IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« • UREJUJK UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNI K - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL, UREDNIŠTVO IN U PRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-73 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO Leto xv. KRANJ, SRED/V 7" |TJWTTA 1962 A st. 70 fZfTAJA OD OKTOBRA 194T KOT TEDNI K-ODI. JANUARJA 1855 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH- LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN CIAL1STICNE ZVEZEDELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ▲ VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO POSLANSTVO NAŠIH DELAVSKIH UNIVERZ Usposabljati proizvajavce dobre gospodarje V ZADNJIH LETIH JE BILO 87.489 UDELEŽENCEV V RAZNIH ŠOLAH, NA TEČAJIH, SEMINARJIH IN PREDAVANJIH Te dni, ob zaključku šolskega Jeta, tudi delavske univerze delajo obračun pravkar končane sezone, V dveh, treh letih, odkar so zaživele delavske univerze po našem okraju, so opravičile svoj obstoj. V celoti so te univerze izvedle 56 različnih šol, 118 tečajev, 143 seminarjev in 919 predavanj. Mnogo naših delavcev je pridobilo kvalifikacije, dokončalo osnovno šolanje ali kaJcorkoli drugače izpopolnilo svoje znanje v okviru delavskih univerz. Skupno se je vseh teli izobraževalnih in vzgojnih oblik udeležilo 87.489 slušateljev. Najaktivnejša po tem pokazatelju je bila delavska univerza na Jesenicah z nad 22.000 udeleženci. Sledita univerzi v Kranju in Radovljici, za njima je univerza v Skofji Loki. medtem ko ostajajo dokaj v ozadju univerze na Bledu, v Tržiču in 2eleznikih. Dosedanje izkušnje kažejo potrebo po določenih spremembah, da bi te institucije bolj posegle v osrednje probleme njihovega vzgojno - izobraževalnega poslan-jtva — vzgoje delovnih ljudi ne le kot proizvajaveev, marveč tudi kot neposrednih samoupravljav-cev, da bodo znali dobro in uspešno gospodariti in odločati v samoupravnih organih. Gospodarske organizacije se pretežno zavzemajo za strokovno usposabljanje de-ava. Zato je bilo povsod veliko tečajev in seminarjev za knjigovodstvo, administrativno stroko h za druge kvalifikacije. Tudi -sol /a odrasle in podobnih oblik splošnega izobraževanja je bilo precej. Dokaj premalo pa jc bilo narejenega za sp'ošno družbeno in politično usposabljanje — za poznavanje zakonitosti, za spoznavanje pravic in dolžnosti samoupravnih organov in podobno. O teh in podobnih problemih vzgojno-izobraževalne dejavnosti delavskih univerz nameravajo razpravljati na prvi seji predsedstva okrajnega sindikalnega sveta. Menijo, da bi morale delavske univerze bolj sodelovati z vsemi izobraževalnimi institucijami v občini, z delovnimi kolektivi in izobraževalnimi centri po podjetjih, z ustanovami in šolami, zlasti pa z družbenimi in političnimi organizacijami. Prav tako menijo, da bi večje sodelovanje teh univerz v okrajnem merilu lahko dokaj izboljšalo poslovanje in uspeh dela. To zlasti v propagandni dejavnosti, v instmlUorski službi in podobno. — K. M. OB DOPOLNJEVANJU PRAVILNIKOV O DELITVI DOHODKA Delovna storilnost in delitev Te dni potekajo po naših delovnih kolektivih pospešeno priprave v zvezi s spreminjanjem In dopolnjevanjem pravilnikov o delitvi dohodka. Ob teh pripravah jc nedvomno potrebno omeniti, da je delitev dohodka v delovnih kolektivih družbena funkcija in sestavni del družbene delitve narodnega dohodka v celoti. Z delitvijo de- lovni kolektivi ne odločajo le o pomembnih vprašanji'h lastnega razvoja, temveč tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na težnje in žrl|e skupnosti; na njeno r;o spod a rs k o politiko, gospodarski razvoj in družbene odnose. S svojo delitvijo proizvajavci vplivajo tudi na razmerje med akumulacijo in osebno potro^nin. kar je pomemb- ni, okrajni zlet ljudske tehnike,.ki je bil minulo soboto in nedeljo v Skofji Loki, je pozdravil tudi MILKO GORSIC, predsednik glavnega odbora LT S lovenije Tudi v gimnaziji drugače ŽE V JESENI NAJ BI ZACELI UVAJATI VEČJE SPREMEMBE V GIMNAZIJSKI POUK Gimnaija jo imela od nekdaj privilegiran položaj, saj je bila njena edina naloga — osem let pripravljati dijake na študij na visokih šolah. Toda v zadnjih nekaj letih, ko je bila odprta pot v višje šole tudi absolventom drugih šol, je gimnazija svoj izjemen položaj izgubila, njene metode izobraževanja, ki so leta in leta ostajale iste, pa ko vodno manj ustrezale. Predvsem so dijaki dobili v gimnaziji premalo življenjsko uporabnega znanja. Sedaj .ko je že skoraj dokončno reformirana splošnoizobraževalna šola prve stopnje — osnovna šola in ko so večje spremembe v istrekovnem šolstvu, je bilo potrebno začeti misliti tudi na korenito reformo v gimnaziji. Prav- PRED POLETNIM GORENJSKIM SEJMOM Sožitje proizvajavce v, trgovcev in potrošnikov V SEJEMSKEM OKVIRU TUDI RAZSTAVA ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN RAZSTAVA MESTA OLDHAM Zanimanje za Gorenjski sejem so iz leta v leto močno stopnjuje, in to ne samo zaradi njegove tradicije (letošnji poletni sejem bo te dvanajsti), ampak tudi zaradi vedno bolj izpopolnjene in za sodelujoče in potrošnike bolj vabljive oblike. 2e v preteklih letih je bila posebna mikavnost sejma v tem, ker je bilo dobršen del razstavljenih predmetov mogoče tudi kupiti. Direktor sejma Ludvik Sire pa zatrjuje, da so letos dosegli, da bo vse, kar bo na sejmu, dostopno potrošnikom. S tem bo sejem predstavljal ugodno obliko povezave trgovcev, proizvajaveev in potrošnikov in se tako uspešno vključil v sistem racionalnega gospodarjenja. Ne gre namreč prezreti, da bodo imeli od sodelovanja na sejmu vsi koristi: tako industrija in trgovina, ki jo bo zastopala, kot tudi potrošniki. Medtem ko mednarodni sejmi na primer lesni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani) omogočajo predvsem to, da se trgovci seznanijo s pripravami in- dustrije, naj bi sejmi, kakršen je gorenjski, nadaljevali začeto pot in omogočili tudi najširšemu sloju potrošnikov, da so na tekočem z izbiro potrošniških artiklov. Ze samo zaradi tega, ker pri nas nimamo veleblagovnic, ki bi nudile na istem mostu skoraj vse najpotrebnejše potrošniške predmete, jo taka oblika sejma še posebno dobrodošla. Kljub najrazličnejšim kritikam, kj so j in bile stalne in občasne sejemske prireditve doslej deležne, je doseženi promet dokazoval, da večini prebivavstva sejmi le ustrezajo. TVko je bilo na primer na letošnjem spomladanskem sejmu prodanega dvakrat toliko blaga kot na lanskem. V okviru letošnjega poletnega sejma bo tudi republiška razstava zavodov za zaposlovanje invalidnih oseb, ki bodo prikazali, kako se invalidi vključujejo v redno delo in si tako ustvarjajo sredstva za življenje. Posebna zanimivost sejma pa bo razstava angleškega mesta Oldham. - M. S. zavprav so priprave na spremembe splošnoizobraževalnih Sol druge stopnje stare že nekaj let. to jesen pa naj bi ko nove smernice začele praktično uveljavljati. O reformiranem pouku v gimnazijah je na svoji zadnji seji razpravljal tudi svet za šolstvo OLO Kranj, ki je skupaj % ravnatelji gorenjskih gimnazij in predstavniki ustreznih občinskih služb pregledal najznačilnejše spremembe, ki jih predvideva reforma in pretehtal možnosti za njihovo uresničitev. Diskutanti so ugotavljali, da pogoji niso najugodnejši (v priman j kanju strokovnih kadrov, delavnic, množno-sti za proizvodnjo delo itd.), vendar so vsi soglašali v tem, da nikakor ne bi bilo prav, če bi čakali, da bi bilo vse potrebno urejeno (potrebno bo namreč precej denarja), ampak da je treba tudi v gorenjskih gimnazijah že jeseni začeti z uvajanjem reforme. V nekaj prihodnjih letih naj bi potem postopoma sprejeli predvidene spremembe. Gimnazija naj bi še naprej dajala dijakom splošno izobrazbo na višji ravni in bi tako nudila dobro podlago za šolanje strokovnjakov tna določenih področjih gospodarskega in družbenega živ-njleja ter za določene veje znanosti in nacionalna, kulture v splošnem. Medtem, ko je sedanja gimnazija predvsem teoretična šola, naj bi jutrišnja nudila dijakom poglobljeno teoretično znanje in jih tudi naučila to znanje povezovati s prakso. Z raznimi oblikami praktičnega pouka naj bi se dijaki seznanili, kako se razne zakonistostj uveljavljajo v praksi. Pouk v reformirani gimnaziji naj bi se delil na šest področij? družbeno-jezikovno področje (zajema slovenski jezik s književnostjo, tuje jezike, zgodovino in geografijo, filozofijo, psihologijo in nova predmeta — sociologijo in umetnostno zgodovino), naravo-slovno-matematično področje je gospodarsko sodelovanj«. * neka oblika politične navade**^* zen tega afriško skupno tržijA« ma namena izpodrivati dragih n* žav in zmanjševati trgovinj* dr menjave z neafriškimi dei«vf '" če je ta izmenjava zasnovan > enakopravnosti. V tem pa S^T "* ska konferenca razlikuje od podobnih. Zdravko Vseli Ton>Mej Ljudje in dogodki ♦ Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki i Ljudje in dogodki • LjudjeTj^l MLADI SO PRESENETILI Potrebe usnjene galanterije, ki se iz dneva v dan bolj vključuje v industrijski način proizvodnje, že nekaj let narekujejo ustanovitev tehniške šole te stroke, ki naj bi vzgajala tehnike in bodoči vodilni tehnični kader. Na pobudo gospodarske organizacije TOKO, ki že vrsto let zelo uspešno nastopa na domačem «in na zunanjem tržišču, je bil pri usnjarski tehniški šoli v Domžalah ustanovljen poseben oddelek za usnjeno galanterijo. Pripomniti je treba, da je to edina šola te vrste v državi, zato je tudi razumljivo, da je bilo zanimanje za vpis precejšnje. Danes, to je po dveh letih njenega obstoja, nas presenečajo kvalitetni izdelki, ki so razstavljeni na razstavi, ki jo je v dneh 9. in 10. junija priredila ta šola. Razstavljeni izdelki dajo slutiti, da je vodstvo te šole v rokah izkušenih strokovnjakov. Po izdelavi odlični, po obliki pa svojevrstni, moderni, večkrat celo upadljivo elegantni modeli so zgovoren dokaz, da raste v Domžalah nov rod visoko kvalificiranih strokovnjakov. — M. C. Zbor mladih planincev pod Storžičem Minulo soboto so v zgodnjih po-poldanskih urah pričeli prihajati pod Storžič mladi ljubitelji gora, da bi 6e v prijateljskem srečanju na zboru mladih planincev Gorenjske poveselili in pomenili o nadaljnjih skupnih izletih v naše gore. Tako se Je proti večeru zbralo okrog 100 udeležencev, ki so prihiteli izpod očaka Triglava, Martuljkove skupine, narcisnih poljan, šumečih gozdov Jelovice, iz Skotje Loke in Kranja. Ob* tabornem ognju in petju je hitro potekal čas in šele okrog desetih je živžav okrog koče ponehal, tako da so se načelniki mladinskih odsekov lahko zbrali k dogovorjenemu posvetu. Okrog mize so posedli predstavniki mladih planincev iz Kranjske gore, Martuljka, Mojstrane, Bleda, Go-rij. Jesenic, Javornika, Kranja, Železnikov, Tržiča in Škofje Loke. Navzoče jc v imenu mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije pozdravil Lojze Hafner. Razprava je potekala v znamenju dosedanjih uspehov in težav pri delu z mladimi planinci, katerih število je kljub naraščajoči mo- torizaciji zadovoljivo. Skoraj vsi mladinski odseki se borijo s finančnimi problemi, ker posamezni občinski ljudski odbori in drugi organi premalo ali pa sploh nočejo podpreti te športne panoge. Vsi odseki bodo v počitnicah prirejali izlete za mlade planin- ce, nekateri tudi taborjenja itd. Beseda je bila tudi o GORSKI STRAŽI, ki se je letos formirala v sklopu Planinske zveze. Zanimanje zanjo je veliko, saj je skrajni čas, da se resneje začne z varovanjem naše flore. Vsi, ki so se prijavili, bodo že letos opravili potreben izpit in prejeli Stiska s turističnimi sobami Uspeh naših izvoznikov (Nadaljevanje s l.str.) načrt za to podjetje občutno povišan z dodatno izvozno kvoto 3600 kubičnih metrov, tako da znaša ves plan izvoza 4.800 kubičnih metrov rezanega lesa. Kot pravijo, bo podjetje načrt uresničilo. V Tekstilindusu imajo težave s surovinami in raznim pomožnim materialom, kot so barve in kemikalije prav za izdelke, ki 60 namenjeni za izvoz. Dosedanji končni zaključki znašajo v tem podjetju 296 milijonov deviznih dinarjev. Se vedno imajo v podjetju težave zaradi izredno močne konkurence drugih držav na tržišču. V Špiku 60 zaključili pogodbe za izvoz volnene trikotaže 1 surovin za nemoteno proizvodnjo, v CSSR in Sovjetsko zvezo. Tja M. Zivkovič bodo izvozili v vrednosti 20,3 milijona deviznih dinarjev. S Sovjetsko zvezo imajo tudi razgovore, da bodo izvozili še za okoli 12 milijonov deviznih dinarjev. Tovarna čevljev Planika se zelo trudi, da bi povečala izvoz. Tovarna gumijevih izdelkov Sava izvaža v glavnem avtopnevmatiko in deloma tehnično blago. Sava ima tudi najbolj obdelano zunanje tržišče, Oljarica glede na povečan izvoz sedaj nima nikakršnih težav, ker ji jc laneno seme iz uvoza zagotovljeno, hkrati je pogodbeno vezana za izvoz oljnih pogač. Ce bodo podjetja iz kranjske občine izvaž-da s tem tempom, si bodo lahko ustvarila 50 odstotkov lastnih deviz za uvoz Na zadnji seji turističnega in olepševalnega društva Kranj 60 govorili o oddajanju tujskih sob, o izvedbi kresne noči, o vzdrževanju parkov itd. Da je društvo obravnavalo oddajanje zasebnih sob v turistične namene, ni naključje. Privatniki so začeli oddajati sobe nekako pred šestimi leti, kljub temu pa vse doslej ni uspelo rešiti tega vprašanja na zadovoljiv način. Interesentov za oddajanje sob je bilo pred časom dovolj, vendar je zaradi neurejnosti recepcijske službe zanimanje iz leta v leto upadalo. Lastniki največkrat oddajajo 6obe podnajemnikom, s čimer si zagotovijo redne mesečne dohodke. STROKOVNO USPOSABLJANJE ŽENA Predsedstvo konference za družbeno aktivnost žena občine Kranj je izdalo in sprejelo program dvoletne dejavnosti. Osrednja pozornost je usmerjena h strokovnemu usposabljanju žena in k njeni razbremenitvi od drobnih domačih del. To, kot ugotavlja predsedstvo, so osnovni vzroki, da žena ne more delovati v družbenem življenju tako, kot bi bilo zaželeno. — M. Ob tem kaže omeniti, da celo Kranjčani ne vedo, da oddajajo privatniki tujske sobe. V toliko težjem položaju se znajde tujec, ki zaide v Kranj. V vsem Kranju ni niti enega napisa, ki bi opozarjal, da so na voljo tujske sobe y.r»i privatnikih. Takega napisa nima v izložbi niti potovalna agencija Izletnik na Koroški cesti ki sicer vodi recepcijsko službo za te sobe. Tudi obratovanje Izletnikove poslovalnice ni najbolj prikladno. Ta je odprta v glavnem od 8. do 19. ure. Prav zato se je ne morejo poslužiti turisti, ki pridejo v mesto v poznih večernih urah. Razen tega je .poslovalnica zaprta ob nedeljah in praznikih. Težava je tudi v tem, ker leži Izletnikova poslovalnica na neugodnem kraju: avtomobili se pred njo ne smejo ustavljati. Ob tej priložnosti so obravnavali tudi izvedbo letošnje »kresne noči«« v Mestnem logu. Prireditev naj bi bila letos 14. julija, toda le v primeru, če bodo podjetja, ki bodo prodajala na prireditvenem prostoru, pripravljena nositi tudi del stroškov, ki jih ima društvo ob takih prireditvah. Govorili so tudi o olepševanju mosta, zelenih površin, nasadov in parkov. Ugotovili so, da je letos s sadikami cvetja in grmičevja teže, ker je mnogo teh rastlin pozimi pozeblo. Turistično društvo bo tudi letos sodelovalo na Gorenjskem 6ejmu. R. značko in legitimacijo GS j Hafner je pojasnil zbranirri ^ odpotujejo udeleženci na z^ °* tabor mladih planincev na 2? vlakom v petek, 22. ■ n z Tam si bodo finija, vse mladino u Jugoslavije v treh dneh ogl prizorišča slavnih borb. o bodo pripovedovali preživel- ter'" leženci. Na sporedu je y^e" ognjemet, taborni ogenj jn ting s prebivavci teh kr predstavniki Planinske zv^^^eV' goslavije ter drugimi politu Ju" in družbenimi zastopnik; donskega okraja. MUovano^*" memorial, združen z Crj v,čo-skim pohodom mladih pi«/*0^* bo letos od 23. do 26. avg^1^' Pohorju pri koči na Pesku W Naslednje jutro so se ob ft zbrali mladi planinci pj^ ur niku padlih borcev. Ob tei S^°,Tlt' nosti je spregovoril tržišv- ^loi-reševalec in alpinist Fran ^c*s* možic. Zbrani so z enornin ^ molkom počastili spomin ^^irr potem pa so se poslovili ,i: BRISAVKA (pod srednj Cijt> ko) mora biti črta in nad Sli definicija: OPRAVILO- „ ^ sto SISAK (ob desni 2* ^ sHki) pa LITIJ. 8%ji Reševavce prosimo, ^ upoštevajo pri reševanju *° Kam z mladino? V kranjski komuni 309 deklet in fantov „odveč" ono Le!°j. zak,Jucuie v kranjski komuni obvezno osemletno šolanje štejemo ie sf v lo tistih k > Ij ^09 mladincev oziroma mladink - to je za 15,6 odstotka več kot tov, ki se bodo prijavili i/, tr/.i- iške in radovljiške občine. Podo- Učnih mest za učenje poklicev širokega profila pa je 292 — to je za 37,2 odstotka manj kot lansko leto. Ce pomislimo na to, da Je bilo že lani težko doseči, da se je vsa (ali skoraj vsa) mladina uspešno vključila v poklice, šole in na delovna mesta, potem nam že ta splošni in iztrgani podatek nekaj pove. Ce pomislimo na to, da |e med vsemi temi učnimi mesti samo 37 mest za dekleta, da 340 mladincev nima uspešno dovršene osnovne šole in se bodo morali v pretežni meri vključiti v proizvodnjo v podjetjih — podjetja pa mladine ne sprejemajo ali pa se ne vedo, ali jo bodo sprejemala (število delovnih mest za mladino, ki so jih podjetja doslej prijavila, je neznatno) in če nadalje pomislimo na vso tisto mladino, ki bo letos zavrnjena pri vpisu v gimnazijo ali srednje strokovne šole — potem nas mora dejansko vse skupaj zaskrbeti. Problem bomo rešili le s skupnimi napori nas vseh, ki tu lahko sodelujemo. Toda oglejmo si položaj nekoliko podrobneje. Anketa o poklicnih odločitvah, ki smo jo izvedli meseca maja, je zajela 847 fantov in deklet, ki zaključujejo osnovno šolo. Ker anketa ni zajela vse mladine, bodo številke, ki jih tu navajamo, nekoliko prenizke, dejanska situacija !■ torej še za spoznanje težja. V osmem razredu smo našteli 8W deklet m fantov, ki namera-vajo nadaljevati Šolanje na gim-Kjgji, na ekonomski ali admini-fitrativni šoh, na raznih tehničnih in drugih šolah. Od tega števila lahko že sedaj odračunamo 49 takih, za katere lahko spričo njihovih nezadostnih ocen v osmem razredu predvidevamo, da ne bo-bo sprejeti. Razen tega moramo računati s tem. da bo precejšnje število kandidatov zavrnjenih zaradi strogih izpitnih kriterijev, zaradi velikega navala na šole itd. Se največ možnosti je trenutno na gimnaziji, kjer število Interesentov niti ne doseže maksimalnih kapacitet šole, pa čeprav pri- ben je položaj na strojnem in elektrotehničnem oddelku srednje tehnične šole v Kranju, kjer se kapaciteta šole skoraj pokriva s številom interesentov iz kranjskega okraja. Moramo pa odločno zahtevati, da se razčisti vprašanje, kako je pravzaprav s to šolo, saj je v zvezi s tem celo mod odgovornimi forumi še polno nejasnosti. Na vseh ostalih srednjih strokovnih šolah pa bo verjetno boj za obstanek tudi za sposobne kandidate bolj ali manj težak. Glede šol izven našega okraja, ki delujejo v republiškem merilu, bi seveda težko povedali kaj zanesljivega, glede ekonomske srednje šole v Kranju pa lahko z večjo ali manjšo gotovostjo predvidevamo, da bo zavrnila .15 kandidatk iz kranjskega okraja, medtem ko jih bo administrativna šola predvidoma zavrnila 30 (tudi iz celotnega okraja). Ker je 43,8 odst. kandidatk za ti dve šoli iz kranjske obč ine, sodimo, da bodo nekako polovico od teh zavrnjenih kandidatk zavzemale kandidatke iz to občine. Ker pa ns vemo. kako se bodo dekleta iz kranjske občine »odrezale«« pri sprejemnih izpitih, pustimo to vprašanje odprto. (Pri tem pa nikakor ni rečeno, da bodo ta dekleta zavrnjena zato, ker ne bi bila sposobna: med kandidatkami za administrativno šolo je v naši občini 6icer 9 takih z nezadostnimi ocenami, kandidatke za ekonomsko šolo pa imajo v osmem razredu vse bolj al; manj dobre ocene). Število 49 mladincev, ki bodo zavrnjeni pri vpisu na gimnazijo in srednj • strokovne šole, je torej zares minimalno in se bo zagotovo povečalo vsaj za kakih dvajset ah trideset deklet in fantov; toda ostanimo pri tem in predvidevajmo, da bodo vsi ostali sprejeti. Kaj torej storiti s temi devetinštiridesetimi, ko se bodo podrle njihove iluzije in načrti? Vsekakor je zanje vedno bolje, da se vključijo v kako poklicno šolo, pa čeprav morda o tem poprej niso toliko razmišljali — kakor pa da ostanejo na cesti, brez posla in perspektiv. Poglejmo še, kakšne so možnosti za vključevanje v poklicne šole. V razne poklicne šole (brez administrativne) se namerava vključiti 13« fantov in 55 deklet z 8 razredi osnovne šole. Fante in dekleta bomo tu morali obravnavati ločeno, ker se tudi učna mesta (zaradi stopnje fizičnega napora, ki ga določeni poklic zahteva pa tudi iz drugih razlogov) delijo na učna mesta za fante in na učna mesta za dekleta. Za 138 fantov z uspešno dovršeno osnovno šolo je na razpolago 255 učnih mest za razne poklice. Na prvi pogled se torej dozdeva, da tu kandidatov primanjkuje. Celo če bi bilo vseh 113 fantov, ki se bodo vpisali v gimnazijo in srednje strokovne šole, zavrnjenih, bi zanje še vedno ostalo dovolj mest za učenje poklica, če bi... Ce bi namreč pokazali več volje do tega, da se vključijo v poklice, kakršni so ključavničar, klepar, soboslikar, mizar, gumar, pečar, kamnosek ... Za vse te poklice primanjkuje kadra v naši občini, medtem ko so vsi poklici v elektrotehnični stroki in poklic avtomehanika do kraja prenapolnjeni. Kaj pa fantje z manj kot osmimi razredi osnovne šole? Teh je 173. Ce odštejemo tiste, ki so uvideli, da je bolje iti še eno leto v šolo (59) in tiste, ki se mislijo zaposliti izven kranjske občine (4) ali ostati na kmetiji (5), ter še tistih 5, o katerih nimamo podatkov, ker niso anketirani, nam ostane še 100 takih, za katere bo treba najti neko možnost vključitve. Mnogi med njimi bi želeli v kako poklicno šolo, toda V splošnem pride zanje v poštev edinole vključitev v proizvodnjo. Kako pa je s tem? Znano je, da podjetja mladino v proizvodnjo večinoma nerada sprejemajo, ker nimajo zanje na razpolago primernih delovnih mest. Pa tudi tista, ki jih imajo, javljajo več- krat šele nekaj dni prod iu jem, tako da je 6motrno vk^pr' vanje tu zelo otežkoceno, «'^e" Po drugi strani pa vemo, se prav V6a moška mladina vključila v razne poklicno ° če bi imela ustrezno sole- če Di imela ustrezno poDr» izobrazbo. Ce torej nocerno na eni strani ostajala prosta^ * mesta, po drugi strani p^ ^cn* fantje ostajali brez posla, bc!** no treba poskrbeti za dodat^ nu'"* brezbo te mladine, kar bi ^ gočilo vključitev v poklicni 0trGorenjka« ni predložilo zadovoljive dokumentacije o delitvi čistega dohodka za leto 1961. Točno dokumentacijo je komisija dobila šele pozneje. Podkomisija je v omenjenem podjetju pri pregledovanju pravilnika o formiranju in delitvi osebnih dohodkov tudi ugotovila, da nekatere določbe v pravilniku niso v skladu s sedanjimi navodili. Zaradi tega jc komi-lija priporočila v podjetju dodatek na stalnost, in sicer da naj dobi po treh letih neprekinjeno zaposlena oseba v podjetju dodatek za stalnost v višini od 4 do 7,5 odstotka. Komisija meni. da je način pre prećevanja fluktuacije delavcev, ker dobijo šele po treh letih zaposlitve v podjetju dodatek, nestimulativen in neučinkovit. Na dalje je bila komisija tudi proti dodatku 10.000 dinarjev, ki jih »Gorenjki« priznajo ob koncu leta tistim članom kolektiva, ki med Jetom niso bili na bolniškem dopustu. Pri vsem so namreč oškodovani tisti člani kolektiva, ki so jned letom primorani iskati zdravniško pomoč, ki terja krajšo t daljšo odsotnost od dela. Komisija je prfporočila, da kolektiv ta problem' reši bol j humano. Glede na vse ugotovitve, ki smo jih omenili in še druge pomanjkljivosti, je komisija 7-\ izvajanje predpisov o delitvi CD predlagala zastopnikom podjetja, naj pravilnik znova dodobra pregledajo, ga vzporedtjo z določbami navodila in posebej dajo poudarek osebnemu prizadevanju slehernesa posameznika v kolektivu. Komisija za izvajanje predpisov 0 delitvi čistega dohodka je v gostinskem podjetju hotel »Pošta« naročila predstavnikom nodjetja, naj dopolnijo analizo čistega dohodka za leto 1961 s podatki, iz katerih bo razvidno, pod kakšnimi pogoji je bil dosežen. V tej analizi je treba izločiti tiste elemente čistega dohodka, ki so bili dose-jeni zaradi gibanja cen, soremem-be instrumentov in podobno. Pri tem je seveda treba tudi analizira:-, in prikazati gibanje stroškov poslovanja. Komisija je priporočila predstavnikom podietja, naj bi obravnavali na zasedanju delavnega sveta problem števila zapo-tlenih, ker glede na dosedanji promet, število zaposlenih v »Polti« — po mnenju komisije — ni popolnoma usklajeno s potrebami. Glede na analizo osebnih dohodkov za prvo tromesečje letos, ki jo je izdelal občinski sindikalni svet Jesenice, so predstavniki kolektiva »PoŠta« skušali dokazati, da ta ni realna, ker za njihovo podjetje postavlja, da jc delilo minimalne osebne dohodke. Delavski svet podjetja je v resnici sklenil, da zadrži 2=5 odstotkov osebnega dohodka zato, ker zaposleni nimajo yseh zaslug za dvig prom,-ta, marveč je zvišanje prodajnih cen alkoholnih pijač glavni činitelj pri povečanju prometa. Zadihani osebni dohodek se odraža v korigiranih normah in torej ne gre v nobenem primeru za minimalni osebni dohodek. Komisija je obravnavala tudi pogoje, v katerih posluje podjetje in vzroke, ki so privedli do tega, da jc itrelo podjetje v prvem tro-rnescLJu letos 2,043.000 dinarjev izgube. Med ostalimi vzroki je najvažnejši zvišanje prometnega davka na alkoholne pijače, na kar podjetje ni moglo računati že v začetku leta, marveč je celo nekoliko znižalo prodajno ceno pijač. Prikazana izguba je v celoti že pokrita z obračunom prometa za april letos. Pri trgovskem podjetju »Rožci« je komisija med drugim ugotovila, da bo treba v trgovini posebej ob-1 ravnavati sistem rabatov in marž, ki vplivajo neposredno na formi- Vsak ponedeljek pride na Jesenice skupina švedskih turistov, ki se vračajo domov ali pridejo k nam na letovanje Jim vsakokrat pripravijo dobro kosilo. Potem pa nadaljujejo pot. Največ letujejo švedski turisti v Portorožu V hotelu »Pošta« ranje nabavnih in prodajnih cen, nadalje vprašanje hitrega izračunavanja čistega dohodka glede na 6-mesečni periodični obračun, nadalje problem nabavljanja preko grosistov in direktnega nabavljanja blaga ter v tej zvezi skladiščenja, ki predstavlja 4 do 5 odstotkov stroškov poslovanja. M. živkovlč ZAKLJUČENO JE TEKMOVANJE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL Sa milijon dinar} t ; i( rad Tako so krajevne organizacije morale skrbeti za porast članstva, za redno pobiranje in odvajanje članarine, za redno vodenje administracije, za dobro udeležbo oziroma organizacijo proslav ob Na včerajšnji slavnostni seji predsednikov, tajnikov in blagajnikov krajevnih organizacij SZDL iz vse škofjeloške občine so razglasili rezultate nagradnega tekmovanja, ki ga je ob lanskem jubilejnem letu vstaje razpisal občinski odbor SZDL Skofja Loka za svoje osnovne organizacije na terenu. Razpisano tekmovanje je obsegalo njihovo aktivno politično in družbeno dejavnost v letu 1951. nest pa je občinski odbor namenil 11 praktičnih nagrad v skupni vrednosti blizu milijon dinarjev. Z 11 razpisanimi nagradami in s 7 pismenimi priznanji so bile možnosti za nagrado tokrat mnogo večje kot v prejšnjih letih, ko Je bilo teh znatno manj. To je prav gotovo ugodno vplivalo tudi na vodstva in člane krajevnih organizacij Socialistične zveze, saj so se potrudili kot prej še nobeno leto. Najboljša krajevna organizacija SZDL v škofjeloški občini je bila lani v Podlcnku, s tem pa si je prislužila prvo nagrado - televizor. Njej sledijo KO SZDL v Dražgošah (oprema za klub), na Martinj vrhu (oprema za klub), v 20-letnici vstaje, za prostovoljna dela v krajevnih akcijah (komunalnih), za formiranje in uveljavljanje sekcij, za sodelovanje z drugimi krajevnimi organizacijami itd. Za vso to njihovo aktiv- Priljubljena vasica Vrba, kjer se Je rodil največji slovenski pesnik dr. France Prešeren, je te dni zelo obiskana, številni šolarji in drugi si pridejo • v KroP1 te dni obnav kanalizacijo, medtem v panski lovci napov«* otvoritev lovske koče telinovcu pred Jarnnikcmf tranja dela se bližajo hw!£ v gradnjo pa so vloim t^"" Fredstva. Gostilna »p^ a^*0* pa je dobila nove satr11" naprave. 11 v ";^rx ft Poslovna enota kTa ga trg. podjetja »-Tobak-*' Bledu se je pripojila t imenskemu podjetju i *sW° Ijane. Trgovsko podjetjf ^ub" ka-< iz Lesc je na Bl»»^uP' širila predmet posloval to s kozmetičnim blas«^8, * stisče HOM v PodiiornV* ^ prenehalo obratovati °* * premajhnega prometa r.1**** 6ke prostore bodo po v^8^*" jetnosti zasedlo dražbe^Xft" ganizacije. "^n© ^ Nepozabna prireditev mladji glasbenikov Preskrba s kruhom je v zadnjih letih povzročala mnogo nejevolje v gornjesavskem kakor tudi v bohinjskem turističnem območju. V Bohinju so stvar rešili z lastno pekarno, ki so jo odprli. V drugih krajih ao si obetali določeno izboljšanje z dovozom kruha Iz osrednje pekarne, ki bi zalagala blejski In jeseniški kot. Toda v Mojstrani so z dovozom kruha precej razočarani. Kruh navadno pripeljejo šele ob 10. ali 11. uri, gostje pa že zjutraj pričakujejo svež kruh pri zajtrku. Včasih so imeli v Mojstrani svojo pekarno. Med gostinskim in turističnim osebjem, niti med gospodinjami ni sli-sati zahteve po lastni pekarni. Želijo pa, da bi bila dostava kruha rednejša n predvsem v bolj zgodnjih urah. Pretekli petek je priredila glasbena sol a iz Radovljice, pod katero spadajo tudi enakovredne šole na Bledu in v Lescah, zaključni koncert svojih gojencev v Kazini na Bledu. Program je bil zelo dobro izbran in tudi na študiran, za kar gre največje priznanje požrtvovalnim glasbenim pedagogom. Največ zaslug pri tem imajo prof. Franjo Zorko, Jeni Trn-kova, Mencingerjeva, Rajka Pu-škaš-Pejičcva in Sorga. 2e sam program pove, kako resno so se lotili pedagogi in mladi izvajavci resne glasbe. Imena avtorjev Griega, Cajkovskega, Schumanna, Webra, Havdna, Mozarta, Offenbacha, Brahmsa in drugih to dokazujejo. Med izvajavci je treba posebej pohvaliti mlado, nadvse nadarjeno violinistko Ireno Kolman iz Lesc, čelista Jožeta Pezdiča iz Radovljice, pianistko Radojko Bulut iz Radovljice in pianista Mirka Pod j oda Bleda. Proti koncu je zelo lepo i ljubko zapela Marica Balohova Jesenic arijo iz Gounodovega Fausta in pesem iz Tijardovičeve Male Florami ter žela buren aplavz. Za zaključek je zaigral še orkester glasbene šole iz Radovljice pod taktirko prof. Franja Zorka pet skladb znanih komponistov. Na sporedu sta b*ili dve predstavi in resnici na ljubo mo-K. M. ramo zapisati, da je bila pred- stava za odrasle premalo *k> na. — J. Vasic ' Up* PREVIDNOST ALI STRAH Ko smo pred dnevi p^ ništvo podjetja Veriga v in se predstavili kot nc<-in^r% tamkajšnja uslužbenka kar l1^ obrnila neki list. na kater*/ * bil napisan program pru^?*.\ rim 40-letnice tovarne, ^T<* novinarji tega ne smejo w*t To nas je presentilo. Prič*j^!^ prav nasprotno — da bi^» ali morda kdo drugi izkoris«] a** obisk in prosil za pomoč p* veščanju javnosti o tem Hkrati pa je- to dalo slutit * tudi sicer tam zelo strogo (5 *r sojajo. kaj naj gre v j«v»ost t» bi si lahko mislili spričo p-skrbljenih vprašanj sek^^j* in sicer o tem, kdo nas ja mT til prav v njihovo podje{j* n mislimo, stvari kritizirati ^ ratno. Morda so določene n^r vilnosti v obveščanju javno*} 6tile tako bojazen pri postopkih, kar pa je zlasti v priia*** programom prireditev ^0 skrajnost - pretirana previfef ali strah pred javnostjo. K. M*** SREDA, 20. Junija 1962 fPORT% ŠPORT •ŠPORT p r odani Prodam bolniški stol za sobo bolnika. — Poizve se ob nedeljah tli pa vsak dan popoldne. — Jezerska cesta 28, Primsokovo 2506 Prodam novo kuhinjsko opremo ■ kredenco. — Vendling, C. JLA »t. 20 2308 Prodam kmečko peč z železjem in kompletno okno - 1 krat 2 m, primerno za delavnico. - Ivan Japelj, Kranj, Delavska cesta 23 2513 Prodam stoječo travo. - Kokri- 2514 zamenjam Zamljen, 2527 zvrača, in dvigalo (vinto) 3-ton-sko. - Suha 4, Kranj 253U ca 3 Prodam posestvo ali za polovico manjše. Viievca 2, Cerklje Prodam fotoaparat »Flexaret«, snemalno kamero »Eumig« in fleš »Mets« z dvema reklertorje-ma, — Naslov v oglasnem odd. 2528 Prodam kravo po teletu In nov motor »Prlma«. - Gašperlin, Pre- doslje 81. 2529 Prodam »NSU-Primo« a prevoženimi 4000 km, emajliran štedilnik s pokrovom in dve posteljni mreži. - Smledniška 78, Kranj 25?0 Prodam stavbna parcelo na Ko-krici (z vodo in elektriko) — Naslov v oglasnem oddelku 2531 Prodam enoilru.-In ko hišo. vsiljivo, v bližini Kranja - Naslov v oglasnem oddelku 15"2 Prodam idmpež. - Brltof št. 84 25C3 ] Prodam stroj za izdelavo ilev- I natlh zidakov. - Naslov v ogla -nem oddelku 2534 Ugodno prodam »NSU-Primo« - 175 cem. Zasavska 24 2535 Kupim kotel za žganjekuho, do 70-litrski, lahko s pečjo. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri tekstilni tovarni Ajdovščina razpisuje delovno mesto nadmojstra tkalnice Pogoji: 1. da je do sedaj opravljal funkcijo nadmojstra, ali tkalski mojster z več kot 15-letno prakso v pestri tkalnici (navadne in avtomatske statve), 2. poznavanje pripravljalnice (previjalnih, snovalnih in škrobilnih strojev), 3. potrebna šolska predizobrazba 4. Plača po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov Tekstilne tovarne Ajdovščina. Stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe s kratkim opisom pošljite upravi podjetja. — Nastop službe - takoj ali po dogovoru. Vstopnice v Kranju za X. ljubljanski festival Ljubljani VII.: Zagreb: V času od 1. do 9. julija 1962 bodo v Križankah okviru Prireditvene poslovalnice naslednje predstave: B. Bartok: Čudoviti mandarin M. de Falla: Trirogelnik D. Kabelevski: Gibi P. I. Čajkovski: Labodje jezero G. Gershvvin: Amerikanec v Parizu D. Svara: Simfonia da camera Stravinski: Petruška Prokofjev: Romeo in Julija Osterc: Iluzije Prokofjev: Klasična simfonija M. de Falla: Ljubezen čarovnic Brandjolica: Velemestne variacije r, 500 in 400 din, ki zagotavljajo sedež tudi v pri-meru neugodnega vremena, dobite v Turistični pisarni Turističnega društva Kranj na Koroški cesti. VII. VII. VIL: VIL: VIL: Zagreb: Reka: Sarajevo: Ljubljana: Skopje: Vstopnice po 600, OSMRTNICA Mnogo prezgodaj, sredi dela, nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ PORENTA torbar Pogreb pokojnika bo izpred hiše žalosti 21. junija 1962, ob 17. uri na pokopališče v Stari Loki. Žalujoči: žena Marija, sinova Srečko in Ivo, snaha Draga, vnuk Tomaž in ostali sorodniki Virmaše, dne 19. junija 1962 Oddam sobo dostojnemu sostanovalcu. - Ponudbe oddati pod »Soliden« 2537 Prck'i'Hijem besede, ki so jih govorili o Štefanu Perku — Matija Dolžan 2538 Izgubila sem volneno jopico cd osnovne šole do Večina. — Vrn ti prosim v oab^ni Otidelake 2339 Delavcu, ki bi pomagal na kmetiji, nudim hr*no In r'.n.novan'p. - Ne-slov v o?], oddelku 25'0 Mladega fnnta spre'msm j kmell.frka dela in pomoč v mi7»r-ski' delavnici. - P!?>ča no dogovoru. Hrana in stanovanje preskrbljen«; - Jožež Petemelj, Škofa Loka 2541 Hftlzsrakega pomc'nikt in vajenca z« stavbena in pohiftvena dela sprejmem takoj. - Pia*a po dogovoru. Stanovanje in hrp.na preskrbi lena. - Jože Peternolj, Skofja Loka 2342 Snbo s popebn'm vhodom oddam proti pnsoji'u 219.0CO dinarjev. — Nss'.ov v oglasnem od '. 2543 Iščem inštrukt'rja matematike ln fizike za I. letnik GSS. - Naslov v oglasnem oddelku 2544 Od Vodic do Cerkelj sem Izgubil rezervno gumo. - Vrniti prosim LM ali Avtoprometu Kranj 25?l Tovarna grmljcvlh Izdelkov -SAVA«, Kranj, išče večje število elekfričarjev za delo v eleiUio-delavnici. - Pogoj: kvalificiran električar 254fi Zavod -Gorenjski sejem« Kranj sprejme v uk učenca za črkosli-karika dela. — Prijavite se osebno v tajništvu zavoda. Kra>nj, Cesta Staneia Žagarja 27 254$ Preklicujon žaljivke, ki sem jih izrekla o Ivani Križnarjevi, Stra-žiška 27. - Štefka Križnar, Stra- ODSLEJ 14-ČLANSKA SLOVENSKA CONSKA LIGA Jeseničani pred ciljem Nedeljska letna skupščina No- jave neodgovornega trošenja sred-gcmetne zveze Slovenije bo brez stev že pri naših osnovnih eno- dvema pomenila preobrat v dosedanjem delu slovenskih nogometnih enot, saj so na njej delegati sprejeli take sklepe, ki bodo v prihodnje onemogočili vsakršne negativne pojave, do katerih je doslej čestokrat prihajalo. Tako iso na primer ostro obsodili prestopanje in plačevanje naiih 'nogometašev, saj so primeri, da ,celo podzvezni klubi plačujejo '.svoje 'gravce in trenerje dvom-[ljivih kvalitet. Vse podobne po- žižška 27 2546 OBJAVA Občinski ljud.ski odbor Kranj — oddelek za gradnje in komunalne zadeve — obvešča javnost, zavode in družbene organizacije,' da je razgrnitev zazidalnih načrtov na Struževo, Klanec in Stra-Žišče na oddelku za gradnje in komunalne zadeve Kranj, Tomšičeva ul. št. 21. Zazidalni načrt za Naklo je razgrnjen v uradnih prostorih krajevnega urada Naklo. Vsi navedeni zazidalni načrti bodo javnosti na vpogled od 21. junija do 21. julija 1962 vsak dan od 8. do 12. ure. ODDELEK ZA GRADNJE IN KOMUNALNE ZADEVE ObLO K R A BINKOVSKI LM CVIRN V SLOVENSKI REPREZENTANCI Nogometni selektorji so določili, da bosta v slovenski mladinski nogometni reprezentanci, ki bo nastoi. la na tekmov:- '11 za pokil republik, igrala tudi mladinca Krr-n-skega Triglava Boris BINKOVSKI in CVIRN. - Oba lnla""'. nogometaša sta včeraj odpotovala na skupne priprave. - J. tah bodo v prihodnje povsem zatrli, proti krivcem pa bodo ostro ukrepali. Največ šo delegati govorili o sistemu ligaškega tekmovanja, posebno o slovenski conski ligi, ki naj bi jo jeseni povečali od sedenjih 12 na 14 članov. Sklep o tem je bil soglasno sprejet, tako da bomo v naši republiki s tem lahko dosegli boljšo kvaliteto nogometa. V slovenski conski ligi bo v jeseni, ko se bo pričelo novo prvenstvo, estalo 10 prvoplasiranih moštev. Ce se prvak Olimplja uvrsti v II. zvezno ligo, izpade iz tega tekmovanja zadnje uvrščeni Kovinar, če pa se še Slovan z drugega mosta SCL uvnsti v II. ligo, potem vsa ostala moštva, ki so v sezoni 1961/62 igrala v SCL, še naprej nastopajo v njej. Ligo bodo izpolnUi zmartovavci prvega kola kvalifikacij osmih podzvez-nih prvakov. — Kot prvaki gorenjske poc!/.vezo se tudi Jeseničani potegujejo za vstop med najboljše enaj^torice. Da bi dosegli 6voj zaželeni cilj, morajo v nedeljo premagati prvaka ljub- Triglav v finalu FLRJ Atletska zveza Jugoslavije je obvestila kranjski atletski klub, da so se njihovi mlajši mladinci uvrstili v finale državnega prvenstva. Zavzeli so celo četrto mesto, medtem ko jih bo šest nastopilo v finalnem delu 8. julija na osrednjem stadionu v Ljubljani. Vrstni red je naslednji: 1 divar (Celje) 28.556, 2. Branik Kla-(M) 26.761, 3. Mladost (Zagreb) 26.500, 4. TRIGLAV (Kranj) 26.305, 5. Olimplja-Svoboda (Ljubljana) 26 tisoč 82 in 6. Dinamo (Zagreb) 24 tisoč 270 točk. - M. J. ljanske podzveze Grafičarja vsaj z 2:0, ker se je prvo srečanje v Ljubljani končalo z zmago Grafičarja 1:0. Take priložnosti za uspeh jeseniški nogometaši doslej še niso imeli. - J. Zontar SATLER IN KOGOVŠEK — SLOVENSKA PRVAKA V nedeljo je bilo v Mariboru pionirsko prvenstvo Slovenije v atletiki, ki so sc ga udeležili tudi trije atleti kranjskega Triglava. — Spiler in Koprovšek sta postala sloven.ska prvaka v metu kroglo oziroma troboju, Lasič pa je zasedel driir*o mesto pri skoku v višino. Novima prvakoma moramo samo čestitati, upamo pa, da bosta še naprej tako marljivo vadila kot doslej in dosegala še večje uspehe. - M. J. PRVENSTVO NA BLEDU Prihodnjo nedeljo bo na Bledu grrenjsko prvenstvo v atletiki za posameznike. Na njem bodo nastopili člani obeh gorenjskih atletskih klubov in aktivnejših društev Partizan. Doslej je večina boljših tekmotfavcev že prijavljenih, vendar organizator (OZTK - odbor za atletiko) pričakuje še več prijav. Z Bleda lahko pričakujemo nekaj dobrih rezultatov, če bo vreme ugodno in če bodo tekališča pripravljena. — M. Planinsko suje mesto N J RAZPIS društvo Tržič razpi- , OSKRBNIKA planinskega doma na Kofcah Ponudbe po možnosti dostaviti pismeno Planinskemu društvu v Tržiču. ZAHVALA ObJtf£u.& dragega moža in očeta ROKA OMANA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, in vsem, ki so sočustvovali z nam!. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Bajžlju za zdravljenje, pevskemu zboru in godbi za ža-lostinke. Se enkrat vsem - iskrena hvala! Žalujoči: žena Zinka, sinova Slavko In Mitja, hčerka Marta in ostalo sorodstvo Časopisno podjetje Gorenjski tisk bo v šolskem letu 1962/63 sprejelo 10 dijakov, ki so dokončali obvezno osemletno šolanje, za šolanje v industrijski grafični šoli v Ljubljani, in sicer za naslednje poklice: 4 učence za ČRKOSTAVCE 4 učence za KNJIGOTISKARSKE STROJNIKE 1 učenca za KNJIGOVEZA 1 učenca za KLISARSKEGA FOTOGRAFA Prošnje naj interesenti skupno z zadnjim šolskim spričevalom, i kratkim življenjepisom in rojstnim listom oddajo v tajništvu podjetja do 25. junija. ZARADI PREVELIKE HITROSTI V nedeljo. 17. junija, v zgodnjih jutranjih urah je prišlo do Diomctne nesreče na cesti Skofja Loka-Jeperca. - Ko^e je Jože Magi$*er z osebnim avtomobilom peljal proti Jeperci, ga je na enem izmed ovinkov zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati. — Izgubil Je oblast nad vozilom, ki se je prevrnilo. Materialna škoda znaša okrog 120 tisoč dinarjev. Z MOPEDOM V OGRAJO V nedeljo, 17. junija, ob 5. uri zjutraj je prišlo do prometne nesreče na cesti III. reda Kranj— Golnik v vasi Mlaka. - Janez Košir se je z izposojenim mopedom zaletel v mostno ograjo. Bil je močno vinjen, razen tega se je peljal brez vozniškega dovoljenja. Pri padcu si je hudo poškodoval glavo. STRELA UDARILA V DOMAČIJO V ponedeljek, 18. junija, popol-dne je neurje zajelo tudi Poljansko dolino. Ob 18. uri je strela udarila v domačijo Franca Kržiš-nika v Dovjem št. 3. Požar ee je naglo razplamtel in zajel stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Kljub nagli intervenciji gasivcev" iz Gorenje vasi in Poljan sta pogorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, ra- zen tega tudi krma, pridelki in poljska oprema. Ker so bile prekinjene telefonske zveze, ni bilo mogoče poklicati gasivcev iz Sk. Loke. Skoda še ni ocenjena, vsekakor pa je precejšnja. Premii-ninc in nepremičnine 60 le delno zavarovane. UTONIL JE V SAVI V ponedeljek, 18. junija, popoldne so odšli gojenci vzgojno ga doma iz Kamne gorico na sprehod. Ko so prišli do Save, je 13-letnj Anton Paskar iz Novega me sta izkoristil priložnost in se oko-pal. Zaplaval je preko Save. -Vzgojiteljica ga je svarila in mu svetovala; naj se rajši vrne čez Savo preko mosta. Fant njenega svarila ni upošteval, temveč je zabredel v vodo in začel plavati čez Savo. Tedaj pa Je izginil v valovih. Njegovega trupla doslej še niso našli. VINJENI MOPEDIST V ponedeljek, 18. junija, ob 16.25 uri je prišlo do hujše prometne nesreče na cesti III. reda na odseku med Mlako in Teneti-šami. - Jože Ropoša se je peljal z Golnika proti Kranju. Ko je prehiteval dva pešca, se je umaknil na skrajni del cestišča, pri tem pa je padel. Hudo poškodovanega so prepeljali na nezgodno postajo v Ljubljano. Dogotovljeno je bilo, da je bil hudo vinjen. S tem je tudi pojasnjen vzrok padca. -Farnell,« sem dejal. »Hvala bogu, da ste tukaj. Ne pojdite z vlakom v Oslo, v vlaku je policija!« -Vem, slišal sem. Odkar je Jorgensen prišel, sem vas poslušal pred vrati. Torej stopite nazaj, še nazaj - tudi vi, Gansert. Nikomur ne zaupam.« Stopil sem nazaj, dokler nisem začutil trdega roba mize ob sebi. -Jilli. pojdi za mizo in jim odvzemi orožje. Vrzi mi vse sem, ter najdeš.« Toda ni se premaknila. »George poslušati me moraš. Gospod Canaert ima v Auerlandu svojo jahto. Lahko te prepeljemo v Anglijo. Tukaj ne moreš ostati. Aretirati te hočejo zaradi umora nekega moža po imenu Schreuder.« Njen glas so je zataknil. -V Fjaerlandu sem videla njegovo truplo. Saj ga vendar nisi ubil ti?-' -Stori, kar sem ti dejal,« je odgovoril brez sledu notranje vznemirjenosti. »Odvrzi jim orožje.« Jnl ae je še obotavljala. -Saj ga nisi ti ubil? Ali ne?« je povprašala. »Seveda sem ga ubil,- Je robato odvrnil Farnell. -Kaj naj bi bil aieer atoril? Naj bi bil dovolil, da mi takšna nacistična svinja ukrade vse, za kar sem delal? Dve leti sem tukaj v Finse opravljal prisilno delo, motal sem se pri Nemcih, priljubil sem se j!m samo zato, da K našel, kar sem nameraval najti. In potem sem po vojni ves čas akrivaj živel tukaj; nikoli nisem bil tako daleč, da bi se bil lahko vrnil v Anglijo. Kaj meniš, kaj naj bi bil storil s tem psom. ko sem ugotovil, da se je plazil za mano in me opazovla pri mojem delu! Pojdi zdaj, Jill, vzemi jim orožje!« Pogledal sem jo. Njen obraz je bil negiben in trd. Obrnila se Je fn Sla okrog mize. Vsega je naš-la tri revolverje in jih vrgla preko miza Farnellu pod noge. -Tako je že bolje,« je dejal. Odrinil je revolverje v kot in stopil bliže k peči. -Tako, Joregensen, vi ste torej pripeljali policijo v vlak za Osle?« Gledal nas je skozi svoja očala. »Kljub vsemu bi pa rad vedel, kako, za vraga, vam je Uopelp, da ste se tukaj tako polnoštcvilno zbrali? Nekdo je moral čvekati.« Potem je padel njegov pogled na steklenico konjaka. Vzel jo je in napravil nekaj dolgih požirkov. »Ah, ah, to je bilo dobro. Vso pot iz Anglije ste torej napravili z vašo jahto. Samo zato, da bi me poiskali.« Prikimal sem. Smehljal se je. »Ce komu plednjič uspe, za kar je vse svoje življenje paral, pottm pridejo nenadoma ljudje in mu hočejo pomagati.« Z zlobnim obrazom se je obrnil proti meni. -In to prav tedaj, ko njihove pomoči ne potrebuješ več. Kadar jo potrebuješ, jih pa ni. Ce pa jih r.e potrebuješ, potem napravijo s svojimi elegantnimi jahtami pot okoli sveta in te poiščejo. Moj bog, ko bi se bil namesto z mineralogijo ukvarjal raje z arheologijo — koliko prijetnejše bi bilo moje življenje! Denarja sicer pri arheologiji ne najdeš, pač pa rude! Ali se »pomnite, kako to se naju doli v Rodeziji znebili ecm našel baker. Tedaj pa nenadoma niso mogli več dovolj storiti in nama niti plačati niso hoteli, kar so nama bili dolžni? In potem za naju - ti psi!«. Njegov obraz jo bil spačen od bridkosti in jeze; zares ni imel lahkega življenja. Za trenutek jc bilo videti, kot da se je.zatopil v misli. Nihče ni rekel ničesar. Potem je počasi dvignil glavo in pogledal Jorgensena. -Veste, Jill je imela popolnoma prav,« je mirno dejal. »Vaše grožnje z aretacijo bi mi ne izvlekle niti ene *ame besedice.« Jill je stopila korak bliže k njemu in dejala: »Zakaj ne poveš Billu, kje Je thorit? Pošteno namerava ravnati s teboj - in za seboj ima vso B. M. & L*. -Tako, toje torej Bili? Veliki Bili Gansert.« Neprijetno se je zasmejal. -In ti, Jill, bi rada jamčila zanj? Kaj? Moje dekle mu pravi Bili in jamči zanj in pričakuje od mene, da mu bom rezultat vsega svojega življenjskega dela podaril. Prej bi vas rad videl v peklu.« «e Je zadri proti meni. -In kar se tćbe tiče.. .« Tedaj je zastal in si potegnil z roko po obrazu. -Ne.« je potem dejal. »Ne, to verjetno ni voja krivda. To je moja krivda. Ko bi te vsaj lahko pripravil do tega, da bi me, Jill, razumela.« -Toda saj te vendar razumem.« je rfežno dejala. Dolgo jo je vprašujoče gledal. »Morda.« je dejal in vzdihnil. »Toda zdaj jc prepozno.« Zopet se je zravnal in pogledal našo vrsto, pri tem pa z ustjem revolverja spremljal svoj pogled. »Zdaj vas vse zapuščam — ali ste razumeli?« »Spodaj v Finse je policija,« je dejala Jill. Prikimal je. »Da, to sem si že mislil, takoj ko sem videl, da je Jorgensen tukaj« Z ročajem svojega revolverja je udaril po leseni steni. -Iz moje prave domovine so me že pregnali, zdaj me preganjajo še iz Norveške. Zakaj? Zakaj?.. Njegov glas je zvenel histerično in visoko. »Storil 6em, kar sem moral. Te rude so dajale vsebino mojemu življenju. Za raziskovanja sem potreboval denar. Ali bi mi ga katerakoli ustanova v Angliji dala? Katerikoli od velikih industrijskih koncernov? Ne!«'Jezno me je pogledal. »Prav gotovo tudi B. M. &. I. ne. Zato sem moral denar ukrasti od svojega družabnika. Bil je pač težaven majhen mož brez fantazije. Todaj zdaj - zdaj, ko sem opravil pionirsko delo in nekaj našel, kar vam prija - zdaj ste mi celo pripravljeni oprostiti umor - če lahko imenujemo to, da pobiješ takšno podgano, kot je bil Schreuder, sploh za i-mor. Ostanite pri tem - ničesar ne dobite od mene - nihče od vas. Tzginil bom. in sicer zdaj takoj. Tja pojdem, kjer me nihče ne pozna. Tam bom potem postavljal pogoje po svojem okusu.« »Pogoje po svojem okusu,« sem dejal, »lahko postavljate tudi tukaj.« Pogledal me je. »Kako menite to?« »Od družbe B. M. &. I. imam polnomočjc,« sem pojasnil. Smejal se jc. »In kaj nudite?« Premišljal sem. Kakšno pošteno ponudbo mu lahko dam? »Ali mislite na odpravnino aH na odstotek od izkupička?« 6em vprašal. »In kako visoka bi bila vaša odpravnina?« Opazoval me je s šaljivim pogledom. »Sto tisoč funtov,., sem dejal, »plačljivih v petih letih pod pogojem da bi bilo za toliko časa zaloge rude.« Vrgel je glavo vznak in se zasmejal. »Sto tisoč! Ce bi mi ponudili milijon, bi to ne bila nobena odškodnina za to, kar sem pretrpel - ali Jill - ali tisti mali dečko Clegg. To ne bi bilo obudilo v življenje Schreuderja in ne bi zadržalo mojega očeta pred samomorom. Tega sploh niste vedeli, kaj? Sam so jc ubil. En milijon! 7a družbo, ki jih bo izkoriščala, bodo ta ležišča rude vredna več deset miljjonov.« »Kako pa je s položajem direktorja v Del Norske Staalselskab in s tekočim deležem rpi dobičku?« je vprašal Jorgensen. mT • W J Q Tk • W Priredi?!.Man Kristal llimac r.šc: j nk* Šimenc anez GRUDEN ■•»V/ \s-\ »?.- 76. Z nasprotnega brega ni bito več slrclov. Kriš .ie stopil ra piano. Takoj so se začuli ogorčeni klici tujih mož in dva sla pomerila Vanj. »Le sem, morilec!« je ukazal črnobradec, »In puško iz rok!« Nič ni pomagalo pojasnjevanje. Počrnela cev njegove puške je Mig /a može sumljiva. 77. Kmalu so d<\-;pr!: s Križen in mrtvecem k »Dvema kočama«. Ob svetlfbl zvezd je Kriš zagledal kakih dvanajst nedavno zgrajenih koč. ki so se fcm-Me ekoli večje in starejše na majhni ravnini vrh hre«*. Gnali so ga v staro kočo, kjer so se začeli zbirati vsi molki iz sellšča* 16. Jvnsa so potisnili v kot, ga prezirljivo merili in *«sraroo*»lfc roke In noge so mu zvezali z jermeni iz losje kože. »Kar Unča« ga! Zakaj bi čakali?« je zahtevala srdita tolpa okrog njega »Jutri ga bomo sodili po obravnavi,« je naposled rekel črnobradec. " Reporterievi zapiski s III. okrajnega zleta Ljudske tehnike Mozaik tehnic delavnosti To ni bila navadna nedelja, kakršne so vajeni Skofjeločani. Začela sc jc v. nenavadno budnico: s prihajanjem pionirjev In mladincev iz vse Gorenjske... Sicer pa je tudi sinočnji večer bil dokaj nenavaden, saj fanfare ne zadonijo vsak sobotni večer z lošket-i gradu. Nazadnje so menda tako mogočno donele tam v 6rcdnjem veku, ko so najavljale slovesnost na gradu. Tokrat pa so oznanile začetek III. ZLETA LJUDSKE TEHNIKE. Nevidni tekmovavci Malce čuden naslov! Ali niso morda avtorji na razslavah nevidni? Vidna so le njihova dela, mar ne? In prav ti nevidni tekmovav-ci - sicer p« poznani - so s svojim tekmovanjem, pravzaprav s svojim startom začeli zlet. V vajenski šoli so namreč odprli tri razstave: in sicer kar dve fotografski -<- IV. razstavo gorenjske umetniške fotografije in I. pionirsko. Na vsaki je razstavljeno 100 fotografij. Žirija je imela *.>žavno delo, da jih je od 700 poslanih izbyda določeno število. Med odraslimi so vse tri medalje osvojili člani kranjskega fotokluba »Janez Puhar« plačali ^ k ar ju za muziko. No. kaj ,J /1* če pošljejo Jrvaleini .fr* melodijo svojim vzgojhel' h še za to so poskrbeli, ^ • K uj učitelj za gotovo dobil p0 e 'f *•«. Tistikrat je menda šel />0*jt »JU* žvižgat! % Ko sem v ponedelj^ ^ okrog blokov na Zlatem p^: ^ v senci trgovskega postopa ' "r-dričevi tilici na'ctel na skuti,. spodinj. Mahale so z rol«LT £ htele cekarje pa jezike, da^Jtti tega. Zdaj, zdaj si bodo sh«J5»-Menda — tako sot rdile gaspifa* — se^ni zgodilo pn-Č, da ji ^ potrošnik to ali ono vrsto teleti ve zalučati proč. Ondan je (gf^ neka gospodinja pol >Wo#r»aj fr" šenj. Skoraj vse so bile gnile kaj podobnega se je zgodili 1* pri nakupu stročjega fižoU in f*~ ha. Občutek imam, da tu s kutf1'1 postrežbo nekaj ni v redu. JV*C" zadnje pa tudi Zlatopoljčam ja$Jr žijo dobro zelenjavo pa sadje. . Vas pozdravlja vaš Bol}*