Letnik 1909,
I
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVII. — Izdan in razposlan dne 21. avgusta 1909.
Vsebina: (St. 121—126.) 121. Razglas o izpričevalih ženske obrtne šole za šivanje perila in krojaštvo „Združbe delujočih žen“ na Dunaju in ženske obrtne šole za krojaštvo društva „Ludmila“ v Budëjovicab. — 122. Ukaz o carinskem ravnanju z venci in drugimi predmeti za okraševanje vojniških grobov. — 123. Ukaz o uvedbi teoretske državne preskušnje na tečaju za zavarovalno tehniko na c. kr. nemški tehniški veliki šoli v Brnu. — 124. Razglas, da se je vnovič podaljšal dopustilni rok za dogradbo in začetek obratovanja z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom v Karlovih varih od Marijanskolazenske ceste do južnega roba gorske planote Helenin dvorec. — 125. Ukaz o izvrševanju kazni na svobodi v samotnem zaporu in o postavitvi komisije za izvršitev kazni za jetnišnico okrožnega sodišča v Litomeficah. — 126. Razglas, da seje podaljšal dopustilni rok za dogradbo in začetek obratovanja z električno silo obratovane ozkotirne male železniške proge od glavne pošte do kolodvora privilegovane avstrijsko-ogrske državno-železniške družbe v Ustju.
131.
Razglas trgovinskega ministra v poraznimi z ministrom za javna dela z dne 20. julija 1909. 1.
o izpričevalih ženske obrtne šole za šivanje perila in krojaštvo „Združbe delujočih žen“ na Dunaju in ženske obrtne šole za krojaštvo društva „Ludmila“ v Budéjovicah.
Ženska obrtna šola za šivanje perila in kroja-štvo „Združbe delujočih žen“ na Dunaju in ženska obrtna šola za krojaštvo društva „Ludmila* v Budč-jovicah se na podstavi § 14 d, odstavek 3, zakona z dne 5. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 26), oziroma ukaza trgovinskega ministra v porazuinu z ministrom za bogočastje in nauk z dne 26. julija 1907. 1. (drž. zak. št. 180) vzprejemata v seznarnek tistih obrtnih učilišč, kojih izpričevala nadomeščajo dokaz redno dovršenega učnega razmerja, kadar ženske pri-
javijo na ženske in otroške obleke omejeni krojaški obrt.
Weiskirchner s. r.	Ritt s. r.
1*2.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 23. julija 1909.1.
o carinskem ravnanju z venci in drugimi predmeti za okraševanje vojniških grobov.
Porazumno s kraljevo ogrsko vlado se dovoljuje, da se smejo puščati carine prosto venci in drugi predmeti, ki se uvažajo itd. za okraševanje vojniških grobov, to sc pravi grobov v tuzemslvu pokopanih udeležnikov vojn kake tuje države, ako tuja država dovoljuje vzajemnost.
To velja sedaj gledč Nemške države.
Ililinski s. r.	VVoiskirclinor s. r.
(Slovonlicli.)
92
133.
Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk v porazumu z ministrstvom za notranje stvari z dne 23. julija 1909.1.
o uvedbi teoretske državne preskušnje na tečaju za zavarovalno tehniko na c. kr. nemški ‘tehniški veliki šoli v Brnu.
O opravljanju teoretske državne preskušnje na tečaju za zavarovalno tehniko na c. kr. nemški tehniški veliki šoli v Brnu se izdajejo nastopna določila:
§ 1.
Da se preskusi teoretska izomika, pridobljena v tem tečaju za zavarovalno tehniko, se opravlja državna preskušnja.
§ 2.
Predmeti te državne preskušnje so: Matematika (I. in II. tečaj), zavarovalna matematika (I. in II. tečaj), račun verojetnosti, matematična statistika, narodno gospodarstvo in finančno znanstvo, trgovinsko, menično in zasebno morsko pravo, zasebno in javno zavarovalno pravo, knjigovodstvo v zavarovalstvu.
§ 3.
Znanje več teh predmetov je izkazati s posameznimi preskušnjami, ki jih je opraviti pred državno preskušnjo in to: iz matematike (I. in II. tečaj), računa verojetnosti, narodnega gospodarstva in finančnega znanstva, trgovinskega, meničnega in zasebnega morskega prava.
§ 4.
Pri državni preskušnji poslujejo za izpraševalce v tečaju za zavarovalno tehniko delujoči profesorji in docenti, ki učč v § 2 imenovane predmete.
Vodstvo preskušnje kakor predsedniku presku-ševalne komisije pHstoji dekanu splošnega oddelka, če bi bil on zadržan, prodekanu.
§ Tj.
Rokove za opravo preskušenj določa predsednik komisije po meri zglasitev.
§ C-
Da bo pripuščen k državni preskušnji, mora prositi kandidat pismeno pri predsedniku komisije ter donesti v to te-le priloge:
1.	dokaz, da se študije na visoki šoli niso združevale z dolžnostjo vojaške prezentne službe;
2.	zrelostno izpričevalo ali listino, ki je nadomešča ;
3.	matičnico (list o imatrikulaciji) visoke šole, na kareri je bil vpisan;
4.	knjigo zglasilnico, iz katere se mora razvi-deti, da je bil kandidat vsaj štiri semestre na kaki tehniški veliki šoli ali kakem drugem njej zenače-nem zavodu vpisan za rednega slušatelja ter da je poslušal vse za državno preskušnjo predpisane predmete toliko ur, kolikor je predpisanih po učnem načrtu in da je hodil v pripadajoče vaje ;
5.	izpričevala o napredovanju v obveznih, v § 3 predpisanih, z uspehom opravljenih posameznih preskušnjah.
Vse te listine je predložiti v izvirniku in one ostanejo, dokler traja dejanje preskušnje, pri pre-skuševalni komisiji.
§ 7.
Komisija ima pravico kandidata oprostiti preskušnje :
a)	iz matematike, ako je ali naredil doktorat filozofije z glavno stroko matematiko ali preskušnjo učiteljstva za srednje šole z matematiko kakor glavno stroko ;
b)	iz narodnega gospodarstva, trgovinskega, meničnega in zasebnega morskega prava, ako ima doktorski naslov pravo- in državoslovne fakultete ali ako je z dobrim uspehom naredil pravo- in državoslovne državne preskušnje.
§ 8.
Preskušnja je iz dveh delov: pismenega in ustnega.
Pri pismeni preskušnji mora kandidat pod nadzorom preskuševalnega komisarja ob dveh polovičnih dneh obdelati po eno večje vprašanje iz stroke zavarovalne matematike in iz matematične statistike, ki sta primerni izkazati njegovo izvedenost v izvajanju in rabi formul in tabel.
Komisija odloči o tem, se-li sme na podstavi doseženega uspeha pripustiti kandidat k ustni preskušnji ali se-li mora v poznejšem roku, ki mu ga je določiti, vnovič podvreči pismeni preskušnji.
Ustna preskušnja, ki mora obsegati zavarovalno matematiko, matematično statistiko, zasebno in javno zavarovalno pravo in knjigovodstvo v zavarovalstvu, so opravi pred zbrano komisijo.
Na posamezna izpričevala, ki jih je dobil kandidat iz teh strok in predložil komisiji, se je moči pri vsaj dobrem uspehu ozirati toliko, kolikor se sme vsled njih skrajšati trajanje preskušnje.
§ 9.
O posledku državne preskušnje, prebite z uspehom, se izda kandidatu izpričevalo, ki mora poleg kandidatove rodovnice in navedbe o njegovih študijah obsegati tako rede, ki jih je dobil pri obveznih pripravljalnih preskušnjah, kakor tudi ocenila, ki jih je dobil pri pismeni in ustni državni preskušnji, in pa končno ocenilo, ki ga je dognala komisija.
Gledč teh ocenil in njih dognanja veljajo skupna določila za državne preskušnje na tehniških velikih šolah.
§ 10.
Kar se tiče pravil za reprobacijo, je prav tako zmislu primerno uporabljati skupua določila za državne preskušnje na tehniških velikih šolah.
§ H.
Vsak kandidat mora, preden opravi preskušnjo, in to kadar poda prošnjo za pripustitev k preskušnji, plačati odredbino v znesku 40 K.
§ 12.
V vseh stvareh, ki niso posebej omenjene v tem redu za državno preskušnjo, je zmislu primerno uporabljati skupna določila za državne preskušnje na tehniških velikih šolah.
lfaordtl s. r.	Stiirgkli s. r.
124.
Razglas ministrstva za železnice z dne 0. avgusta 1909. 1.
da se je vnovič podaljšal dopustilni rok za dogradbo in začetek obratovanja z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom v Karlovih varih od Marijanskolazenske ceste do južnega roba gorske planote Helenin dvorec.
Z razglasom ministrstva za železnice z dne 9. aprila 1908. 1. (drž. zak. št. 09) do 15. dne no-
vembra 1909. 1. podaljšani rok za dogradbo in začetek obratovanja z električno silo obratovane ozkotirne male železniške proge v Karlovih varih od Marijanskolazenske ceste do južnega roba gorske planote Helenin dvorec se je vnovič podaljšal do 31. dne julija 1911. 1.
Wrba s. r.
125.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 13. avgusta 1909.1.,
o izvrševanju kazni na svobodi v samotnem zaporu in o postavitvi komisije za izvršitev kazni za jet-nišnico okrožnega sodišča v Litomericah.
Na podstavi § 16 zakona z dne 1. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 43) o izvrševanju kazni na svobodi v samotnem zaporu in o postavljanju komisij za izvršitev kazni, ukazuje pravosodno ministrstvo, da je določila tega zakona izvrševati v jet-nišnici okrožnega sodišča v Litomeïicah od 1. dne oktobra 1909. 1. počenši.
Hoclienburger s. r.
126.
Razglas ministrstva za železnice z dne 17. avgusta 1909. L,
da se je podaljšal dopustilni rok za dogradbo in začetek obratovanja z električno silo obratovane ozkotirne male železniške proge od glavne pošte do kolodvora privilegovane avstrijsko-ogrske dr-žavno-železniške družbe v Listju.
V § 2 razglasa ministrstva za železnice z dne 18. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 192) določeni rok za dogradbo in začetek obratovanja dveh nadaljevalnih prog z električno silo obratovanih ozkotirnih malih železnic v okolišu mesta Ustje in njegove najbližnje okolice se je gledč proge od glavne pošte do kolodvora privilegovane avstrijsko-ogrske državno-železniške družbe v Ustju podaljšal do 31. dne decembra 1909. 1.
Wrba s. r.