^ fr-;-. jcim '■ frif)) < U u H lova slfcGGoaa ( nadaljevanje) ZBORI KOLEKTIVOV | Kot že rečeno se formirajo v ekonomskih enotah zbori kolektivov, katerih število j j ni predpisano, vendar pa se zaenkrat predvideva v posameznih ekonooskih enotah [ji formiranje istih kot sledi s I I. V EKONOMSKI ENOTI " UPRAVA " ------------------------------- li l/ Zbor kolektiva komercialnimi služb 2/ Zbor kolektiva tehničnih služb 3/ Zbor kolektiva finančnih služb | 4/ Zbor kolektiva splošnih služb II. V EKONOMSKI ENOTI 11 SMUČARIJA " l/ Zbor kolektiva strojna obdelava 2/ Zbor kolektiva površinska obdelava smuči 3/ Zbor kolektiva montaža smuči 4/ Zbor kolektiva metalnih in plastičnih smuči ■ III. V EKONOMSKI ENOTI » SPLOŠNI OBRAT" , l/ Zbor kolektiva splošno lesnega obrata 2/ Zbor kolektiva kovinskega obrata in montaže 3/ Zbor kolektiva sedlarskega obrata in plastičnih izčLelkov 4/ Zbor kolektiva razreza, skladišče lesa in sušilnica I IV. V EKONOMSKI ENOTI " POMOŽNI OBRAT " I ---------------------------------------------------------------------------------- I . I 1/ Zbor kolektiva vzdrževanje 2/ Zbor kolektiva energetike in transporta j Seveda to še ni dokončno in bo treba to še ponovno predelati in izdelati najbolj j primemo obliko zborov kolektivov. Po novem statutu podjetja se daje tudi mož - J nost, da imajo tako upravni odbor podjetja, kot delavski sveti ekonomskih enot | svoje komisije za reševanje določeni! vprašanj, katera je podrobneje obdelati. Te komisije nimajo pravico samostojno odločati, temveč iadelati predloge in jih predložiti organu, kateri jo je imenoval v nadaljno razpravljanje in sklepanje. V prihodnji Številki bomo prikazali\organizacijsko shemo podjetja. \ J u, Vinko Bogataj V času od 13. do 15. marca t.l, je letna komercialna konferenca pri firmi Gresvig v Oslu, ki naj ne bi zajemala le Skandinavsko, pač pa tudi tržišče ZDA in Kanade« Povabljeni smo bili, da se kot največji dobavitelj smuči, tega sestanka udeležimo kot naši predstavniki. Reči moram, da je bil že skraja ni cas za vrnitev obiska številnim obi® kom predstavnikov firme Gresvig pri nas« Njihova vabila so pri nas naletela le na gluha ušesa, čeprav je v poslovnem svetu običaj, da prodajalec — ponudnik obiskuje kupca, ker mu s tem izkazuje svojo pozornost z ozirom na obseg poslov. Temu pravimo, da kupca obdelujemo« Nasa praksa, da kupca najraje počakamo kar v tovarni in se morda celo jezimo, če ne prispe *rb napovedanem času, ni ved no primerna in ne ustreza splošnim pos--lovnim običajem v svetu, Pa naj si bo tako ali drugače, končno smo se odločili, da po petih letih uspešnega in dobrega sodelovanja le pogledamo kako ta naš kupec izgloda od blizu. i ' ' I Na podlagi sklepa Sveta kolektiva sem odpotoval skujjaj s predstsvnikom izvoz- J nega podjetja "Slovenijales ", Ljubljana, s tov. dr, Reicherjem dne 11. marca v Oslo« Sprejem, ki sva ga bila deležna kot predstavnika "Elana" in " Slovenijalesa" je bil prenenetljiv, Običajno smo prodajalci hladno sprejeti in sva,morda! I vajena tega, to prijateljsko gesto še j bolj občutila. Program, ki so ga nama i pripravili za čas tridnevnega bivanja ] v Oslu je bil zelo pester in lahko tr- | dim, do minute preračunan. Ta program se je pričel odvijati takoj ob najinem | prispetju dne 12» marca okrog 17 ure v Oslo. G, Gresvig naju je takoj p.os- | premil na impozantno grajeno 9o m smu- ! čarsko skakalnico* v predmetsju Osla,v j Holmankollen. Skakalnico so ravno pripravljali za n&deljsko prireditev, Tam ! so bili zbrani znani junaki iz začetkov| Planice s Sigmund Ruud, Bf&ager, Sepp Bradi» graditelj obersdorfske skakalnice Heinil Klopfer^-, mednarodni sodniki in predsed | nik FIS-a g, Marc- Hodler« G »Gregvig nat' ma je omogočil večkratne kontakte s teinj-'ljudmi v času najinega bivanja v Oslu. I Firma Gresvig je importer in detaj list j za Norveškoj medtem, ko v vseh skandi -| navskih država h nastopa le kot impor -J ter ali posrednika Lahko trdim, da je S| svojimi poslovnimi zvezami v ZDA in Kar"! nadi na$ najsolidnejši kupec« Merilo za, to solidnost ni le obseg poslov, čeprav j je nedvomno naš največji kupec, pač pa | tudi način poslovanja in sodelovanja z I namio Dobil sem vtis, da firma Gresvig | vsak naš problem spremlja z velikim ra-! zumevanjem, seveda tako daleč} kot ji ^ ^opuščajo trgovske možnosti. Lastnik firme g. Gresvig zelo dobro pozna probleme v proizvodnji smuči, saj sodeluje ^udi z demačim proizvajalcem Splitkein, bil pa je tudi sam proizvajalec. Proizvodnjo smuči je firma Grewvig opustila xn se je posvetila le trgovini. Od proizvodnih obratov je obdržala izdelavo specialnih smučarskih vezi za turne smuči in montažo dvokoles, ki jih kupuje od Proizvajalca Diamant« Ogromna grosistič-n& skladišča v Oslu so zelo moderno urejena, kar.je tudi nujno, saj firma Gresvig vodi preko 3o,ooo artiklov. Zelo Pester je pogled na veliko odprto skladišče plastičnih čolnov, V / . •—«r- \xW,0 f v - n V •••• / m S 'J / /II V'- V, ■\V 7 Čolni so zložemi s spodnjim delom navzgor, vsak posamezen čoln pa je embaliran v plastični vreči. Tako skladiščeni čolni ležijo " pod milim nebom", kljub zelo nizkim temperaturam preko vse zime, Melika trgovska hiša v centru Osla pa predstavlja detajlistično trgovino Gresvig, Tu je mogoče dobiti prav vse, kar Zadeva šport. Trgovina je zelo lepo razdeljena po oddelkih v več nadstropij, pričenši s čolni, kolesi in podobnimi artikli v pritličju, s smučmi in opremo za smučanje v prvem nadstropju, ostali zimski športi in konfekcija v drugem nad -stropju, posebne oddelke tvorita lov in ribolov itd,. Po podatkih o letnem prometu se da sklepati, da je to največja specializirana športna trgovska hiša v Evropi in prav gotovo med največjimi na svetu. žjih razgovorov pri firmi Gresvig ne i opisoval, pač pa bi kot zaključek e teh povzel, da je firma Gresvig pri*» pravljeua podati nam 5o % definitivnih naročil za leto 1965 za Skandinavijo na letošnjem aprilskem aejmu športnih rekvizitov v ¥iesbadenu, ostalo polovico naročil pa na novemberskem sejmu v Kolnu, To je za nas zelo velike vrednosti, saj nam omogoča pravočasno in pravilno planiranje proizvodnje za prve mesece 1965 in pravočasno preskrbo z materiali in surovinami, posebmo iz ufroza, ki nam v začetku vsakega leta povzročaj9 izpade v proizvodnji. Škoda je, da se te.konference vsled nenadne hude bolezni ni gjogel udeležiti predsednik družbe Gres-vig v Kanadi ,in predstavnik kupcev v ZDA g, Leif Alvaer, Prepričan saqj,da bi njegova prisotnost pripomogla k še boljšim poslovnim odnosom s Kanado in ZDA, Med kratkim bivanjem v Oslu sva si ogledala tudi način zimsko-športnega življenja toga naroda, posebno kar nas najbolj zanima, smučanje* .Pojem smučanja v tej deželi in tudi v ostali Skandinaviji predstavlja le tumo smučanje, ki je ljuc ski šport« Staro in mlado prihiti s svojimi avtomobili ob zaitijučku todna na hribovite norveške terene in teče v raznih smereh do 3o km in več. Največji praznik za Oslo in daljno okolico pa predstavljajo smučarski skoki v Holmen-kollenu. Tudi letošnja prireditev, ki sva si jo ogledala je privabila preko llo«ooo gledalvev pod skakalnico, drugi pa so ostali pri televizorjih. Športno navdušenje teh ljudi je za nas skoro nepojmljivo« Vsakega skakalca, bilo jih je okrog 9o, spremljajo z velikim navdušenjem z vzkliki in s ploskanjem. Vsak posamezni skok pa napove vojak kraljeve garde s fanfaro« Zanimivo je, da je vsa skakalnica, kljub mednarodni prireditvi okraše na le z zastavami prirediteljice- Norveške« V večernih urah pa je pred mestnim domom v Oslu svečana razglasitev rezultatov in podelitev odlikovanj. Navduše -nost občinstva se pri tej ceremoniji pono<| vi. Iz vsega, kar sya videla v treh dneh bi 3 vanja v Oslu bi lahko zaključil, da je Norveška in vsa Skandinavija za nas veliko perspektivno tržišče. Mnogo tujih producentov zaman poizkuša doseči tako vidno mesto v prodaji smuči, kot ga ima Elan, Mirno tahko trdimo, da smo naj -večji dobavitelj smuči v Skandinaviji, kar ni uspelo niti vodilnim Avstrijcem« Trav gotovo bodo glavne količine tvorile še vedno turne smuči, V letu 1966 je predvideno svetovno smučarsko prvenstvo v Norveški, To bo prav gotovo pripomog- lo k večjemu razvoju tudi ostalih smu -carskih panog v tej deželi* .Na to prireditev pa se bomo morali temeljito pripraviti in tesno sodelovati s firmo Gresvig, kajti tudi ostali znani proizvajalci smuči bodo prav gotovo tam, s ciljem pridobiti bodoče kupce. Imamo eno prednost, ki je pa zelo velika in sicer dobre prijateljske odnose skandinavskih držav do Jugoslavije, Simpatije, ki jih g°jijo "ti narodi do nas , sva občutila • prav na vsakem koraku in tega ne smemo zanemariti. G, gresvig pa je zelo dobro poznan v vs.eh najvišjih smučarskih foru**_.'P°sien na delovnem mestu razžagovanje mih svetovnega merila, ter sodelovanje s tem kupcem lahko samo utrjuje naše pozicije na svetovnem trgu. obralmo BDQM[r ^7 M i k i č (Franc) Jožefa, NK delavka, zaposlena na delovnem mestu etikiranje smuči, je dne 11, 3, 1964 zlagala eti-kirane smuči na stojalo. Ker so bile smuči zložene na stojalu samo enostransko, se je stojalo z zloženimi smučmi prevrnilo na delavko. VZROK : enostransko naloženo stojalo izgubljenih Jo delovnih dni Božič (Franc) Magdalena, NK delavka, zaposlena na delovnem mestu robničenje smuči, se je dne 14, 3, t.l. vračala iz popoldanske izmene domov. Pri izstopanju iz avtobusa v Lescah ji je zaradi prenatrpanega avtobusa in nepazljivosti pri — prlo sredinec in prstanec desne roke. VZROK: prenatrpan avtobus Izgubljenih 33 delovnih dni Klinar (Franc) Janez, NK delavec, zaposlen na delovnem mestu delo na stiskalnici v kovinskem obratu, je dne 18, 3, 1964 pri prenosu jeklenih robnikov iz enega prostora v drugi padel. Pri padcu si je poškodoval nogo, VZROK : ni faktorja v delovnem okolju. Izgubljenih 13 delovnih dni, Branilovi«? (Mije ) Zvonko, delavec KV, zaposlen na delovnem mestu izdelava Alu palic v kovinskem obratu, je dne 14» 4. 1964 brusil konico na brusit^ nem stroju za Alu palico. Pri jemanju palic iz zložaja poleg brusilnega stroja je zadel s prstancem desne roke ob vrtečo matico brusilnega stroja in si poškodoval prstanec. VZROK: delovno okolje. Izgubljenih 11 delovnih dni, č a k š ( Ivan ) Ivan, KV delavec, za- lesa na krožni žagi v oddelku razreza lesa, je dne 25, 4, 1964 pri razžago-vanju kratkega komada lesa na krožni žagi prišel s palcem leve roke preblizu rezila in si ga poškodoval, VZROK: nevaren način dela. Imenovani je v bolniškem staležu, , (Bojan Zajc ) V /// J //// Neprevidnost botruje nesrečam 4 .Sojrjn Zajc Iz diagrama je razvidno, da so bile poškodbe prstov obeh rok najpogostejše« Ta podatek je povsem razumljiv, saj sama struktura lesa in način obdelavo zahtevata delo rok v neposredni bližini nožev in rezil* Sorazmerno visoko je število poškodb stopala, kar se ujema s podatki iz tabele vzrokov poškodb, kjer je razviden visok porast nesreč pri transportu in manipulaciji. 1 - n A'AČ/A/ *0S KObb? % C/> ul ui PtiTl ui w p> 5 c < fr Z UJ - • C h» f 2 & ^ A 2 % 5 e- cr h Gibanje nesreč po kvalifikaciji, starosti in spolu poškodovancev V letu 1963 se je- poškodovalo 29 delavcev od tega 18 moških in 11 žensk, oziroma izraženo v odstotku 62 % moških in 38 % žensk. Kvalifi- VK- KV - PK- NK Va- SKU- kacije VS SS NS jen. PAJ štev. nezcod 1 13 2 13 29 starost do 16- 2o- 25- 3o- nad v letih 16 2o 25 3o 4o 4o štev. nezgod - .4 7 6 8 4 Nezgode izven dela Na poti na delo in z dela, ter na služ-j beni poti se je v preteklem letu ponesrečilo 5 delavcev^ kar je sorazmerno visoko na število vseh nezgod v podjetju« 'i Dv© nesreči sta bili na poti na delo, medtem, ko so bile ostale tri na službeni poti« Vse tri nesreče so bile sorazmerno težjega značaja in tako lahko ugotavljamo, da so nesreče izven dela, v večini pri-merov posledice dolgotrajna bolovanja,• vedno bolj aktualne* Nesrečama, ki sta se pripetili na poti na delo, je vzrok poledica in neupoštevanje cestno-prometnih predpisov« V prihodnjem letu bo treba posvetiti veliko več pozornosti problemu porasta prometa, posebno ker je v podjetju skoraj 2/3 delavcev vezano na prevoz« Posebno skrb bo treba posvetiti tudi vprašanju internega prometa in <3elu komisije za prometno varnost v podjetju« Zaščita strojev in naprav Zmanjševanje Števila in stopnje poškodb pri delu je vsekakor posledica večje za/-ščite strčjev in naprav« V zadnjih letih so se reševali najbolj aktualni problemi pri delovni zaščiti« Poleg same HTV komisije so pri urejanju teh problemov sodelovala tudi razne inšpekcije in komisije iz zdravstva, sanitarne inšpekcije, inšpekcije dela, iz socialnega zavarovanja, požarne varnosti itd«'« Okrajna inšpekcija dela 0L0 Ljubljana je pregledala vse novo montirane stroje in naprave in so bile odpravljene vse pomanjkljivosti že pri pregledu in prevzemu. Pri zaščiti 5 strojev in naprav, oziroma pri izvajanju HTV predpisov so mnogo pomagale odgovorne osebe v neposredni proizvodnji( mojstri, oddelkovodji, vodje), ki so v večini primerov pazili na zaščito strojev ter skrbeli, da so se zaščitne naprave tudi uporabljale. Problem je še. vedno v nekaterih oddelkih ( kovinski obrat, telovadno orodje),za^-starel strojni park,, kjer je zelo težko . uvajati_sodobn? in po predpisih urejene zaščitne naprave. Z rekonstrukcijo podjetja se bo v delovne prostore namestilo vedho več novih sodobno urejenih strojev, ki bodo po vsej verjetnosti opremljeni z zaščitnimi napravami, ki. .so v skladu s predpisi.. V prihodnjem letu bo treba še nadalje •izpopolnjevati in urejati zaščito strojev v skladu s predpisi. Na podlagi analiz bo treba skrbeti za ureditev trans — porta, de lovnih-.pogojev in ostalih problemov ki bodo zagotovili varnejše delo. Delavcem v obratih z neprimernimi delovnimi pogoji bo treba v bližnji prihod — nosti zagotoviti boljše... ;k izostanki * QO □ c: [im Zaradi začasne nezmožnosti za delo ( bolovanja ) je podjetje izplačalo za 352 dni 368,67o.~ din. Izostanki so bili zaradi ; Nesreče pri delu 2 primera 36 dni izplačano 28,668,- din Nege družinskega člaha 6 » 18 " 9- 17,194,- i» Sprem&tva druž. člana 1 » 1 dan ■ l,8o7,- it Ostalih' bolezni r . . 49 " 3o5 dni n_ 321,001,- ti Izostanki in dajatve po oddelkih : ' i . 'Vi Telovadno orodje * 6 primerov 31 dni izplačano 48,663,- din Šmučarija 3o " 2o3 " 200,488,- n ' Kovinska in,sedi. delav. 6 " '46 11 40.934,- n Razrez, skladilesa,komunala 5 " 32 " 32,614,- n Uprava 9 " 29 » -J* — • 34,779,- it Inštitut 1 « 4 " —»»— 3.612,- n Obrat družb,prehrane 1 » 7 H 7,580,- n SKUPAJ 58 primerov 352 ,dni_/L®plač, 368,670,- din v v A m fuj 'lAM/ nadaljevanje Prevod iz časopisa DIE VrELTWOCHE členke ^ i denarja. Ne subvencionirajo smo pt ali I deset športnikov svetovnega slovesa (in j j sicer tako izdatno, da profitirajo pri tem I celo njihove družine do oddaljenih brat-i rančev), temveč subvencionirajo tudi na 'ducate mladih, obetajočih tekmovalcev.Brž* } ko se kakšen izmed njih v mladinskem I movanju s svojo nadarjenostjo prebje, že j 1 ga priključijo velikemu " hlevu Po mož-j jnosti mu dajo nominalno zaposlitev, kot n I, 69 loo 45 II. 73 lo6 45 III. 78 113 45 IV, 84 121 44 V. ,91 13o 43 VI. .99 139 41 VII, lo8 15o 39 VIII, 118 162 37 IX. 129 175 36 X, 141 191 35 XI, 155 2o8 34 XII, 173 229 32 XIII. 193 252 31 XIV. 215 28o 3o Kategorija Sedanje netto predlagane netto Procent povečanja netto dela postavke postavke postavke XV. 239 311 3o XVI * 265 345 3o XVII. 293 381 3o 4,2 3,8 razpon med I. in XVII, kateg. V kolikor s povečanjem obračunskih postavk ne bi korigirali tudi ostalih meril za obračunavanje osebnih dohodkov/ bi skupno povečanje osebnih dohodkov za leto 1964 znašalo s l/ na račun povečanih osnovnih postavk 82;000.000 2/ na račun gibljivega dela a) preseganje norm 24,000,000 b) na plan proizvodnje _ 24,000.000 SKUPAJ 130,000.000 Razumljivo pa je, da takšnega povečanja osebnih dohodkov podjetje ni sposobno pokriti, na drugi strani pa tudi aii namen, da se s to dopolnitvijo pravilnika povečajo osebni dohodki vsem zaposlenim, temveč samo delavcem, ki so razporejeni v nižjih kategorijah in ki so imeli v povprečju najnižje osebne do -hodke, Po podatkih o delitvi čistega dphodka po zaključnem računu za preteklo leto in po planu za leto 1964, bi podjetje v letu 1964 1oliko povečalo osebne dohodke preko oziroma več kot znaša struktura za preteklo leto, za največ 3o milijonov din. Da za povečanje ne uporabimo več kot to_, moramo v sveži s povečanjem obračunskih postavk znižati gibljivi del tako, da bodo popravljeni osebni dohodki skupno večji za največ 3o milijonov din na leto« To lahko dosežemo, če isto časno korigiramo tudi merila za gibljivi del osebnih dohodkov, S tem v zvezi predlagamo, da se vzporedno z zvišanjem obračunskih postavk korigirajo dodatna merila tako, da z izjemo najnižjih kategorij ostanejo skupni prejemki enaki kot dosedanji, seveda računamo na enake delovne uspehe. Pri tem pride v poštev korigiranje individualnih in skupnih norm ter merilo za nagra — jevanje po planu proizvodnje. PREDLOG ZA KORIGIRANJE NORMATIVOV DELA Normative dela bi se korigiralo tako, da bi na podlagi sedaj dejansko doseženega dela bilo izkazano preseganje norm za približno lo %, V nobenem primeru pa se normativi dela ne bi korigirali tako, da bi bila tarifa za enoto dela manjša oziroma nižja kot do sedaj v Na primer j 1» Delo, ki je razvrščeno v I. kateg, in je sedanja norma 38 enot v 8 urah , doseganje pa je povprečno 52,5 kisov, kar predstavlja 37 preseganja norme : s e d a j po novem 1. obračunska postavka 69«- cin 100 din 2, osebni dohodek za 8 ur brez pre- seganja norme 552,- din 800 din 3, dosežena količina enot v povprečju 52,5 kosov 52,5 kosov 4, norma - enot na 8 ur 38 kosov 48 kosov 5» procent preseganja norme 137 % 110 % 6, tarifa za enoto dela 14,53 din 16,76 din 7, osebni dohodek za dejansko opravljeno delo 765,-cLin 880 din Delo, ki je bilo razvrščeno v II, kateg, urah, doseganje pa je povprečno 34 enot, norme : in je sedanja norma 2o enot v 8 kar predstavlja 7o % preseganja s e d a .i po novem 1. obračunska postavka 73,- din lo6 din 2, osebni dohodek za 8 ur brez pre- seganja norme 584,- din 848 din 3. dosežena količina enot v povprečju 34 parov 34 parov 4, norma - enot na 8 ur 2o parov 29 parov 5. procent doseganja norme 17o °/o 117 % 6, tarifa za enoto dela 29,2o din 29,2o din 7, osebni dohodek za dejansko opravljeno delo 993,- din N 993 din Iz primera pod I. je razvidno, da bi norma, ki se je presegala sedaj za 37 bila korigirana tako, da bi bilo novo preseganje lo % in da bo delavec za enar* ko opravljeno delo dosegel višje osebne dohodke. Iz primera II, pa je razvidno, da bi se norma, ki se je sedaj presegala za 7o $, korigirala tako, da bi novo preseganje znašalo 17 % in v talcem primeru delavec po novem ne bi prejel za enako delo nižjega osebnega dohodka. PREDLOG ZA KORIGIRANJE MERILA PO PLANU PROIZVODNJE \ Kolektivni normativ, ki znaša na primer v marcu 145»548(-“ din na zaposlenega, bi se povečal tako, da bi v višjih kategorijah nova višja postavka in nižji, gibljivi del po planu proizvodnje dala osebni dohodek v enaki višini kot do sedaj. Na primer : sedaj po novem 1. obračunska postavka za delo v VIII, kategor. 138,-- din 162 .--din 2. mesečni osebni dohodek netto 23»600din 32,400s-din 3. preseganje plana 6o % 17 % 4, gibljivi del 14,160,- din 5o360,-din 5. skupni osebni dohodki 37,760.- cUn 37 »760,-din Zaključek Z navedenim načinom korigiranja Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se bi najnižji osebni dohodki povešali za približno 2o Osebni dohodki v višjih kategorijah dela in višji osebni dohodki, ki so bili doseženi ali zaradi zelo visokega preseganja norm ali zaradi visokega pro -centa po planu proizvodnje pa bi ostali na sedenji ravni, vendar v nobenem primeru ne bi bili nižji kot clo sedaj, seveda računamo na enake delovne uspehe kot do sedad. ^7 0 K:7 C-7#) r~, ^ - aSir-^ n,^=> :/'> m ii ' iviajda Janšek Ali veste, da se jo v našem podjetju ustanovila družina Počitniške zveze, ki prireja izlete, letovanja, pohode za rekreacijo in zabavo mladih ljudi, ^aj je Pz ? Počitniška zveza je družbeno vzgojna organizacija, ki ima namen vzga'" jati mladino, omogočati spoznavanje mladih, krepiti fizične sposobnosti in dsigO'-ti zavest„ Člani Pz imajo v sezoni 75 popust na vlaku in ladjah, cenejšo prehrano v 28 do" movih (cca 46o-5oo din dnevni penzion) ter 3o letoviščih in sprejemnih centrih p° vsej domovini. Član Pz lahko postane vsak od 12 - 25 leta starosti* Mladinci ponavadi zapravljajo prosti čas po jjivnicah in kavarnah, kar ni najbolj primerno. Treba jiin je pomagati!?,1 da se izognejo temu nezdravemu okolju,, Naša domovina je polna prirodnih lepot in prav bi bilo,de. bi mladinci bolje spoznali bližnjo in daljno okolico v kateri žive - Število izletov mladine bi se moralo p°' večati posebno še z uvedbo 42- urnega delavnika. ^ "SPOZNAVAT DOMOVINO IN ŠE BOLJ JO BOŠ VZLJUBIL ! " Ul Ul M o< o< o< o< r L_. M M JO ro co Ul r M CO O ! oo tu I oo Ul oo oo •*: tu Ul liti" Kil tu ^1 ON Ul VO oo v^> vO Ul 00 00 Ul Ul 00 oo o H* tu Ul oo Ul 00 00 tu H* (D is sr 53 U3 M * ■4? m mm /uto bi bil kdaj vprašan, s kakšnimi etnografskimi posebnostmi se more ponašati slovenski narod, bi med drugim navedel tudi starodavno bloško— vidovske smuči« Ljudske smuči z Blok, iz Vidovskih hribov in sosednjih predelov sodijo med naj_ pomembnejše predmete naše ljudske materialne kulture, ter morajo etnografa zanimati kot ljudsko prometno sredstvo in kot pomožni sestavni del ljudske noše« Če globlje premislimo, je naj starej še prometno sredstvo dejansko obuvalo. Šele za njim so nastale krplje in stuči, ki moramo nanje gledati kot na dopolnilo obuvala v posebnih vremenskih razmerah. Kako naj si pojasnimo, da se ni slovenska etnografija v preteklosti prav nič zanimala za bloško— vidovske smuči ? Kako je bilo mogoče, da se ni zanje zmenila v času, ko jim je Se znanstveni svet v tujini posvešal prinerno pozornost ? Dc_ jali bi, da je za takšno brezbrižnost tež ko nrjjjti oprsdčilo, ( To vprašanje, nam more deloma pojasniti predvojna kore spondan fcodJugosloVo zimsko-'sportskim savezom v Ljubljani in Etnografskim muzejem v Ljubljani ), Zato pa tem več priznanja slovenskim športnikom in drugim redkim posameznikom ( med prvimi je treba navesti Rudolfa Badjuro, ki je za sto j o '! Smuško terminologijo " objavljeno prvič v Slov. narodu leta 1917, deloma uporabil domače bloško 9 vidovsko smuško " besedje",d&lje Metoda Badjuro, ki je leta 1931 posnel film o bloškem smučanju, ter razne funkcionarje, kakor prof« dr, Erana Jesenka, dr o Piri la Tavlina, Josa Gorca in druge, 0 tem, kaj vse je predvojno raziskovanje ugotovilo o bloškem smučanju nas pouči poročilo, priobčeno v nemški zimsko— športni reviji Preobširno bi bilo, če bi nagajali razne 0 z7 niCM/i . •• .,' članke, ki g tdli kdaj o bloškem smučanju; objavljeni v našem časopisju, omaimo naj | samo razpravo prcf. D. Ulage " Stoletja .1 smučaijja na Blokah " v ilust-riranem me- j seisniku " Obisk"), ki so edini pri nas i med prvo svetovno vojno ter dngo srtovnoj vojno po svojih močeh reševali ta iaro -< davni predmet in opozarjali na njegor iz- I redni pomen ! Etnografski muzej vLjub^jEii si je že kma- j lu po osvoboditvi zastavil nalogo, da čimprej razišče bloško- vidovske smči»Z I ; uresničeval jem te naloge pa je mogel pri.j šeti šele leta 1953 } zlasti krepko je p razvil svoje raziskovalno delo na Blokah« v Vidovskih hribih in soseščini v letih 1954/55. (Pri terenskem delu so artorju in sodelaV-j cem z velikim razumevaijem pomagali šte"! vilni domačini v raznih vaseh na Blokah;j Trojiški strani, v Vidovskih hribih,Me- I nišiji, okolici Roba, na Gori, v Loškem potoku, Rutah, okolici Velikih Lašč in ; drugod. Postregli so z mnogimi podatki lastnega izkustva in domačega ustnega iz“| ročila ), Leta 1954 je s sodelovanjem učiteljstva ^ Novi vasi, pri Sv. Trojici in Sv. Duhu 10 vedel posebno ©keto o sbarem bloškem smu " Čanju, ki pa njeni rezultati ne bodo mofT^ li biti v celoti izkoriščeni v te j razp1-0, vi in bodo obdelani posebej. Zavedamo se, da bi morda bili uspehi n&se, v • i ga dela večji, če bi bili hodili po BI o® planoti in sosednjih ozemljih med prvo jlJ drugo svetvno vojno ali pa clo pred prv°>^ to je v času, ko je zaslužni pionir v ttr iskovanju bloško- vidovskega smučanja Ru' dolf Badjura zasliševal stare očance v j Metuljah ( Metlah ) in okolici Otav, Nav-I zlic temu pa menimo, da nam je marsikaj j Pomembnega uspelo oteti pozabe resnično I ob dvanajsti uri. Staro bloško— vidovsko 1 smučanje smo ujeli prav še zadnji čas,ta-I korekoč pri repu, I I I Starejše ozemlje ljudskih smuči sestavlj« J Jo predvsem dve kraški planoti na NotranJ I skeo, Rakitniška in Bloška ter Vidovski hrib s Troj iško stranjo kot prehodnim o— J Zemljem med njimi in pravo Bloško planoto# l^akitniška planota je nad 7oo m | V*soka kraŠka planota z iglastimi gotdovi I razloženim naseljem Rakitna, ki po ljud j skem reku obsega » devet vasi in tri hiše? ! ^d Rakitno in Bloško planoto se razpros— J ^ira kraško ozemlje, ki je večidel hribo— j V*-*’0; le v manjši meri planota in dolina« j Temu svetu, visokemu od 600 do 87o m, I ljudstvo na kratko pravi Hribe, Hribi ali I Hribih, ljudje, ki v teh hribih prebi-| Pa so Hribovci, Hribci ali Vidovci, I Hribih ali vVidovskih hribih, | a-kor bomo imenovali v naši razpravi to l °2emlje, razlikujemo dva večja predela, | viŠjega in nižjega, ali kakor pravi ljučU j ®tvo, ta gorejni konc( vasi Dolenje in I °renje Otave, Sv. Vid, Osredek itd«) in dolajni konc ( vasi »trukljeva vas, j cajnarje, Ponikve itd). Proti zahodu in v j smeri proti Cerknici obsega starejše smušk< Območje še del ozemlja, imenovan Monišija I (Topol in Kožljek), ki ima tudi kraške zr^a I ilnosti,— Vseh vasi je v Vidovskih hri— j kih in delu Menišije nad 4o. I B 1 o š k i planoti imamo od Vidov -| skih hribov dalje najprej prehodno hribo-]Vito ozemlje po imenu Hribi ali Troj iška j stran, zatem pa dolge, zelo prostrane do- line z rsnin dami ( glani Alini Spodnja in Gonja Bloška do linj), mri. kterimi so vzpetine, povečini podolgovati hribi z višinami 800 do 87o m. Kolikor je tekočih voda, so ponikaMce z odtokom proti Cerkniškemu polju. Številnim požiralnikom pravi ljudstvo požrehi. Med vasema Fara in Metulje ( v narečju Metle) je večje polje Resje (nm 72o 1 - 73o m), klasičen ravninski smuški svet, ki je bilo na njem po ljudskem ustnem izročilu »-oje dni jezero. Na Blokah je vseh vasi in zaselkov 45»Ve i činoma leže na ravnicah, pa tudi po po_ bočjih hribov, na terasah in g-ičih, Naj I večja kraja ita Velike Bloke (Nm 73o m ) !. in Nova vas (Nm 722 m). Od mlajših smuških ozemelj in kraj ev je | navesti poleg Radleka na' Blokah ; notranjsko vas B o 1 e n jeP o 1 j a n el nad Starim trgom pri Ložu in južno od Bloške planote ležeče ozemlje Loški i potok, ki obsega ozko, koritu podobno ! kraško polje s ponikalnico in več vasmi,! Na Dolenjskem imamo več hribovitih nase-, lij v okolici Sodražice po skupnem imenul Gora, dalje griševnato ozemlje v o- : količi Velikih Lašč z več vasj mi ( Mala in Velika Slevica, Škrlovica itd,), Rute ternekaj vasi v hribih ! nad Robom ozir, v okolici Turjaka, V Vidovskih hribih in na Bloški planoti j prevladujeta bukov in snreka, nekaj pa ji bora, breze in raznega drugega d*evja. Ljudstvo se ukvarja zlasti s poljedelstvom (žito in krompir), z živinorejo in lesno trgovino. Dobri živinorejci in sta ri prekupčevalci( banntači) z živino so zlasti Blbčanje, saj po ljudskem reku ni sejma, če ni na njem Bločanai V obeh predelih je abma lasna abmača obrt, suha roba, ki pa je omejena na izdiovanje zobotrebcev in žlic, Vidovci pa so še pcsobejj »osni kot dobri gcsdni afel&fci Jn..teeAČio 14 teh Jaregev so kot chrcar.jif tesači in i-edcijvalci dog že v 19» ;tolt ali pa morda že prej odhajali v zimskem času na sezonsko delo na Dolenjsko,Štajersko, Hr -vaško, v Bosno, na Ogrsko, v Galicijo in. še mar sikam cbugam, (se nadaljuje ) r/1 Tudi v letošnjem letu bo obratoval naš camping v Selcah pri Crikvenici in to v času od 15. junija do 15. septembra 64. V pripravah za obratovanje campinga smo že takoj v začetku naleteli na težave, ki so se odražale v odnosih do Turisti«* nega društva Selce, Iti je dvignil ceno za prostor, tako da smo bili primorani zvišati tudi naše dajatve na ležišče na 20i000.— din za oelo sezono napram lanskoletni dajatvi v višini lo.ooo,- din po ležišču. Nadalje tudi dvig cene prehrane za loo,- din in to od 5oo,- din na 6oo.— din. Ravno tako smo bili primorani premakniti "Roblek" s starega mesta na novo mesto, tik pri ograji nasproti naših ostalih obstoječih hišic. Da je bila mera polna, pa se je uprava podjetja odločila zaradi l-ekonstrukcije tovarne, da pošlje celotno smučarijo na kolektivni dopust in to v času od 1, 7. do 14. 7. . S tem v zvezi je sindikalna podružnica poskrbela mesta za letovanje v domu LIP-a Bled v Seči pri Portorožu, za kar pa ni pravega odziva, Zgoščenost dopustov v začetku julija pa je prinesla še drugo težave, ki se odraža v ne -zasedenih kapacitetah v ostalem času se-fcone, tako da bo V letošnjem letu izkoriščenost campinga minimalna. Članom kolektiva se bo sicer zvišalo denarno nadomestilo za koriščenje letnega oddiha - toda kdo bo vrnil izgubo, ki bo nastala v campingu, je pa težko rešljivo vprašanje. Vsa Zahvala za pravilno razumevanje gre ■ čraricftn izvršnega odbora sindikalne podružnice, ki je že napravila, predkalku-lacijo v načrtno izgubo, da bi s tako nižjo ceno zasigurala obstoj Pampinga v bodoče, in da je z ozirom na povišano ceno napiavila vlogo na samoupravne organe podjetja, da zviša danarno nadomestilo za koriščenje letnega oddiha, vse 15 to pa samo, da se nudi elanom kolektiva pod čimbolj ugodnimi pogoji preipot-rebni letni oddih« In še to, sindikalna organizacija je skupno z zdravstveno in varnostno služ-bo v podjetju izdelala predlog tudi za člane kolektiva, ki so socialno ali zdravstveno ogroženi, da se jim omo -goči letni oddih brezplačno, zakar so samoupravni organi že sprejeli sklep z določenimi priporočili o načinu koriščenja,* Ali je res v Elanu med delom prepo " vedano piti ? Ja, saj kadar pijemo ne delamo ! Del parka »za halo A in novim skladiščem služi gradbenim delavcem kot mesto za umivanje, ker drugje nimajo vode. Splačalo bi se napeljati nekaj vodovodnih cevi, da bi se to opravljalo na bolj primernem mestu. Mogoče bi se odkrilo nekaj kašt lesa, da bi bili avtomobili, ki tam parkirajo pod streho - dokler ne dobimo nove* ga parkirnega prostora. Delavdi se pritožujejo glede tega, ker v kopalnicah ni tople vode. Ali bi se dalo z deli, cevovoda pohiteti ? ? Obrat družbene prehrane naj služi svojemu namenu,-Ni potrebno prenašanje skodelic čaja na delovna mesta. . - ■ l Zimski vozni red prevoza delavcev je še vedno v veljavi. Ali bi se ga dalo vsaj za zjutraj predrugačiti ? Gradis se pritožuje zaradi namernega izklaplanja el. toka s strani naših delavcev v smučariji. j • < / ( Prva ženska v inozemstvo! (Ji la Terješkova) > ¥ 1 2 3 4 5 i 6 8 j Hf-r— • lo p ' 11 2 13 © 14 \ ] 15 16 e 17 18 i 19 r 2o 21 © & 22 i © 2.3 24 l i 1 25 .. 26 27 & 28 29 0 " 3o j 31 32 33 i, 1 ^ 1 | 35 6 36 © 37 38 39 i l4o i l 1 41 e 42 43 © . $ 44 j 145 i i i . ... e 46 1 47 48 49 1 ' j 50 1 i 51 52 e- 53 54 i j 55 56 i | 57 -T-J .58 rt: :rrr:v r-?g. .—-r VODORAVNO: 1. geometrijsko telo,omejeno s šestimi ksradrati, 6* obok, lo. fotografski aparat, 11« morija,klanje, 13« del noge, 14« v morje segajoč del kopnega, 16. oranje, izorana zemlja, 17.ladja za prevoz nafte, 19« hoditi, 2o. ozir.zaim«, 22. žen.pevski glas, 23. begunec,ubežnik, 25. otroško vozilo na dve kolesci, 28. prijeten vonj, dišava, 3o.kemič.znak za silicij, 31« ena od naših republik, 34. kratica za "zadnja pošta", 36.meščanski,nevojaški stan, 37. piškoti, 4o, beležnica? 42. stoletje, 44. želez.proga, 45« oee, 46. mesec maj, 49. kaz,zaimek, 5o.biciklis^f 53. število s števcem in imenovalcem, 55. razum, 56. prebivalec Atike, 57. vodne živali z značil. kleščami, 58. merska enota za zlato in dragulje« NAVPIČNO*J«klica, poganjek, 2.zidna obloga, belež, 3«denarna vrednost, 4,kraljevo znamenje, 5. enaka samoglasnika,6. konflikt»nesporazum, 7. domače govedo, 8,organ vida,9. rahel prijem, lo. element hoje, 12« vodna cvetlica, 13« iz premoga narejeno kurivo,,ki ga pridobivajo v koksarnah, 14« kameno olje,smrdljivec, 15» vrsta sladkorčka, 18.celjski šport.klub, 21. glav.mesto Italije, 23»odstop,umaknitev,24« ostanek dima v dimniku, 26. domača in divja perjad, 27«oksid, 29«oseb« zaimek, 32. okrajšava za "eventualno", 33.uradni spis, 34.znamenje, 35«velika poplava,38.tečen> nadležen, 39. država v Prednji Aziji, 41«obredna obleka duhovnikov in sodnikov, 43» korobač, 46« naj bližnja sorodnica, 47.pripadnik naroda, ki je živel na našem ozemlji pred prihodom Slovanov, 48«slaba hiša,koliba, 51. žensko ime,52.udarec s sekiro,54» zmaga v šahu, 56. kratica za "akademski klub ", 2.0 so cene REŠITEV KRIŽANKE -IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE- j ^ IJI&VNA LAŽNIVKA 11 francoski Vodoravno 1» smuka, 6. kemik, 11.grimož, j 26,V0 - 'toro*; - ob 2o uri 12.omizje,14. trezor,15.glina,16.ro,18« | 27oV<, - sredg, - ob 18 in 2o uri radar,19.krila. 2o*tnt, 21,0mar, 22» 1 rr J, I" ENAJST VETERANOV" £unerczabav,barv. CS raabe,23.krak,24.se, 25.Komna,26.boone, :--:rrrr. 07 „ , - j, ,. „ , Zaradi izredne dolžine filma *7.nogomet,3o.Klarti,31osrpan,32.Kolpa, 33,stem,34*bale?.ri,36,dieta,37oTrsat, 38, nt,4o.ikra,410Britt,42,8ado,44.kac, 45«Praga,46otanin,47.at,480elisa,49. Koreja,5o. izmena,52.lakota ,53.Banat, 54,droga, žreb je določil I« nagrado 6oo0— din Rope Minki II. nagrado 3oo.~ din Kavčič Ivanu V komisiji sta sodelovala j Kralj Nevenka Kavčič Ivan .. ^ j ( h k iK'C k-AliOVL)lCA i IJTJFIIERJEVA LJUBLJENKA." amer.barv.CS I l4„v. - četrtek - ob 2o uri I ^6.V« — sobota - ob 2o uri I7 »V, - nedelja _ ob 16 in 2o uri [^DVOJNI OBROČ" .iugosl.akciiski film J ^ »V. - petek - ob 2o uri |17.V. - nedelja - ob 18 uri in ob lo uri 1.1^KRVNIK IZ NEVADE" amer,vestrn |160V. - sobota - ob 18 uri I ■—POLET V BODOČNOST" amer.fantastični 21.V. - četrtek - ob 2o uri I 23rV« — sobota — ob 2o uri ! 24, Vc- nedelja - ob 16 in 2o uri -UjEKLE V IZLOZBI" francoski I 22«,V. - petek - ob 2o uri ! 24,V, - nedelja - od 18 uri j vstopnicam zvišane za din 3oe- I I 28,V0 - četrtek -- cb 2o uri j 3o.V„ - sobota - ob 2o uri j 31.V, - nedelja - ob 17n3o uri j ^ ROKE GOR 11 f r cuic c Icr irain a 1 o I „ I 29 oV* -> petek ~ ob 2o uri j 31 ,V, - nedelja^- ob 15«3o in 2o url ■ 11 BOH NA GRIČU l! amer„vestern«barvni j 3o0V«—sobota - ob 17c3o uri I Zaradi izredne dolžine filma so vstop- ! nice zvišane za din 3o*-I I " NEIZKORIŠČENI ALIBI " eeški ! — „--------------------- j 31oV» - nedelja - ob lo uri j " ŽENA V DOMAČI HALJI" angleški j 2. VI, - torek - ob 2o uri 13, VI, - sreda - ob 13 in 2o uri I I " RIMSKE DEVICE !l ital0 barvni 40 VI, >- četrtek -- ob 2o uri 6« VTo - sobota — ob 2o uri 7e VI, - nedelja - ob 16 in 2o uri I ” HISA NA SEDEM VETROV :l sovjet. 5, VI,— petek 7o VIo - nedelja ob 2o uri ob 18 uri PEVJI CROKET JN PIRATI 11 amer „barv.avantu 6, VIo - sobota - ob 18 uri 7, VI, - nedelja - ob lo uri " TAKO VELIKO SRCE " francoski i 9o VI8 ~ torek - ob 2o uri lOpVIo - sreda - ob 18 in 2o ur? 111 VOHUN NA POVELJE " amer„barv0CS , ;Zaradi izrod0dolžine filma se cena vstop -ATI POSLUSAJ MOJO PESEM " španski glazij) „ zviša za 3o0- din 123oV, _ sobota - ob 18 uri |240Vo ~ nedelja - ob lo uri |11,VIo - četrtek “ ob 2o uri j 12, VIo- petek - ob 2o uri |13,V I,— sobota - ob 2o uri |14« VI,~ nedelja ~ ob 17 uri 1 %<%% t>0 / Aprilsko vreme! (metereolog) 5^-C) W-4 J Nehaj se dreti, so.j bom prostovoljno zaspal, Brez besed Hk'f ’"S ž /vfs° \—f/\ ■$.';»> +!-( v yj°x rv^ n M U' -A, tako sedaj pa greš, ko sem s teboj zapravila najlepša otroška leta. ./j i , /O / vJi U ) I k~y>± j rO- Brez besed. $ |iv M ■ mm®: ■ & C-» :«T«V Al <■'** ftfcjfi ^faŽfcM ? Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojihI Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!