskem je na naši bojni črti tudi včeraj vladal mir. Trdnjava Przemysl je od sovražnika samo obkoljena, a n e napadana. Vedno bojaželjna trdnjavska posadka skoro vsak dan z malimi in večjimi izpadi vznemirja Ruse, ki se previdno varujejo priti preblizu našemu trdnjavskemu pasu.
Trdnjava Przemysl nepremagljiva.
„jReichspost“ piše: Przemysl je utrjen v okrožju 60 km. Utrdbe niso 'samo umejtne, marveč tudi naravne "n so zelo trdne. Rusi morejo svoj smoter le doseči, jče trdnjavo veliko mesecev neprestano naskakujejo in če žrtvujejo več sto tisoč mož. Drugače ne gre. Ker zato gotovo Rusom primanjkuje časa, je trdnjava skoraj nepremagljiva.
Avstrijci uničili večjo kozaško
ceto.
Krakov, 11. decembra.
Krog Krakova so se vršili zadnji čas številni manjši boji. List „Nova (Reforma“ poroča o boju, ki se je vršil v neki vasi pri mestu Wi oli ozka (južno-tzhodno od Krakova). Avstrijske čete v Krakovu so dobile poročilo, da je prijahal večji oddelek ruske kavalerije v dotično vas. Naše čete so začele vas, v kateri so se nahajali Rusi, silovito obstreljevati s topovi. Od velike ruske kozaške čete je zbežalo lo nekaj kozakov, vsi drugi so padli pod avstrijskim ognjem).
Rusi se umikajo izpred Krakova.
Kraiko,v, 11. decembra.
List „Nova Reforma“ poroča, da od torka, dne 8. decembra, v Krakovu ne slišijo več gromenja topov. Rusi so se od južne izhodne (in severozahodne strani umaknili iz mestnega obližja in se nahajajo sedaj kakih 40 km daleč od Krakova.
Rusi na Poljskem niso već napadalni.
Rotterdam, 11. decembra.
Ruski generalni štab je poslal petrograjskim listom uradno poročilo, v katerem priznava, da so napadi Nemcev na rusko bojno črto vedno bolj sr« diti in da dobivajo ruski boji značaj obrambe. Vedno bolj se kaže, koliko so Nemci na svojem umiKa-nju iz Varšave Rusom škodili s tem, da so razdejali železnice, mostove in sploh vsa prometna sredstva. Tako Rusom ni bilo mogoče pravočasno poslati no« vih čet, pa tudi ne živeža in municije. Ruski vojaški krogi označujejo borbo na (Poljskem za odločilno. „Nowoje Wremja“ sodi, da je zmaga odvisna od tega, kdo ima večjo žilavost in boljše živce.
Rusija odrezana od svetovnega prometa.
V nekaj dneh bo Rusija popolnoma odrezana od ostalega sveta. Odkar so zavladali Nemci na Izhodnem moriju in so Turki zaprli Dardanele, je Arhangelsk edina luka ogromnega cesarstva za, uvoz in izvoz, Sedaj je ondi zavladal hud mraz in morje hitro zamrzuje. Vsa prizadevanja Angležev, da bi pomagali Rusom proti prirodni, sili, so ostala jalova. Belo morje se upira tudi najmočnejšim ledolomcem, s katerimi bi ga radi ohranili plovnega na ta način, da sproti lomijo led. Morje tako hitro in globoko zamrzuje, da bo v nekajj dneh ustavljen ves promet in bode mnogo ladij ostaljo zagozdenih v ledu. To ne bo hud udarec samo za Rusijo, marveč tudi za Anglijo, ki je preko te luke dobivala za svoje 44milijonsko prebivalstvo velik del svojih potrebščin, posebno pa žito, drva in jajca- Za Rusijo je ta zvoz naravnost, življenjskega pomena. Sedaj, ko zamrzne ta luka, bode ruski izvoz v inozemstvu popolnoma prenehal, kajti izvoz preko Vladivostoka in Kiahte ne prihaja v poštev za evropska tržišča, vrhu tega je pa tudi Vladivostok skozi štiri mesece na leto zamrznjen. Najjužnejšo rusko luko na Izhodnem morju, Libavo, pa so nemške ladje nedavno popolnoma zaprle, tako d'a od ondi ne more nobena ladja niti sredi temne noči, v luko. V Rusijo torej iz inozemstva ne bo, prihajal noben denar več.
Vojni stroški Rusije,
Basel, 11. decembra.
Po poročilih listov znašajo vojnf: stroški Rusije do dne L, decembra 6047 milijonov rubljev. Pokriti so z sedemletnimi državnimi zadolžnicami in zakladni« mi boni v znesku 6800 milijonov rubljev.,
ÀYStrpo-srbsfco bojišče.
Maribor, dne 13 decembra,
Naš položaj na srbskem bojišču moramo presojati s stališča razuma, ne s stališča gostilniških kričačev, ki bi vsak dan radi imeli na jugu kako zmago in če je ni, zabavljajo čez armado in vodstvo. — Srbska armada je veleizurjena, polna izkušenj iz zadnje balkanske vojske ter se ne da, osobito moštvo, niti' primerjati z apatičnim mnžikom v ruski armadi. Vsak srbski vojak ve, da se bori za biti in ne biti srbske države in zato se bori z navdušenjem in obupom. In ne samo vojak, ampak vse ljudstvo do desetletnega fanta in deklice, ve, kaka usoda čaka Srbijo,
zato je pravzaprav vse v vojski, mož v iron ti, starček, žena in mladina za hrbtom.. Boj S takim ljudstvom V; njegovi deželi je gotovo težak. In tem težji, ker je bojišče hribovito. Le se spominjamo, s kakimi uspehi so znali Tirolci v svojem gorovju braniti domovino proti mogočnim m številnejšim sovražnikom,
Srbi so dobili med 'Arangjelovcem in Gornjim Milanovcem kakih 50,000 novih, svežih mož v bojno vrsto. Ko je naše vodstvo to izvedelo, je takoj videlo, da ne sme z glavo skozi zid in je sklenilo, da se na novo razvrsti. Kdor je le količkaj čital poročila s srbskega bojišča, istemu je znano, da so se naše čete v različnih skupinah pomikale v notranjost Srbije, Te se bodo sedaj zbrale, kajpada ne še dalje v notranjosti Srbije, ampak bržkone nekoliko v ozadju, na varnem prostoru, To pa še ni umikanje.
Uradno poročilo.
Dunaj, 11. decembra.
Z južnega bojišča se uradno poroča: Na bojišču proti Srbom še ni zgodilo nič kaj posebno_ važnega. Zaukazano premikanje naših čet se vrši na splošno brez večjih bojev*
Rusi neprestano pošiljajo Srhom pomoč.
Bukarešta, 11. decembra.
Iz Turn-Severina ob Donavi se poroča:	Vče-
raj po noči so v srbsko obdonavsko pristanišče Prar hora pripluli Zopet trije ruski tovorni parniki, ki so bili težko obloženi s strelivom,
Srbi se zanašajo na tujo pomoč.
Dunaj, 11. decembra.
„jSiidslavische Korrespondenz“ objavlja nek članek srbskega uradnega lisfta „Samouprava“ v Nišu, kateri ima očividen namen, pripraviti srbsko prebivalstvo na popolni poraz Srbije. V članku se namreč povdarja, da se usoda Srbije ne bode odločila na balkanskem bojišču. Ako zmaga trosporazum, to je: Rusija, Anglija in Francija, bo zmagala tudi Srbija v tej igri, če bi Avfsltrija tudi uničila srbsko armado.
: •	;;	Bramha Kragujevca.
Sofija, 11« decembra.
List „Kambana“ poroča:	Obrambo srbske trd-
njave Kragujevac Sta prevzela I. in III. srbski armadni zbor;i IL in IV. armadni zbor pa stojita na bojnem polju med mestoma Cačak in Gorni Milano-vac.
Pasic kriv propada Srbije.
Budimpešta, 11. decembra.
Poročevalec lista „A Nap“ brzojavlja iz Sofije: Iz Niša se poroča, da je bil Pašič prisiljen zopet (stopiti na čelo novega srbskega ministrstva, t— ker noben srbski politik ni hotel prevzeti odgovornosti za sedanje dogodke. Voditelji opozicijonelnih strank ostro prijemajo Pašiča ter mu očitajo, da je on tisti, ki je (strmoglavil Srbijo v pogubo.
Veliko število ranjencev v Nišu.
Nek član inozemskega Rudečega križa je pisal v London naslednje pismo:
Mesto Niš je natlačeno polno ranjencev, a še vedno prihajajo novi; spravljati jih morajo že celo v tobačne tvornice Zelo primanjkuje obleke in .enakih stvari. V neki bolnišnici, katero sem obiskal, se dajejo ranjencem sa,mo še obveze; snažne obleke ni več, 'da bi se jim dalo. Število zdravnikov in pomožnih delavcev je vkljub zunanje pomoči mnogo Še premajhno, da bi' zamogli zadostiti velikemu številu ranjencev. Radi tega so sanitetni uradniki z delom preobloženi in izmučeni. Srbi prenašajo vse te težave z veliko mirnostjo in udanostjo, a njih breme je izredno težko, in zato je že skrajna potreba, da pride na pomoč novo osobje za bolnišnice.
Kako Je v Belgradu.
Zemun, II. decembra.
Zadnje dni se je vrnilo v Belgrad čez 8000 premožnih meščanov, večinoma trgovcev, kateri so pred Avstrijci zbežali iz mesta.. Tudi belgrajski župan N es toro Vič se je vrnil ter prevzel vodstvo mestnega urada. Prinesel je seboj mestno blagajno in je sporočil avstrijskemu vojaškemu poveljstvu, koliko gotovine je v njej. Mnogo trgovcev je že zopet otvorilo svoje trgovine. Med Belgradom in Zemunom vozi vsake pol ure parnik za prevažanje làudi. Po glavni belgrajski ulici že zopet vozi (cestna železnica (tramvaj). V mestu vlada mir.
Avstrijski zrakoplovec nad Cetinjem.
Rim, 11. decembra.
Nek avstrijski zrakoplovec je zadnje dni zopet priplul nad' Cetinje in jvrgel na rusko poslaništvo in na palačo dednega princa Danila več bomb. Crnogorci so začeli zrakoplov močno obstreljevati, nakar se je ta dvignil dalje v. višine in je odplul nazaj proti Kotorju. Med potjo je zrakoplovec opazovali postojanke Črnogorcev na gori Lovčen in vrgel tu<M na iste več bomb.
Esad pnša pomaga Srbom.
„Albanska korespondenca“ poroča, da je zna-ni Esad-paša v sredini meseca novembra poslal Srbom 8 vozov suhorja. Karavano, ki jje vozila to E-sad pašovo darilo, so Avstriji prijazni Albanci ori mestu Elbasan prijeli in zaplenili vse vozove, ter vodje karavane niso hoteli povedati, komu je pošil-jatev namenjena.
Nemško-franco&ka bojišče.
Maribor, 13. decembra
Spričo velikanske borbe na Rusko-Poljskem je stopilo zahodno bojišče zadnji čaš nekoliko v ozadje, čeprav boji niso ponehali, marveč se zdi, da so se začeli Francozi ob celi bojni črti živahnejše gibati in napadati nemške postojanke v Flandriji, pri Souainu v Argonih, južno od mesita Metz, pri Ait-kirchnu in pri Nancyju, toda vsi napadi Francizov niso bili le samo odbiti, ampak (Nemci so še dosegli uspehov zlasti v Argonih’ in pri AItkirchnu. VobČe je pa položaj na zahodnem bojišču nespremenjen in vsa znamenji kažejo, da v tej velikanski borni ne bo padla tako kmalu odločitev, kakor se je to začetkoma vojske mislilo.
Francoski vrhovni poveljnik Joffre prerokuje.
Be roli n, 11. decembra.
„Daj'ly Telegraph“ javlja preko Kodanja;
Francoski vrhovni poveljnik general Joffre je obljubil povodom zadnjega obiska predsedniku francoske ljudovlade Poincareju, v 14 dneh veliko zmago združenih Francozov, Angležev in Belgijcev nad Nemci.
Koliko stane Francijo vojska.
List .„Journal“ objavlja uradno poročilo o izdatkih za{ francosko armado v mesecu novembru,; Izdajo se je 910,087.582 frankov; četrt milijona je stala začasna vlada ,v Bordeaux, 51.000 frankov pa belgijska vlada v Havru. Vsak dan vojske, stane približno 30,335.000 frankov, ali okrog 31,000,000 K.
Avstrijske motorne baterije pred Reimsom
Rim, 11, decembra
Pariška poročila javljajo, da Nemci trdnjavo Reims Še vedno obstreljujejo. Oblegovalna armada se v najnovejšem času zopet poslužuje težkih avstrijsr kih motornih baterij kalibra 30.5 cm. Francoski listi, tarnajo, da se nahaja v Reimsu vse polno ogleduhov, ki so tajno telefonano zvezani z nemško oblegovalno armado.
Nemški general zadet od Jeklene pušice.
Berolin, 11« 'decembra.
Generalmajor pl. Meyer, ki je prideljen bavarski armadi, je blizu francosko-nemške bojne črte v-stopil v avtomobil, a je v hipu, ko se je nagnil v voz, bil zadet od jeklene pušice (pšice), ki jo je s-prožil z velike visočine nek francoski zrakoplovec. Pušica je predrla generalovo čelado in se je globoko zapičila v glavo nesrečnega nemškega generala. Smrt je takoj nastopila. Metanje pšic iz zrakoplovov je novo francosko orožje, ki je zelo nevarno. Zrakoplovci vržejo naenkrat po več sto takih pšio v goste sovražnikove vrste.
Francija se pri bi i žnj e Vati kan u.
Kodanj, 10. decembra.
Iz Pariza se poroča, da se npKlaferi francoski krogi (resno trudijo za zopetno zbližanje med Francijo in sv. Cerkvijo. Znani francoski pisatelj Pavel Bourget opozarja francosko vlado, naj skuša Sv. o-četa nagnitfj k temu, da bi se prote&torat ali varstvo čez katoličane v izhodnih deželah »opet izročil Franciji. Bourget tudi poziva vlado, naj odredi vse potrebno, da se bo v francoski armadi zopet skrbno gojil verski čut in da bodo vojaki zamogli zadostiti tudi na bojišču svojim verskim dolžnostim. Vojak, ki ima globoko vero v Boga, se pred sovražnikom pokaže večjega junaka, kot oni, čegar srce je napolnjeno s protiverskim strupom. Naj bi se tudi po francoskih cerkvah molilo za Francijo in njeno (armado. Ako bo francoska vlada skušlala popraviti te Krivice, ki jih je (delala katoliški cerkvi, bo storila domovini veliko uslugo. Cas bi bil, da bi francoski
svobodomiselci vendar enkrat spoznali, da protikato-liška gonjla prinaša državi' le gorje. Dosedaj katoliški možje na Francoskem še niso dosegli kakega dejanskega uspeha.
Bolezen cesarja Viljema.
Berolin, 11, decembra.
■ (Uradno.) Cesar Viljem je včeraj Sle za kratko časa zapustil postelj. Sprejel je načelnika nemškega generalnega Štaba, ki mu je poročal o stanju nemških armad na bojiščih.
Naknadno se poroča, da se je zdravstveno stanje cesarja Viljema zadnje dni znatno zboljšalo — nahod je začel močno pojemati, telesna toplota ie
D äV’Q till Et
Turčija-Rusija-AnglUa-
Francija.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, dne 10. decembra.
Turki so zasedli mestece Keva pred Datumom. S tem so napravili Turki velik korak naprej in se zopet bolj približali obkolitvi Batuma s suhe strani. Turške čete so zasedle vse višine in gorske prelaze okrog Batuma.. Zveze med Riusi v gornji in spodnji dolini Adžar so pretrgane. Ruski poizkusi, da bi na južni strani Batuma izkrcali čete, so ponesrečili. Isto-tako se je Rusom izjalovil načrt, priti na pomoč ruskim četam, ki so jih Turki na višinah doline Adžar obkolili. Ruske infanterijske in kavalerijske čete, ki so šle obkoljenim Rusom na pomoč, so Turki pognali v beg.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 11, decembra.
Turški generalni štab uradno poroča:	Včeraj
so skušali Rusi pod varstvom svojih bojnih ladij pri Goniji, južno od Batuma, izkrcati nekaj svojih čet in prijeti Turke od strani Izkrcane ruske čete so Turki zapodili v beg, Rusi so pri tem imeli velike izgube. Zgubili so tudi dva topa. Na meji vilajeta Wanschlug je turška kavalerija odtì'la napad russo kavalerije. Tudi ob perzijski imeji izhodno od mesta Wan bei Deir so Turki ruski napad krvavo odbili.
Senusi pred Egiptom
, Carigrad, 11, decembra.
Poroča se, da so prednje čete armade rodu Se-nuspv, ki se borico ob strani Turkov proti Angležem, že prekoračile egiptovsko mejo.
Car Nikolaj v Kavkazu.
Berolin, lil. decembra.
(Upadno.) List „Lokalanzeiger“ poroča iz Kodanja: Včeraj je došel car Nikolaj v mesto Tiflis v Kavkazu in je bil na tamošnjem kolodvoru od raznih zastopnikov plemstva slovesno sprejet. Car se hoče osebno poučiti, kako stojijo razmere na bojišču proti (Turkom.	^
Kako Je v Egiptu.
Budimpešta, 11. decembra.
(Uradno.) List „Pesti Hirlap“ (opisuje pogovor svojega carigrajskega dopisnika z načelnikom nemškega vojaškega odposlanstva v Carigradu, Lima-nom pl. Sanders, kateri se je sledeče izraziil o bojih med Turki in Angleži Ob (Sueškem prekopu:	V E-
giptu se nahajajo sedaj le turške prednje čete, ki so prodrle že do Sueškega prekopa. Vendar položaj za Turke ni posebno lahek. Angleži so položaji tako izkoristili, da se ne borijo samo z vojak'., ampak delajo posebno z denarjem, podkupovanjem in ovaduhi. Na ta način mislijo Angleži, da bodo zmagali proti Turkom, Potom brezžičnega brzojava so Angleži v stalni zvezi e svojim vojnim brodoVjem in seveda lahko vsak korak turških čet strogo nadzoruje^ jo. Turki pa kljub temu upajo, dà bodo z Angleži skoro obračunali. Razpoloženje prebivalstva v Egiptu za Angleže ni posebno ugodno. Dan za dnevom se poroča, da se pojavljajo večji in manjši upori zoper Angleže. Turška armada se Je po balkanski vojski mnogo zboljšala. Posebno se je v iturški vojaki pazilo na to, da se je preskrbovanje z živežem in zdravniška služba do dobra izpopolnila.
Angleško gospodstvo tv Egiptu.
Milan, 10« decembra.
List „Corriere della Sera“ poroča iz mesta Kairo v Egiptu: Angleži bi si (radi na poseben način pridobili srca Egipčanov. Da bi si Egipt bolj priklenili na se, hočejo proglasiti to deželo za „neodvisno“ kraljevino, seveda z dostavkom, da bi imela Anglija edina nadoblast ali protektorat nad njo. S tem upajo Angleži natresti Egipčanom peska v oči-Proglasitev princa Hussein-Kemala za egipčanskega sultana je že sklenjena (stvar. S tem se bo Turčiji odvzelo vse pravice do Egipta, k' ne bo popolnoma nič odvisen od turškega sultana. Sedanji kedive Ab-bas-Hilmi bo zgubil svojo podkraljevo čast. Pri e-gipčanski vladi bodo odslej vsa opravila, ki se tičejo zunanje politike, upravljali Angleži. Odslej tudi ne bo več noben Egipčan postal minister za zunanje zadeve. Za Francijo nastane sedaj .vprašanje, kdo bo priznal odslej njenega diplOmatičnega furad-nega zastopnika v Egiptu. Zgodi se celo lahko, da bo Francija morala svojega poslanikja pri egipčans$
vladi vsled nastalih novih razmer odpoklicati. Nič manj .važno je sedaj vprašanje, ali se bodo kapitulacije in predpravice tujih podanikov v Egiptu odpravile ali pa bodo še nadalje obstojale. Nova egiptovska državna zastava bo imela sledeče znake: polmesec in tri zvezde na 'zelenem polju, obkroženo z dvema rumenima pasoma*
Ustaja v Maroku.
Berolin, 11. decembra.
„Vossische Zeitung“ poroča, da so ustaški Maročan' zasedli mesto Casablanco. Francozi so spraznili Tundžo. Odločilni boji se vrše pri Makesu.
O zavzetju Casablance se iz Carigrada še poroča: Francozi so ob napadu izgubili 700 mrtvih in ranjencev. Bežati so morali tako hitro, da so pustili 'dve bateriji in veliko strojnih pušk.; Zasledovani in vrženi so bili iz Tundže.
Na morju.
Maribor, dne 9. decembra.
Pomorska bitka, ki se je izvršila dne 8. t. m. pri Falklandskih otokih med 5 nemškimi ladjami (ki so bile pri Čilu zmagale angleško brodovje) in med 43 sovražnimi ladjripii, še vedno vzbuja pozornost, in javno zanimanje. Po dosedanjih poročilih se je le križarki „Dresden“ posrečilo uteči. Seveda tudi Še njena usoda ni upapolna. Tudi sovražniki priznavajo, da s» se nemške ladje hrabro obnašale in se s svojim poveljnikom vred rajše bojevale lin se dale potopiti, nego bi se udale.
43 sovražnih ladij proti peterim nemškim križarkam.
Berolin, 10. decembra.
Uradno se poroča, da je pri Falklandskih otokih napadlo 43 sovražnih ladij nemško brodovje, ki je bilo sestavljeno samo iz peterih križark. Z vso gotovostjo se sedaj domneva, da so Vri nemške ladje : „Scharnhorst“, „Gneise n au“ in „Leipzig“ bile od sovražnih ladij obkoljene in tako silno obstreljevane od vseh strani, da so ise skoro gotovo vse tri potopile. Ladjama „Dresden“ in („Nürnberg“ pa se je posrečilo uteči. O nadaljni usodi obeh ladij Še do sedaj ni nič znaneg'a. Kaj se je zgodilo z moštvom potopljenih nemških ladij, še dosedaj manjkajo podrobna poročila. Skoro gotovo pa so nemške izgube zelo velike. „Scharnhorst“ in „iGneisenau“ sta imeli po 700 mož posadke, „Leipzig“’ 350, („Dresden“ in „Nürnberg“ pa po 400 mož. Podatki o angleških izgubah še niso znani. Splošno občudovanje povzroča dejstvo, da so se nemške križarke že cele štiri mesece nahajale v Sovražnem moGu ter so bile vedno zasledovane po sovražnikovem brodovju. Te nemške ladje niso imele na razpolago ne brzojava, nobenega prijateljskega pristanišča in so se morale ves čas gibati na morju z veliko opreznostjo.
Kakšna je bila pomorska bitka.
Nemška in angleška poročila naznanjajo o pomorski bitki pri otokih Falkland sledeče zanimive podrobnosti :
Nemško brodovje so Angleži že pet dni zasledovali. Ker so imeli Angleži veliko močnejše brodo-vje, je bil okoliš za gibanje nemških ladij jako omejen. Napad se je začel dne 8. decembra zjutraj zgodaj- Baje se je na angleški strani tudi nekaj japonskih ladij udeležilo boja. Bitka je trajala pet ur. „Scharnhorst“ se je potopil čez tri ure, „IGneisenau“ dve uri pozneje; „(Leipzig“, „Dresden- in pa „Nürnberg“ so zbežali, toda angleške ladje so ]ih zasledovale, „Leipzig“ se je kmalu potopil. Pozneje „Nürnberg.“ Razmerje moči v boju je bilo 43 proti 5. Število rešenih nemških pomorišČaSov je najbrže prav malo, ker uradna londonska poročila govore le o nekaterih rešenih. Ah je angleško brodovje trpelo kakšno Škodo, Še ni znano.
Nemška križarka „Nürnberg“ potopila.
Berotin, 11. aecembra.
Uradna Reuterjeva brzojavka javlja nadalje iz Londona:	Angleškim vojnim ladjam, ki so zasledo-
vale po pomorski bitki pri otokih Falkland bežeči nemški križarki, se je posrečilo potopiti tudi nemško križarko „Nürnberg,“
iMajhna nemška križarka .„Nürnberg*, ki se je sicer izmuznila angleškim vojnim [la<5j!am, katero so jo obkolile, bržčas vsled zadobljenih poškodb ni sfa-mogla pluti s potrebno brzino, vsled česar so jo angleške vojne ladje dohitele in unirle« Posadka potopljene križarke „Nürnberg“ je znašala 400 mož, in oborožena je bila z 12 topovi kalibra 10.5 cm.
Čigav bo Kiaučou.
Tokia, 10. decembra.
V japonski poslanski zbornici so nekateri po« slanci stavili interpelacije na japonskega zunanjega ministra Kato zaradi stavka, ki se je nahajal v ultimatu Japonske na Nemčijo in ki se glasi, da bode
Japonska pozneje, Kiaučou izročila Kitajski. Minister se je izjavil, da ne more trenutno ničesar povedati o bodočnosti Kteučoua, Vendar pa ni Japonska tozadevno ničesar obljubite nobeni velesili, lilbmat je imel namen, prisiliti Nemčijo, da odstopi Kiaučou, da bi še na ta način zasigural mfr na izhodu. Ne misli pa se, da bi Japonska po končani vojski Kiaučou zopet nazaj dala in tudi v dotičnem ultimatu o tem nič ne stoji.
Italijanski poslanik se vrnil na Dunaj.
Dunaj, 11. decembra.
Italijanski poslanik na cesarskem dvoru na Dunaju, vojvoda Avarna, ki se je skoro tri ;tedne mudil v Rimu, se je zopet vrnil na Dunaj. Poroča se, da bo vojvoda Avarna obiskal našega zunanjega ministra grola Berchtolda.
Italijanska vlada kupuje žito.
List „Corriere della Sera“ poroča, da je italijanska Vlada nakupila v Argentiniji velike množine žita. Da se žito spravi v Italijo, se potrebuje 120 prevoznih parnikov. Skoro vse ladje, ki bodo vozile žito v Evropo, je italijanska vlada najela v Itali]': in (Angliji. Do meseca marca 1915 mora biti že vse nakupljeno žito v Italiji.
Delna mobilizacija švedskih rezerv
Stockholm, 11. decembra.
Švedska vlada je poklicala za mesec januar 1915 tri letnike svojih rezerv pod orožje.
Burska ustaja končana.
Pretorija, 10. decembra,
Reuterjev urad poroča:
General Botha je objavil poročilo., ki ^ravi: Burska ustaja je sedaj končana* Najodličnejši voditelji so mrtvi ali pa ujeti. Ostalo je le š* nekaj malih razkropljenih čet. Dočirn zadene krivce pravična kazen, se moramo Izogibati maščevalno politike. Naša sedanja naloga je, da nastopimo proti Maritzu in Kaempu, ki sta pobegnite na nemško ozemlje in nam grozita od tamkaj z upadi.
Maznoterosti.
Promoviral je dne :11. decembra na graškem vseučilišču starešina in večkratni predsednik „Zarje“ Ljudovk Kramberger za doktorja vsega zdravilstva. Mladi doktor je prišel s severnega bojišča, kamor se zopet vrne.
Dr. A. Gregorčič, državni poslanec v Goriei, je obolel na obistni bolezni. Na mnog« vprašanja o njegovem stanju odgovarja „Goriški List“, da se j« zdravstveno stanje dr. A Gregorčiča že jzdalno izboljšalo. Obračalo bi se še hitreje, da nismo sedaj ravno v neugodnem zimskem času.
Dr. Adam (Hefter — novi krški škof. Z Dunaja poročajo, da je imenovanja dr. Adam Hefterja za krškega (celovŠJSega) škola sklenjen« stvar. Dunajska uradna „(Wiener Leitung1“ bo v kratkem objavila imenovanje. Novi ško! bo ustoličen okoli Novega leta.
Véra In ljubezen d« domovine. Papež je sprejel odposlanstvo „Zveze za vero in domovino“ in ga nagovoril. Omenjal je, da se ljubezen do vere ne da ločiti od ljubezni do domovine. Nili v duhu se nikdar ne sme ločiti domovinska ljubezen od verste ljubezni. Papež je sklepčno izrazil željo, naj tal vera obhajala nova zmagoslavja s tem, da s« njeni nauki odkrito priznavajo in izpolnjujejo, in naj se Čajfit domovine povzdigne s tem, da jo njeni otroci ljubijo z ljubeznijo, ki izvhra iz čisteg« vrelca sv. vere in doprinašajo Bogu dopadljiv« dejanja.
Sv. Element Marija Hofbaner vojni patre«. — Dunajčani prirejajo v teh resnih vojsldnih časih sedaj vsako nedeljo procesije h grobu sv. Klementa Marija Hofbauerja, da bi izprosili blageaHoVi božft in zmago za avstrijsko armado,. Sv. Klement M*rij« Hd! bauer je dolgo čas« živel na Dunaju ter je pred sto leti sam doživel vse grozote vojske in je tedaj času primeren vojni patron, ker 'je s svojimi gorečimi molitvami pred ste leti izprosil od Boga zmago nad — Francozi.
Vojni kurat prof. Kociper nam piSe s dno S.
decembra:	Poročilo o modi bolezni (Opomba ured.:
Poročilo smo povzeli iz „ Graze r Volksblatta.“) je bilo docela neosnovano, (brez podlage. Bog me je doslej obvaroval tež*e bolezni. Ne vem, kako pridejo take „novice“ v liste. Inimicus homo fecit istuS. Dobivam vse polno ' vznemirjajočih vesti' od tznancev vsled le notice. Pozdrave!
G. Jožef Ogris, vojni kurat (v mirnem čksu duhovnik krške škofije) je pisal z gališkega bojišča (iz bolnišnice): „Zaenkrat sem še zdrav, prost Avstrijec, akoravno je manjkalo enkrat samo pol ure, da nisem postal za nekaj časa ruski podložnik. Naši slovenski fantje se imenitno držijo, mnogo jih je že odlikovanih z zlato a,li srebrno svetinjo, za hrabrost. Tn dobre volje so. Kako se vam godi doma?
Stotnik Adolf Ferlinc, ki je padel na severnem bojišču in ga je mrtvega oropal korporal Mayer od gornještajerskega pešpolka štev. 27 („Belgijci“), je bil doma iz Ljubljane. Meyer, prava hijena z bojišča, se bo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem.
Od. mrtvih sta vstala nadporočnik pri 97. pešpolku Ivan Bedenk iz Kranja in rezervist 47,. polka, Franc Planinčič iz Lehna pri Mari boru, Oba sta bila v seznamu izgub izkazana za mrtva, sedaj sta se pa oglasila iz ruskega ujetništva.
Vojak z 68 ranami. V pariško vojaško bolnišnico so spravili ranjenega vojaka, ki je imel na svojem truplu nič manj kakor 68 ran, katere so mu pri-zadjali kosi šrapnelov in krogle pušk. Čudno je, da bo ta vojak, čegar truplo je preluknjano, kakor rešeto, vendar še ostal pri življenju, ( kar vnovič do-zuje, da rane, ki jih povzročajo krogle novodobnih pušk, celijo čudovito hitro in dobro, čeprav je njih število včasih neverjetno veliko.
Čebelarji v Galiciji. Iz Celovca piše g. Sim. Črne: Doma sem iz Gorij pri Bledu na Kranjskem, ter sem kot častniški sluga spremil svojega gospoda v boj; tja v daljno Galicijo. Ko je bil ta ranjen, so ga poslali v Celovec in jaz sem 'šel ž njim. Medtem ko je bila v domovini ajda IV najlepšem cvetju, so divjali tam gori krvavi boji, S svojimi domačinom ja-kobom Soberlom sva se v zakopih do kaj Kr at pogovarjala, dai morajo biti doma čebele letos posebno bogate, če letijo tako gosto, kot letijo ruske krogle. Toda prijatelj je utihnil za vedno: granata mu je raztrgala vrat! Naj mu bo lahka črna gališka zemlja! — V Galiciji se pečajo s čebelarstvom v prav veliki meri, posebno okoli Grodeka. Videl sem dvoje vrste panjev, ki so postavljeni kar po vrtovih. Čebelnjaka nisem videl nobenega. Ena vrsta panjev ima oklvirje, druga je brez okvirjev. Ti slednji so votla debla, panji, ki stoje pokonci. Tudi panji z okvirji so pokončni. Koliko okvirjev imajo, nisem mogel pošteti. Stoje pa okvirji za cel decimeter nad dnom, da se lahko p(ta tudi z večjo posodo. Okvirji so prilično take mere, kakor v Alberti-Žnideršičevih panjih. Čudno se mi je zdelo, da nima nobeden panj pri žrelu brade, ZamJazaue so vse špranje in razpoke, kakor tudi vratca, z ilovico. M »du imajo čebele tam ho hoj!, ampak v, tem žalost-n«m Sasu jim je joj, joj!
Trinajst sinov na bojišču. Priprost delavec n« (Vestfalskem ima 12 sinov, ki že služijo v nemški armadi. Štirje sinovi so že bili do sedaj ranjeni in trije hrabri' sinovi so pa že bili do sedaj odlikovani z železnim križcem. Pred nekaj dnevi ,so pa sedaj še njegovega najmlajšega, trinajstega sina poklicali pod orožje.
Kako je treba pisati naslove. G. učitelj korpo-ral 87. pešpolkja Josip Gosak piše: Vojna pošta štev. 73, dne 7. 12. 1914. Za naš polk prihaja na naš voj-nopoštni urad mnogo zavojčkov, ki jih radi pomanjkljivih naslovov — manjka številka polka, vojne pošte, kompanije itd. — ne more dostaviti. Predlagam, da po vseh šolah, izobraževalnih društvih itd. kažejo inteligenti, učitelji in duhovniki, kako je pravilno pisati naslove, da ne bodo vojaki in domačini imeli š ode in izgubes. Pozdrave!
* Gorke odeje iz papirja. Gospa C. Ulepas v Kodanju podaje naslednje navodilo za napravo papirnih odej bodisi za vojake ali pa za revne sloje: Za vsako odejo je treba 70 do 80 posameznih listov, torej. približno časnike od dveh tednov. Vsak list se vzame posebej v roko in kolikor mogoče dobro zmečka: nato se list poravna, pa zopet zgnete, kar je treh« približno osemkrat ponoviti, tako da postane ta papir mehak in voljan kalor volna. Tialo zmehčani in poravnani listi se polagajo ' v velikosti odeie po tleh ali na veliko mizo in sicer osemkrat 'drug vrh drugega, oziroma drug poleg drugega na načiu, da ise listi „vežejo“ med sabo (kakor na primer o* pda pri zidanju) in, ni nobene špranje. Nato se tako sestavljena odeja prešije najprej krog in krog, a pote» pa še po dolgem in počes tako nagosto, kolikor pač treba, la so listi dobro vkup drže. Za previ alo služi lahkio vsako blago, tudi iz krp sestavljeno je dobro. ; Tudi prevlalo je križema prešiti na papirno odejo, kakor so prešite na primer odeje, ki so z bate podložene. V doterh treh urah je odeja že lahko gotova. Pomagnjo lahkio tudi otroci — zlasti radi bodo gneti! in poravnali papi».
Oddaj« aa vojno nesposobnih konj. Vojaška u-prav® bo oddala po nizKih cenah konje, ki so jih že prepeljali z bojišč v konjske bobiiinico in ki so io o-aficavljenju Se sposobni za poljska dela. Kmetje, H žele kupiti tale konje, se naj oglasijo dne 15, decembra, ob 9, uri predpoldne v vojašnici v Radgoni, koder se bodo konji oddajali od 9. uro predpoldne naprej.
Vojaška uprava kupi konje. Konjerejci, kateri imajo konje, kf bodo spomladi leta 1915i izpolnili 3, teto in ki jih nameravajo prodali vojaški upravi, naj javijo to ponudbo najpozneje do dne 20,; decembra l. I, pisarni o, kr. družbe za konjerejo v Gradcu,, Gries-kai štev. 40.
Občine In dobava zrnja. Po vojnem zakonu so občine zavezane dajati zrnje, seno, slamo itd. vojaški upravi in sicer le tedaj, če jei v občini dovolj zaloge, katero občani ne uporabijo za domačo rabo in ža seme. Ce pa v občini ni toliko, zaloge, da bi sami mogli kaj pogrešati, se občino ne more prisiliti, da bi morala zalagati vojaško upravo z zrnjem, s senom itd., ter da bi morali občani: v takih slučajih drugod nakupiti zrnja, sena in slame, da bi mogli ustreči vojni
upravi. V talcem slučaju je torej občina prosta vojaške dajatve ali zalaganja.
* Po deželi hodijo razni mešetarji in agentje, ki skušajo za nizko ceno zvabiti od posestnikov živino, iižol in druge poljske pridelke. Mnogi se celo delajo, kot bi bili poslani od vojaške oblasti.. Opozarjamo, da kdor se ne more izkazati z uradnimi legitimacijami, naj se ga naznani pristojni oblasti. In tudi 'župani naj vsak sumljiv slučaj n am ani jo oblasti- Našega ljudstva ne smemo dati izžemati.
Nagla jeza. Pred nekaj leti je bil v Galiciji v smrt obsojen mlad častnik, ker je bil v jezi zadal s sabljo smrtni udarec nekemu židovskemu krošnjarju. Duhovnik, ki ga je pripravljal na zadnjo pot na morišče, je spoznal, da je v krščanskem nauku prav dobro poučen. Ko ga je vprašal, kako se je tajko iz-pozabil, ida je postal morilec., mu je častnik razjasnil, da je od narave nagle jeze in da je malti bila do njega preveč mehka in popustljiva. „,V silni razburjenosti in v naglici“, tako se je (obtožil, „sem zabodel ubogega krošnjarja.“ Duhovnik je poizvedoval tudi o njegovem prejšnjem življenju. Častnik mu je pripovedoval tako-le: Nekaj let sem hodil v srednjo šolo; ker pa nisem imel veselja, sem se odločil za vojaški stan. Mati pa ni hotela I o tem nič slišati ; večkrat sva se celo sprla radi tega. Nadejal sem se, da bo mati, kakor vselej, tudi to pot odjenjalja, . ter sem bil čedalje bolj nasilen. Mati me je nekoč radi tega v jezi zapodila iz hiše. Jaz pa si nisem dal to dvakrat reči, ampak sem spravil svoje reči skupaj, ter sem se podal k vojakom, ne da bi se bi l' Spravil z materjo. Ko sem zapuščal dom, mi je sestra še pri vratih zaklicala: „Čakaj, še na vislice prideš. Tako žalost delaš materi!“ iTu je prenehal častnik s svojim pripovedovanjem, zastokal in vzdihnil, a ob enem pa so se potočile gorke solze kesanja po njegovih ličila. Zaklical je: „O mama, odpusti mi!“ In duhovnik je imel z njim globoko sočutje in usmiljenje, ga je spovedal ter pripravil na smrt. Častnik je ves potolažen šel na Imorišče.
Edisonova prerokovanja. Pred nekaj časom je obiskal slavnega iznajditelja Edisona dopisnik nekega amerikanskega lista in ga prosil, da mu pove o iznajdbah XX. stoletja. Edison se je zamislil, nato pa je dejal: Pohištvo se bo delalo mesto iz lesa iz jekla. Jekleno pohištvo bo petkrat cenejše, kot leseno, poleg tega pa trpežno in lahko. — Papir izgine. Za knjige bodo rabili mesto sedanjega papirja listke iz nikla, ki bodo 4 jtisočine milimetra jtanki. To bo znamenita ugodnost, ker niklasti papir bo brez mikrobov in bacilov. Crnilo prime niklasti papir rar vno tako kot običajni. Dva centimetra debel zvezek ba imel 40.000 strani in bo Veljal samo 6 frapkov. — Najvažnejše pa bo delanje zlata:. Moderna alkimija najde „kamen modrijanov.“’ [Slutim (velikanske finančne revolucije, ker delanje zlata:bode našim o-trokom igrača in vsakdo si bo lahko naredil kupe zlatnikov. !— Končno prorokujem še, da zgrade ljudje velikanske stroje, ki bodo gnani z elektriko kar sami orali, sejali in želi. Poljedelec bodočnosti bode moral biti kemik, botanik in ekonom.“ i— Kaka škoda, da se uresničijo ta prorokovan j a še le tedaj, ko ne bo nihče od nas več živ. 'Ali tolažimo se lahko s tem, da bodo naši otroci tako srečni, ida vidijo šolarje, ko hodijo v šolo z niklastimi knjigami, kako delajo tete mesto nogavic zjatnike, ko I ne dela kmet več ničesar drugega, kakor da opazuje delo strojev in kako sede sami na jeklenih stolih. Za llepo sliko bodočega človeškega življenja pa smo Edisonu lahko hvaležni.
Izročen poslanec. Budimpeštanska poslanska zbornica je izročila, sodniji poslancaj Lrgjana Budi-savljeviča, ker je bil na čelu srbskega Sokola, kojega središče je Srbija in ld zasleduje cilj zjedinjen-ja vseh Jugoslovanov pod žezlom srbskega kralja.
Pohvaljen orožnik. Pohvaljen je bil orožniški stražmojster Janez Presker na Pragerskem ker ie proti ubijalki previdno zbral dokazilno gradivo.
Dvojni zvezek „Vestnika“ S* K. S. Z. izide v kratkem z jako zanimivo vsebino, .„'Vestnik“’ bi moral imeti vsak društveni organizator, sploh vsak, ki se zanima za javno življenje. .„Vestnik“ bo poslan samo onim našim organizatorjem, ki plačajo 3 K. Naročila naj se pošiljajo Slovenski krščanskč-socijalni zvezf v, Ljubljani.
Za Božič potrebujete raznovrstne reči, kakor : jaslice, okraske za božično drevo, kreppapir, svilnati, barvani, zlati in srebrni papir, sveče za božično drevo, zlate pene, žico za vence, listje -itd. To dobite po najcenejši ceni v tiskarni sv. Cirila v Maribor.
Krasne božične in novoletne razglednice so ravnokar izšle. Slike nam letos predstavljajo božične praznike in novo leto naših vojakov, na bojišču. Ne moremo si misliti primernejših in( lepših razglednic. Dobijo pa se v tiskarni sv. Cirila !y Mariboru, 1 komad stane 10 y. Trgovci dobijo znaiten popust.
Spljet — Split. Uradni list dalmatinske vlade priobčuje to-le vest:	Ministrstvo notranjih del v
dogovoru z justičnim in finančnim ministrstvom je dovolilo, da se ime mesta in občine „Spljet“ izpre-meni v „Split.“
Dunaj. Wien, Beč, Viden, Dunaj, Vienna in kakor se že imenuje naša cesarska prestolica, ta Dunaj se sedaj vedno bolj pretvarja iz izključno nemškega v avstrijsko mesto, Po vseh ulicah se sliši slovanska govorica, posebno poljščine se sliši mnogo in nihče se nad tem ne spodtika, nikogar ne draži slovanska beseda. O tem piše tudi *Vidensky dennik“ : V dneh,
ko je prišlo vse polno gališktb beguncev na Dunaj, tedaj se je videlo, kaka sirota je na Dunaju češčina, Prigodilo se je, da so sprejemali na pošti poljske telegrame in da se je na stotine trgovcev trudilo, da postrežejo Poljakom v njihovem jeziku. Poljak se obnaša na Dunaju samozavestno, ponosno in narodno ter se ne sramuje svojega jezika. Kako revni so v tem oziru na Dunaju Cehi, čeprav jih je mnogo na Dunaju rojenih in sem tudi pristojnih. Na prstih je mogoče prešteti' češke napise na Dunaju in trgovcev, ki bi postregli tudi Cehu v njegovem jeziku, skoraj ni. In vendar ni nič bolj naravno, da zahtevaš vse, kar kupiš in plačaš, v svojem jeziku-. Na Dunaj so prišli Poljaki, Vsakdo jih vabi, vse jim je uslužno in njihov jezik ima polno veljavo. Pa to ne radi tega, ker upajo trgovci na njih denar, marveč, ker vedo, da si Poljaki to pravico tudi izvojujejo. Poglejte samo po trafikah, V izložbah so javno razobešeni poljski listi, dočim se skrivajo češki pod pultom. Ni to samo dunajska patologija* veliko krivde leži na ostalih Slovanih samih. Od Poljakov sc je treba naučiti sar mozavesti in potem ne bo več češčina sirota na Dunaju.“ — Umestne besede „Videnskega dennika“ zapomnijo si naj tudi Slovenci.
Celje. V torek, dne 8,. decembra, so pripeljali v Celj-e z ruskega bojišča 378 ranjencev, Med njimi se je nahajalo kakih 40 težko ranjenih* katere so morali z nosilnicami zanesti v rezervno garnizijsko bolnišnico. Druge pa so prepeljali s savinjskim avtomobilom, katerega je dala družba prostovoljno na razpolago, v deželnobrambovskoi bolnišnico. Bolnišnica društva Rudeči križ v Celju je dobila v ponedeljek svoje prve goste. Poletni prostori hotela „Mohr“ so bili od podružnice Rodečega križa v modernem smislu, prirejeni za bolnišnico. V zasilni rezervni bolnišnici deluje primarij; dr. Golič kot prvi zdravnik. O-skrbovanje ranjencev se vrši po gospeh, katere delujejo ne samo v kuhinji* ampak- tudi pri vseh drugih potrebnih opravilih pomagajo.
Grdina pri Stoprcah, Martinu Jusi, želarju v Grdini, je na praznik Brezmadežnega spočetja med večernicami zgorela hiša in gospodarsko poslopje. — Svinjske hleve in živino je rešil Matevž Diueman in sosedi. Zažgali so otroci, (Gospodar je pri vojakih. Zavarovan je bil samo za 1000 K,
* Radenci. Za božičnico se je nabralo v prid našim hrabrim vojakom v tukajšnji občini 176 K 08 v. Naknadno je dala še občina 300 K. vojnega posojila.
Celje. Darovi za avstrijski Rudeči križ, došli krajevnemu odboru v Celju: g. dr. Anton Božič, odvetnik, je izročil znesek po 10 K kot prostovoljno globo iz poravnave gg. Franc Vengust prati Ivanu Tlaker v Teharjih radi razžaljenja časti; isti g. odvetnik je izročil tudi znesek po 25 K, vplačan kot prostovoljno globo g. Gustava Kiichlerja iz pravde g. Franceta Oseta iz Vranskega radi razžaljenja časti; g. Anton Mähen je nabral za avstrijski Rudeči križ v Pilibovi gostilni v Trnovljah 7.20 K.
„Domača knjižnica“ je naslov novemu zborniku, ki začne izhajati v kratkem. Namen mu je, prinašati pred vsem prevode iz svetovne književnosti in to za tako nizko ceno, da si jih lahko omisli vsaka hiša. V dolgih zimskih večerih bodo zvezki „Domače knjižnice“ vaši najboljši drugi. V svojem jeziku spoznate slavne pisatelje velikih narodov. Našim ranjencem in bolnim vojakom ne naredite večjega veselja* kakor če jim naročite „Domačo knjižnico.“ Zvezki „Domače knjižnice“ naj tvorijo v resnici podlago domači knjižnici, M si jo naj preskrbi vsaka slovenska hiša. (Posamezni sešitki bodo imeli velikost 19:27 ter obsegali 64 strani in -to za ceno 30 v. Prvi zvezek, v manjšem obsegu, dobi zastonj vsakdo, ki ga želi. Pošljite takoj svoj naslov založniku: Ljudevitu Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko, da dobite takoj, kako hitro izide, prvi seši-tek popolnoma zastonj in brez vsake obveznosti na ogled. Pač pa prosi založnik, da priloži vsakdo pozneje, ko pošlje naročnino, vsaj 5 v za avstrijski Rudeči križ! Zvezki „Domače knjižnice“ se ne bodo dobivali po knjigarnah, temveč samo pri založniku. Ne odlašajte dolgo, temveč pišite že danes dopisnico, da ne zamudite te ugodne prilike!
Slike iz vojne.
Brat na vojni.
Narednik 73. pešpolka Herman Ritter i'z Češkega se bojuje v Srbiji. Tudi njegov brat Emil je že tamkaj. Nekega dne je slišal Herman govoriti o. svojem bratu, samo govoriti. Ni imel več miru. Sel je in poizvedoval. Nato pa piše ves potrt domov:
„S težkim srcem sem vzel svinčnik v rofce — kajti ravnokar sem se vrnil ! od 6. domobranskega pešpolka. Komaj sem Idobil vest o Emilu, nisem imel več miru; danes sem povedal to svojemu nadporočniku !in dobil sem dovoljenje, da se lahko podam k
6.	domobranskemu polku. Le bratska ljubezen zamore napraviti Itako pot, spojeno z lastno življenjsko nevarnostjo. Mislite si globok jarek od domače hiše do Poska. V njem mož pri (možu, s puško proti sovražniku, ki je le sto metrov od nas. In tako sem moral, seveda pripognjen, ker je vsak trenoitek počil kak sovražen strel, skozi polke. Ko sem prispel k domobranskemu polku št. 6, siem šel takoj k 3. stotniji. Tam sem govoril z narednikom, Nato je prišel Emilov kadet, ki je bil njegov (poveljnik. Rekel mi je takoj:	„Ali ni res, Emil Ritter se piše?“ Poleg
njega je stal njegov nadporočnik. Ko jje začul najin pogovor, se nama je takoj pridružil. In seda-j, ljubi stariši, bodite pripravljeni na najhuiše ! Mislim pa, da ste morda že tako sami zvedeli o dogodku. Bil je dne 17. septembra zadet v celo in se je zgrudi mrtev na tla. Pokopali so ga skupno z drugimi tovariši v skupen grob. Pokazali so mi približno mesto, kjer spi spanje pravičnega. Sel bi rad tjakaj, a nisem mogel, ker se je prostor nahajal V; področju sovražnih krogelj. Ljubi stariši! Zahvalil sem se gospodom in se vrnil. Solze so polile moje lice in ,rja-vo brado.“
Zadnja poročila, d»šla v pondeljek, 14. dec.
v
Štiri gališka mesta Vvstrijci zopet zasedli.
Dunaj, 13. deoembra.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša: V bitki v zahodni Galiciji je -bilo včeraj rusko južno krilo premagano in se je moralo umakniti.. Naše Čete zasledujejo sovražnika. Vsi ruski napadi na ostali naši bojni črti so ise, kakor prejšnje dni, tudi včeraj ponesrečili. Avstrijska krdela, ki se pomikajo čez Karpate, na gaJiški strani odločno nadaljujejo zasledovanje umikajočega se sovražnika. V-čeraj v soboto popoldne so naše čete zavzele mesto N o v i - S a n d o c. Tudi v gališka mesta G o r 1 i -c e, ;G r y b o w in Z m i g r o d s o v k o r a k a 1 e avstrijske čete. Iz jkomitata Zemplin so Rusi popolnoma pregnani. Na izhodni strani gozdovi-tih Karpatov, to je na drugi strani našega glavnega bojišča, sovražnik na južni (ogrski) strani ni mogel nikjer več pridobiti Kaj novega ozemlja. Na splošno držijo Avstrijci prelaze v Karpatih, v B u -kovini ter tudi črto v dolini rede Suczawa. Na južnem Poljskem ni bilo bojev. Na severni strani mesta Lowiez so n-ajši zavezniki uspešno na-avstrijsko in nemško prodiranje y zahodni Galiciji, janke.
Boji pri Krakovu.
Dunaj, 13, decembra.
Vojni (dopisnik dunajskega lista „Fremdenblat-t’a“ poroča iz bojišča:
Boji pri Krakovu so trajali od 16. novembra do 8. decembra, ,Od četrtka sem ni slišati v Krakov gromenja 'topov.
Naše čete so napredovale v prostoru med Wie-liczko in Bochnijo. Iz WieKczke so naše čete v nedeljo ponoči zapodile Ruse. V Wieliczko so ukora-kale naše čete v ponedeljek zjutraj. Poveljnik ruskih čet pred Wieliczko je padel, zadel ga je šrapnel In je bil tamkaj pokopan. Posamezna] javna poslopja ie poškodoval artilerijski boj. Solišča (rudniki za sol) so nepoškodovani. Le grajščino Kazimierzowski, kjer se nahaja oskrbništvo solišč, so Rusi oplenili.
Od oblegovalne ruske ’a-rmade pred P r z e -m y s 1 o m so Rusi odposlali proč nekaj bataljonov, katerih niso mogli prisilit i, da bi bàli napadali trdnjavo. Naši zrakoplovci prinašajo v-enomer poročila v trdnjavo in iz trdnjave.
Dokazano je sedaj, da so prehodi čez Karpate manjše važnosti, kar se /je opetovano nagl-aSado, ker se je sovražnik začel takoj umikati, ko je Občutil avstrijsko in nemško prodiranje v zahodno Galicijo.
Avstrijske motorne baterije — strahovito orožje.
Budimpešta, 12. decembra.
O: delovanju avstrijskih motornih baterij poročajo londonski „Daily Mail“ :
V boju za poplavljeno ozemlje se poslužujejo Nemci neke dolge roke, ki sega sigurno črez vse, skoraj do jCalaisa, In ki deli v nepričakovanih trenutkih hude udarce. TD roka so topovi avstrijskih motornih baterij, kojih uporaba dokazuje vztrajnost nemškega bojevanja- S temi topovi so Nemci obstreljevali Fournes, Proti' 11, uri je padlo večje Število granat na kolodvorsko, poslopje. G ranil,te, Ki so priletele daleč čez poplavljeno ozemlje, je izstrelil top, ki je bil daleč nekje na sevfernem izhodu. To je Mio prvokrat, da jse je napadlo mesto Fou-nes, kar bi sicer brez teh topov bilo popolnoma nemogoče. Top je bil postavljen v oddajju najmanj 10 angleških milj tam nekje naj potu ìz -Ostenda proti Roulersu.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, 13. decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 13. decembra predpoldne poroča:
Ker se je dne 11, decembra francoski napad na Aprement (južnorizhodno od St, Mihiela) izjalovil, so napravili Francozi včeraj popoldne v široki fronti napad čez Flirey (pol pota St. Mihiel —Pont a Moussnn). Napafd se je končal za Francoze z izgubo 600 ujetih. Imeli so tudi veliko Število mrtvih in ranjenih. Izgube nemških Čet so znašale pri tem le okrog 70 ranjencev.
Sicer je pa potekel ta dan na zahodnem bojišču v bistvu mirno.
Na S' e v e n n em Pol ji s k e m so zavzele nemške čete večje Število sovražnih postojank, u -jele 11,000 Rusov in zaplenile 43 ruskih strojnih puŠE.
Iz Izhodne Prusije in iz Južnega Poljskega ni nič novega.