Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
r
L
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo horoških Slovenceo
Velja
za celo leto 4- krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXXI.
Celovec, 16. sušca 1912.
Št. 11.
Ni občni zbor .Slovenske krščanskosocialne Zveze'!
U nedeljo dne 2^. marca 1912
priredi
Slovenska krščansko-socialna zveza
svoj
letni občni zbor.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2.	Govor.
3.	Volitev novega odbora.
Vsako društvo je dolžno poslati vsaj hi do štiri zastopnike na ta velevažni občni zbor !
Odbor.
Govor g. posl. Fr. Grafenauerja
v deželnem zboru, dne 27. svečana 1912,
Da izpolnim voljo gospoda profesorja ^dgererja, se tokrat financielne -strani pri j j ne borri dotaknil, čeravno nalagajo šole uezeli težka bremena. Začeti pa hočem v Slhislu dr. Angererja. Dr. Angerer govori hurnreč mnogo o napredku in je menda pre-Idičan, da mora biti vse, kar je na svetu, D‘do nemško. Včeraj me je nekdo imenoval dobrega poznavalca zgodb svetega pisma in trdil, da si želim babilonsko jezikovno zmešnjavo. Da zopet z dr. Angererjem zaidem, moram reči: »V začetku je ustvaril .°g nebo in zemljo in nebo in zemlja sta ula nemška«. (Bučen smeh.) Potem so Začeli graditi babilonslki stolp, in Bog je ^niešal jezike tedanjih ljudstev. Zmešnjava hjzikov nam pove, da je Bog hotel tako ime-d Seveda pa tedaj še menda ni bilo ne
Nemcev ne Slovencev. Daneis pa smo tukaj in imamo pravico do obstoja.
Iz ust izkušenega profesorja smo slišali, da je šolstvo potrebno reforme od ljudske šole do visoke šole. O visoki šoli ne bom govoril, že zato ne, ker ne spada v deželni proračun. Prisojam pa ljudski šoli večjo važnost kakor visoki šoli, ker bi moral po zakonu ljudsko šolo obiskovati vsak državljan, visoka šola je pa dostopna samo visokim krogom in osebam. V zadevi šolske reforme se je te dni govorilo več nego j,e treba, toda pravih rezultatov kljub temu še danes nimamo. Danes leži pred nami dragocen zapisnik o šolski enketi. Posl. dr. Angerer mi je očital, da o šoli mnogo kritiziram, da pa še nisem predložil učnega načrta. Povedal sem že enkrat, da tega nisem mogel storiti, ker na dotično enketo nisem bil povabljen, storil je pa to namesto mene profesor Gurlitt. V poglavitnem se njegovi nazori o izpremembi šolstva na Koroškem strinjajo čisto z mojimi nazori, izvzemši malenkosti, o katerih pa nočem trditi, da mora biti ravno moje pravo. Ljudska šola naj ne bo ničesar drugega, kakor razširjena očetova hiša. Kako pa naj bo urejena šola kot taka, o tem bi bilo treba še mnogo razpravljati. Merodajnim krogom bi priporočal, da upoštevajo sodbo strokovnjaka Gurlitta in majorja Novakoviča. (Govornik čita iz anketnega zapisnika mnenja Novakoviča o naših vojakih, na primer da so telesno prav dobro razviti, da je malo analfabetov, vendar pa malo takih, ki bi znali gladko brati.) Na podlagi teli dveh sodb bi se dal napraviti drugi korak glede šolske reforme. To je pi’vi l’ealni uspeh od tiste dobe, odkar govorim tukaj o šolstvu leto za letom. Pred leti je veljala v deželnem zboru šola kot nedotakljiv predmet. Meni so se posmehovali, me preglasovali, in danes goviorijo ljudje, ki v tej zadevi malo več vedo, ravno v istem smislu, kakor sem govoril jaz že pred petnajstimi leti. Za šolo se v deželnem zboru niso brigali in so jo lahkomiselno prepustili le nekaterim či-niteljem, kterim resnična izobrazba ljudstva ni bila tako pri srcu, kakor bi jim bilo inoralo- biti. Saj bi bilo sicer moje dreganje
Podlistek.
r,0l
Chava Rubin.
iško napisal Aleksander Swi§tochowski. Poslovenil Ratiški.
Najprej e moramo razjasniti, da bi mo-
^'hniimek Rubin značiti samo ono, kar a nikakor ne, kar sta v resnici bila.
^ h a v a in njen mož S i m h e morala bi-
umn,hn praded si je navzel priimek Rubin, -a ki imel vsaj ime dragulja in prenesel to l’obno besedo na potomce. A to ni poma-k. 0 ne njemu, ne njegovim potomcem, inihe je bil rubin, usajen v okvir največje adicgg Kič ni manjkalo, da bi se ga moglo j‘‘ \° izvrstno orisati. Kot pravi liusid*) | ' s<'dol vedno v sinagogi, ali boljše v celici, Wcan, da izhaja iz odlične rodbine;
K\ se je za osebo, kateri mora svet, nje-([°y. namreč, pomagati in je ne pustiti stra-s , Bil je več let bolan na prsih in nespo-j •1011 za delo. Očetova smrt je še spopolnila ■I Sovo bedo. Podedoval je v mestecu Ka-v, !Uei’z na Visli četrti del neke hiše, že na--__bodide, kojc okno je bilo tikoma blatne
^.^^kta Židov, ki sc nagiblje prazno-
ceste in katera je bila odločena za podreti in bila jc prosta davka. Pri vsem tem je bil Simbe ne malo ponosen na svoje posestvo, ki mu je dajalo naslov1 gospodarja. Ko je vzel v sobo, ki je bila popolna njegova last, še dva, -stanovalca, se je pričkal z njima in jima obljubljal popravke za poletje; drugače je sedel na klopi pred hišo-, se grel na solncu ali metal kokošim kuhane krompirjeve olupke. Polagoma je zanemarjal tudi sinagogo. Sušica, glad, prirojena oholost, naposled zavest njegove gospodarske časti - vse to je privedlo siromašnega zida v popolno brezvestnost. Kadar mu je presedala brezdelica, se je napotil na tržišče, kjer je pravil mimoidočim -o mnogih kupcih svojega posestva, za katerega se pravzaprav nihiče ne zmeni. Ker so stanovalci malo plačevali, bi se lahko vprašalo, od česa je živel Simbe s čveterimi otroki?
Da rešimo uganko, je čas, da spoznamo Chavo Rubin. Umetnik, ki popravlja pokvarjene slike, bi dejal, da je tridesetletna Chava lepa, ženska. In v resnici bi vsakdo mogel na njej opaziti pravilno, izrazito obličje, lep nos, ognjene črne oči, malo izdelano uho, privabi j iv smehljaj, a vse to je bilo na žalost izkažen-o od tisoč sledov bede. Zato bom raj še pravil o Chavini pridnosti, nego o njenih mičnostih. Bila je pridna kakor židovka, katera vzdržuje od prihodka
moralo roditi prepričanje, da je treba resno začeti z izpremembo šole. Dandanes pa so se nasprotstva med menoj in večino v deželnem zboru zmanjšala. Jaiz ostanem še danes isti, kakor sem bil in večina menda ni nič bolj popustljiva, ostala je ista, toda spoznala je, da je mogoče -doseči pri šoli z manj denarjem boljših uspehov, kakor dosedaj. Učiteljske plače smo — seveda navzgor — regulirali kakih petnajst let. Obdačenje se bo vsled tega precej povišalo. Zato pa smemo upravičeno zahtevati, da se šola ozira na ljudske potrebe. Vsled tega so to pot tudi vsi napadi zoper večino v tem oziru neopravičeni.
. Včeraj je celovški župan dr. M e t n i t z pri vprašanju, ali je treba ločiti povišanje plač za oženjene in neoženjene učitelje, pov-darjal, da delovanje učiteljstva v javnem življenju, je združeno z večjimi izdatki, ker mora učitelj sodelovati pri pevskih društvih, pri požarnih hrambah in jaz še pristavim, da mora tudi piti. Nočem morda s tem komu kaj -očitati, saj privoščim dobro kapljico vsakemu učitelju, kakor samemu sebi, toda vse to ni pravi poklic učitelja. Poklic učitelja je, (in za tega je plačan), da vzgaja mladino, in s tem ima, če svojo službo pojmi in opravlja, v občini dovolj dela in je s tem za občino dovolj storil. Zato so mi besede dr. Metnitza se zdele čudne: Zakaj se zahteva -od učitelja še postransko delovanje v -občini? S tem ravno pride učitelj zelo lahko z občinstvom navzkriž. Učitelj bi moral biti z vsemi strankami v občini enako dober, ravnati bi moral z vsemi otroki v šoli enako, brez ozira, ali so otroci teh ali onih starišev. Na deželi je dovolj ljudi, ki so popolnoma sposobni za voditelja požarne hrambe. In pevska društva!? Ta na deželi le tam -obstanejo, kjer ljudje skupno živijo, ne pa morda raztreseni po gorah. Danes je gospod profesor dr. Waldner govoril o mostu, ki bi naj združil ljudstvo in učitelje. Res je, da sta si zdaj učiteljstvo in ljudstvo tuja, toda kdo naj ta prepad med ljudmi in učiteljem premosti, profesor dr. Waldner ni povedal. Menim, da je v to poklicano učiteljišče. Sistem na učiteljišču je namreč ravno
trgovine moža in čvetero otrok in katere kapital znaša v vsem tri rublje. Če bi se bila' Chava rodila kot kristjanka, zaslužila bi dnevno en poljski forint in živela bi ugodno, kakor Židinja, kateri so mnogi zaslužki zaprti, se je morala omejiti le na kupovanje in prodajanje nekaterih neznatnih potrebščin, kar je navadno prinašalo dnevno dvajset -do petindvajset poljskih grošev, naravno pri zelo velikem trudu. Morala je sama zgodaj iti v vas, oddaljeno tri vrste -od mesta, da odnese mleko, ki ga je imela v zakup in raznese po hišah; hiteti je morala po vaseh, da je kupila za uradniške soproge kak lonec masla ali sira, prinašati je morala nafto v mlekarno v mestni okolici, in še mnogo drugega.
V malem mestu, kjer je vse doma ali kjer sc lahko kupi, je zelo -omejeno posredovanje pri kupovanju ali prodaji in edino možno, če so zahteve prodajalcev zelo nizke. Radi tega se jc Chava trudila od ranega jutra do poznega večera, da zbere petindvajset grošev. Glavni vzrok njenega siromaštva jc bila njena mala pričetna glavnica, ki ni dopuščala razvitka v trgovini. Da bi bila imela Chava na razpolago petdeset rubljev, gotovo bi nosila čez tri leta svileno obleke in kazimierska aristokracija bi jo uljudno pozdravljala. Ali ona je imela vložene v trgovino samo tri rublje. Temeljno

tako napačen kakor na šolah! Drug vzrok tega odtujenja je pa dejstvo, da so sedanji posestniki, ki pošiljajo v šolo svoje otroke, povečini sami bili vzgojeni v novi šoli, ta pa ni mogla vzgojiti v njih spoštovanje do šole.
Glede u t r a k v i s t i č n e g a mšolskega. sistema sem tukaj govoril že več kot odveč. Držim se še danes načela, da je treba vsakega otroka vzgojiti na podlagi maternega jezika. Koroške šole pa ne vzgajajo tako. Skoro vsakokrat se mi je pa odgovarjalo: Ljudstvo noče. Kar je res napredno, napreduje. In dr. Angererju moram naznaniti, da tudi koroški Slovenci napredujemo. Če je res mož napredka, bo to priznal. Če pa Slovencem odreka, kar sam zahteva za Nemce, potem pa ni mož, ki sme govoriti o napredku.
Mi zahtevamo, da se uvede v šole slovenščina kot učni jezik, nemščina pa kot učni predmet. Ne bom o tem govoril, v katerem letu da naj se začne s poukom nemščine, ker nisem strokovnjak, morda s tretjim šolskim letom. To bi bile edine postavne šole, ker dveh učnih jezikov na eni šoli zakon ne pozna. Kako pa .sedaj izgledajo utra-kvistične šole? Prva dva'meseca imajo otroci abecednik, do strani 45. To pa je vste, kar slišijo o svojem maternem jeziku v šoli, ker druge slovenske ure so preložene po sklepu šole. Ali ni to žalitev za Slovence, da se slovenščina poučuje po šoli (ko so otroci že utrujeni in jih stariši že težko pričakujejo doma)? Ni to žalitev narodne zavednosti? Sedanji pouk je trpinčenje za učitelja in izgubljen čas za učence. V slovenskem delu Koroške je pa sklenilo nekaj občin, zahtevati v šoli slovenski učni jezik. Žalibog so si morale poiskati te občine p r a vico šele pri n a j v i š j i i n s; t a n c i in danes še ne vem, če se bo deželni šolski svet držal tozadevne odločbe ali pa bo ostalo pri starem. Misel po nacionaliziran ju šole, bo med našim ljudstvom na K o r o š ke m vedno bolj prodrla. Odveč je, o tem delati opazke, in nespametno od nas Slovencev zahtevati kaj druzega. Želimo se naučiti nemščine, toda na podlagi maternega jezika, kar je za otroka najlažje. Med Vami so taki, ki govorijo tudi latinsko, grško itd. Na kteri podlagi ste se pa tega naučili?
Ali s pomočjo kake laške knjige? Nemci se izobražujejo na podlagi svojega jezika, ker vedo, da druge prave izobrazbe sploh ni, kakor izobrazba na podlagi maternega jezika.
Obračam se sedaj do deželnega šolskega nadzornika, kako bo dano besedo izpolnil. Zastopniki vlade so mnogokrat pravili: Če na sedanjih utrakvističnih šolah uvedemo slovenščino kot učni jezik, bi morali seveda zato imeti potrebne učne moči, ki jih pa nimamo. Tako se glasi izgovor, resničen pa ni! Lahko bi jih imeli, če bi deželni šolski nadzornik, oziroma deželni šolski svet pustil vsaj tiste slovenske učitelje na slovenskih krajih, ki so slovenščine popolnoma
zmožni. Saj je takih lepo število — na nemških krajih. To občutimo kot krivico, da se v naše kraje pošilja nemške učitelje, ki z ljudstvom ne morejo tako dobro izhajati kakor pa učitelj, ki je iste narodnosti kakor prebivalstvo.
Pred par leti sem bil pri deželnem šolskem nadzorniku Benda in sem ga prosil, da slovenske učitelje prestavi zopet nazaj mod Slovence. Tb se mi je obljubilo, ali ta obljuba bi se bila morala izvršiti že o Veliki noči lanskega leta. (Govornik navede take učitelje ,ki so med Nemci: Treul, Sokol, Lakata, Likar, Mikuluš, Močnik, Horvat, Vedenik, Glančnik, Pilgram. Zakaj so ti učitelji nastavljeni po nemških krajih? Že vnaprej vem, kaj bo odgovoril deželni šolski nadzornik: Sami niso hoteli v stran iz nemških krajev. Tega pa danes nihče ne verjame, gospod deželni šolski nadzornik, najmanj pa jaz, ker sem poizvedoval in izvedel nekaj čisto drugega. Zato pa so nas »osrečili« s celo> kopo nemških učiteljev. (Govornik jih našteje cele litanije.)
Ali hi se ne dalo temu odpomoči? To je za Slovence važna zadeva, za deželni šolski svet pa ne, zakaj vse Slovence je poslal med Nemce ravno z a t o , k e r so Slov e n c i. Zakaj se pusti slovenske učitelje tam trpeti, če se sicer trdi, nemška tla morajo biti brez vsakega poslovenjeva-n j a. Profesor dr. Angerer ima strah celo pred slovenskimi krajevnimi imeni. Mrzlica ga spreletava že pred slovenskimi krajevnimi imeni, tu pa so poslali med Nemce celo učitelje. Ali se tu nič ne boji? Zdi se, da je za to drug vzrok, namreč da ima deželni šolski svet izgovor, da nima slovenskih učnih moči. In to je tudi majhen napredek, da smo s slovenskimi učitelji v naj ožjem stiku. Danes vemo vsaj, kam romajo naše učne moči in da bi se moralo pošiljati nemške učitelje med Nemce, .slovenske pa med Slovence in to v korist učiteljstva samega.
Končno še krajevno zadevo! Pritožiti se imam zlasti zaradi ene šole v šmohorskem, ene v veli kov škem in ene v celovškem šolskem okraju. Razmere na šoli v Velikovcu so znane, jezikovni uspehi tudi. Vemo, da bomo morali potrpeti še nekaj let, toda iz-premeniti se bo inoralo! Po poročilih v naših listih uspehi na velikovški šoli niso najboljši. Na neki šoli v šmohorskem okraju deluje neki »Griinschnabel«. Tega izraza se poslužujem, ker sem ga slišal iz ust prejšnjega deželnega šolskega nadzornika. Do-tični učitelj res razvija »uspešno delovanje v občini«. Vprašal je v šoli otroke, kaj je bolj potrebno, šola ali župnišče. Razen dveh so mu vsi odgovorili: Župnišče! Učitelj nato: Za župnika zadostuje majhna soha. Neki učenec se je nato odrezal:	Za učitelja
tudi. Zato je pa dobil občutno kazen. Vprašam:	Ali spadajo talka, vprašanja tudi k
vzgoji v šoli? To ne spada v šolo! Neki drug učitelj na velikovški šoli prepoveduje krat-kornalo otrokom med šolo in po šoli govoriti slovensko, tudi če se poučujejo samo
ročna dela. In ta učitelj je rekel nekemu dekletu:	Med krščanskim naukom sme
vsak otrok delati, kar hoče, in neko dekle, ki je z drugo govorilo izven šolskega časa, je moralo IBOkrat pisati za kazen: »Med uro ročnih del ne smem govoriti slovensko.«
S takim postopanjem se učitelj osmeši in je vzrok, zakaj da je ljudstvo ž njim nezadovoljno. .V šoli ne doseže ničesar, z ljudstvom pride navskriž, in to se ne pozabi. In sedaj o Selah. Tam je šola, obstoječa iz dveh razredov, iz slovenskega in nemškega. V slovenskem razredu je nad 100 otrok, v nemškem 19, in kakor sem včeraj slišal, v resnici samo 12. Tamošnji učitelj je nekega dečka tako tepel, da je krvavel iz nosa m ust. Zakaj? Vprašajte učitelja! Ali se mora res tako zagrizen človek šopiriti v Selah? Ali za Sele res ne morete dobiti druzega učitelja kakor Milloniga? Tega pošljite v Ten-chen! Danes imamo v Selah vsled takih dogodkov šolski štrajk. To gibanje med ljudstvom je bolj globoko, kakor ge komu izmed Vas sanja. Nekaj let boste mogoče še potla-čevali narodno zavest Slovencev, toda ne svetujem Vam. To za Vas ni častno, če hočete biti omikan gosposki narod. Da bi se pustili mi na tej zemlji, ki jo posedujemo že nad tisoč let, ponemčiti, to upanje kar opustite! Pobotajte se z nami. Če pa ne marate sprave, potem pa ne govorite o razmerah, kakor so bile 1. 1848!
Bratje! Rodoljubi, v našo sredo!
»Slovenska kršč. socialna zveza« ima dne 24. marca svoj občni zbor! — Podala bo koroškim Slovencem mirno in resno poročilo o delovanju preteklega leta! — Govorila bo o preteklih naporih, o prestanem trudu, in koroški Slovenci bodo sami sodili o njenem delovanju!
Kaj pa je »Slovenska kršč. soc. zveza« za Koroško? Sejalec je šel na svoje polje in je sejal! — Seme je padlo na izhojena pota in zadušili so ga mimogredoči. — Drugo seme je padlo na skalnata tla, in seme ni moglo vzkliti. — Spet drugo zrno je padlo na dobro, črno, rodovitno zemljo, in obrodilo je tridesetero, da stotisočero!
Zveza je tudi sejala po koroških tleh seme prave krščanske narodne izomike! Pet let šele seje Zveza to seme po Koroški, in kdo ne ve, da je po Koroškem težko sejati.
—	Izhojena tla so, nerodovitna, skalnata! — Plevelja in trnja je v izobilju, ki tako rado zaduši dobro seme. Nekaj semena je padlo vendar na dobra tla in je začelo kliti in roditi. Popolnoma razvilo in razraslo se bo vse to seme v poznih letih, tedaj, ko bodo vse one roke, ki so ga sejale, že davno trohnele.
A zdaj že vidimo sadove svojega dela!
—	Mladeniči, čili in mladi, vstajajo iz koroških grobov! — Ne poznajo smrti, ampak živeti hočejo, bujno živeti. — Nov rod vstaja! — Kri starih slavnih pradedov, ki so vojvode vstoličevali in ki so Turke v Rožu,
glavtiico «vojega trgovanja bi mogla samo na en način pomnožiti, namreč z mnogimi srečnimi operacijami. Tudi jej niso manjkala potrebna isvojistva: volja in prevdamost. Neprestano je sanjarila o dobrem stanju in smelih podjetjih. Nekoč toliko da ni dala are za deset loncev medu, in samo radi strahu, da bi mogla pri vsej previdni špekulaciji izgubiti celo glavnico, je odstopila od te namere. Ko je čula, da je neki njen znanec kupil ta med in pri tem zaslužil štiri rublje, je trpko jokala in sklenila biti pri prvi priliki previdnejša.
Nekega dne je hitela Chava k Visli, da bi kupila nekaj jegulj. Bližaje se ribičem je zapazila med njimi neko nenavadno vznemirjenost. Vzrok je bil dober ribji lov. Takoj je Chavi padlo v glavo:
»Ali jih ne bi kupila.«
Z drhtečim glasom je vprašala po ceni.
»Funt po pet grošev«, se je oglasil nek ribič.
Chava ise je pričela marljivo pogajati.
»Čemu to govoričenje«, je dejal ribič, »že tri mesece nismo ujeli jesetre. Prodali bodete funt po forintu.«
Chava je bila tako navdušena za dobiček, da se je sporazumela za ceno in dala »začasno« tri rublje. Ostanek je upala plačati s takoj prisluženim denarjem. Odšla je z
ribiči v mesto, žareč od vznemirjenosti, katera je rudečila obraz in v mislili je naštela vse hiše, kjer bi moglo njeno blago najti kupca. Sodnik, pisar in njegov pomočnik, odvetnik, načelnik, daVkar, učitelj . . . petnajst grošev za funt, dvajset, mogoče tudi forint . . . Pri tej misli so se zablisnile Cha-vine oči z davno ugaslim ognjem, okoli usten ji je pa igral vesel smeh. Popravila si je robec na glavi in pidčela hiteti, da je ribiči z ribami niso mogli dohajati. — A če ne dobi kupcev? Stoinpetdeset funtov rib za mestece, kjer si v tednu more samo trideset oseb dovoliti ta luksus? Prestrašena je obstala, nekaj jo je stisnilo za grlo, a se je hitro zavedla, potegnila robec na oči in odhitela dalje.
»Idite v mojo sobo«, je zaklicala ribičem, vzemši eno ribo, »in malo počakajte, takoj se vrnem, samo da zmenjam denar.«
Ne čakajoč na odgovor je stekla po ulici na drug del meista. Chava je bila preveč izkušena branjevka, da ne bi pomislila, kje bi prodala toliko ribo; pohitela je k vsem mestnim imenitnikom po vrsti njihove časti. Najprvo je odšla k gospe sodnici. Ni se prevarila. Gospa sodnica je kupila po kratkem pogajanju celo jesetro za tri rublje, torej nekaj več nego enajst grošev za funt. Opoj ena še z nado na veliki dobiček, z druge strani pa v skrbi za nadaljno prodajo in
j čakajoče ribiče, je občutila med potjo do-' mov 'sedaj veselje, sedaj strah.
»No, kaj«, je mislila, hiteč Kljub utrujenosti dalje, »enkrat drago, drugič ceno. Ona je vzela celo ribo, plačala takoj, in če drugi dve podarim, imam svoje tri rublje. Moji trije rublji! Pet forintov sem še dolžna, torej moraš doplačati . . . Ali nista dve jesetri vredni pet poljskih forintov?« . . .
Že od daleč je opazila svojega moža, ki se je pogovarjal z ribiči pred hišo in ,s palico tipal idbe, katere so otroci strahom opazovali.
»Kakšne ribe, čudne ribe so to«, je dejal zaničljivo Simhe. »Kdo jih bode jedel? Lak-ni. A kdo plačal? Neumnica! Oj, oj! Ali je dala aro?«
»Dala je«, je odgovoril ribič, »a ostanek gotovo ne bode plačala.«
»Zakaj ne bode plačala? Ali nisem gospodar kamnite hiše, ali ni moje premoženje vredno pet poljskih forintov?«
Ko je Simhe videl prihajati svojo ženo, je povišal ton svoje oholosti za nekaj not.
»Moje imetje ni prav nič zadolženo, imam še prostora za dve ribi. Ne trgujem s takimi neumnostmi, saj sem že rekel, da imam hišo. Simhe je gospodar!«
Pomirivši moža s krepkim glasom, se je obrnila Chava do ribičev:
»Imam še vam plačati tri forinte« . • •
v Železni Kapli in pri Trbižu potolkli, se je spet osvežila v žilah koroških Slovencev!
Kako tudi ne? — »Jaz sem luč, pot in resnica«; tisti, ki je to o sebi trdil je poživil koroške Slovence! Kristus! — Iz Rima, kjer vedno teče neskaljeni vir prave resnice, so culi katoliški narodi besedo krščanske demokracije. — Ljudske množice je treba zbirati ter jih organizirati, ker tudi hudi duh zbira svoje čete ter jih raz-postavlja v bojne vrste! — To organizacijo teme in zla je gledal papež Leo XIII., ko je premotrival svetovni položaj, in dobro je videl; saj mu je vendar sv. Duh sam, poosebljena modrost, svetil pri tem pogledu v pri-hodnjost. — Tako jasno je gledal socialni Prerok to nevarnost prekucije in upora, da je začel klicati vse dobre elemente na pomoč! — »Mudi se! Mudi! Delajte hitro!« — Ta klic je zaslišala »Slovenska kršč. soc. zveza« ter začela ljudstvo zbirati v krščanska društva.
Kako krasna in hvalevredna naloga je Vendar to delo! — Kakšen užitek je to, ako smemo poučevati ljudstvo raznovrstne stva-D in sicer vse v luči večnosti, iz stališča edino zveličavne vere! — Ni stvar zveze se ymešavati v politiko! Za to so drugi! Zveza ima položiti temeljne, vodilne misli in ideje. Dandanašnji, ko je celo ljudstvo poklicano °d vladarja, da ž njim vlada, je treba ljudstvu povedati, kaj je ustava, kaj je občina, kaj je država itd.
Danes, ko propada kmečki stan, sploh ljudstvo kot tako zaradi kartelov, je treba ljudstvu kazati pravo pot samopomoči. Vsak pastir zunaj mora sčasom izvedeti, kaj je zadruga in posojilnica. Danes, ko se peklenske sile zaganjajo v našo mogočno Avstrijo, da bi jo razbile in potem naskočile Petrovo skalo, mora naše ljudstvo vedeti, kaj je pravi avstrijski patriotizem. Z gorko ljubeznijo do velike Avstrije moramo prepojiti slovensko ljudstvo ter je navduševati za stare avstrijske vzore: Vse za vero, dom, cesarja! Socialna demokracija, ki hoče rušiti zvestobo Slovencev do Avstrije in katoliške cerkve, protiverske, nemškonacionalne stranke, ki hočejo postaviti Avstriji golo ponemčevanje za cilj, Vsenemci, ki hočejo ukrasti slovenski veronauk iz slovenskih |ol in narediti Avstrijo le še pokrajino Nem-pM.e, so naši narodni in verski nasprotniki, d) kdo ne ve, da so močni! Kdor dandanašnji še doma sedi, kdor danes ne gre •Ped ljudstvo, da ga uči, ne ve nič o onem Kristusu, ki je tri leta hodil brez doma, brez počitka, brez postrežbe okrog, nič ne ve o onem Kristusu, ki je iz dna svojega srca zaklical: »Ljudstvo se mi smili!« Podajmo si torej vsi' roko k skupnemu delu za izobrazbo ljudstva v »Slov. kršč.-socialni zvezi«! Koliko dela je še! Ljudska duša je žejna resnice, ker je ustvarjena po podobi Večne resnice! Dajte nam knjige, izženite alkohol iz našega ljudstva, dvignite ženski
»Pet!« so zaklicali soglasno ribiči.
»Kako? Kako? En rubelj in forint.«
Pričel se je prepir. Chava se je hotela Po svoji navadi prepričati, ker se je mislila odškodovati, ker je prvo ribo tako poceni Prodala: a. ves trud je bil zastonj. Morala Jc dati še onih pet forintov. Ribiči so odšli, °ha se je pa vsedla na klop pred hišo, otrla si znoj s čela, ne zmeneč se za jok otrok. Naposled je vzela dve hruški iz žepa, prelomila vsako na pol in z njima zamašila štiri °dprta usta.
»Simhe,« je zaklicala možu, ki je imel Prekrižane roke na hrbtu in opazoval kupe mahu na strehi svoje hiše. »Odnesi ribi v
sobo.«
»Saj ne bodeta zmrznili — moreta leža-D • . .« je odgovoril Simhe flegmatično in kašljajoč odkrevsal proti mestu.
Chava se je tresla od jeze in v oči so ji stoppe debele solze. Sovražila je moža radi njegove lenobe. Če bi bil Simhe zdrav in močan, imela bi zanj neko nagnenje, če bi Pil pasel lenobo le radi verskih motivov, bi Potrpežljivo prenašala vso skrb za družino. "Cii Simhe kot pravi husid, in tudi radi telesne slabosti, katero je povzročila njegova, bolezen, se je ogibal vsakega dela. Bolan in zajedavec — ali more biti še kaj hujšega za ubogo ženo, ki redi celo družino? — Chava m neprestano molčala; premišljevala je, kako bi se hitro rešila rib, da jih ne pokvari Julijska vročina. Gluha za ostrejši jok je hi-
spol do prave omike, iztrgajte naše mlade fante iz gostiln in dajte njihovemu mlademu ognju delo in prave vzore, dajte nam prostore, postavljajte ljudske domove, da se bo ljudstvo moglo shajati, dajte nam dobrih časnikov; to so klici ljudske duše, in mi ne smemo ostati gluhi! So ljudje, ki stojijo ob strani ter pravijo: »Saj vse vkup nič ne pomaga.« Tem zakličemo: Ne uspeh, ampak dolžnost mora nas gnati. Katoliška cerkev bi potemtakem tudi lahko večkrat vrgla puško v koruzo in rekla: saj nič ne pomaga! Kdo. pa naj potem izvede načrt: vse prenoviti v Kristu? Obup in ma-losrčnost so sploh neznane tujke v slovarju katoliških mož! So drugi, ki obsojajo, kritizirajo: vse je napačno, nič ni prav! To so ljudje, ki podirajo in nič ne zidajo! Pridite na shode in na občne zbore, tam povejte svoje mnenje. Veste, kakšna je -definicija hudega duha:	Duh, k i v e d h o zani-
kuje. Zidajmo, ne podirajmo!
So nadalje ljudje, ki mislijo, socialno delo ni naša dolžnost! Kako naj govorimo na shodih o vseh mogočih stvareh, katere se moramo šele učiti! — Država mora pomagati ljudstvu, ne mi! — In res! — Moči ni; govornikov ni! — Dva vzroka sta za to: Manjka sploh inteligence, manjka pa tudi dobre volje. Apostolsko je, da smo vse vsem; tolika je moč in luč katoliške vere, da je vse stvarstvo posvetila in da od nje dobivajo vse vede svetlobo in luč. Država naj sama vse stori? Popolnoma napačno: Država more le take postave dajati, ki najdejo odmev v ljudski duši. Da! Ljudstvo je treba šele pripraviti za dobre postave, to pa je ravno pomen prave izobrazbe. Zato kličemo: Koroški rodoljubi, pridite k občnemu zboru »Slovenske krščansko-socialne zveze«, združimo se vsi v tej velevažni zvezi k skupnemu delu za pravo ljudsko izobrazbo!
Slovenci, poMle jr z Iniranjem!
Državnozborska volitev v be-Ijaškem okraju.
Slovenske volilce v beljaškem okraju protimo, da se za volitve marljivo pripravljajo. Slovenska stranka se volitev na vsak način udeleži. Parolo za volitve bo izdalo politično vodstvo slovenske stranke o pravem času.
Reklamacijska doba se konča z 18. suš-cem. Kdor ni v volilnem imeniku in se ni reklamiral do tega časa, 23. aprila, ne bo .smel voliti. V vseh občinah po deželi v beljaškem volilnem okraju so volilni imeniki položeni na pregled vsak dan od enajstih d o. ene opoldne.
tro vstala in odhitela v neko hišo, k svoji odjemalki, gospe davkarjevi, katero je dobila na vrtu.
»Aj, aj, draga gospa, kaj imam za milo-stivo, nisem še nikomur nič povedala . . . Popolnoma svežo — krasno, prekrasno je-setro!«
»Jesetra«, odgovori davkarica, »ni dobra riba. Lansko leto sem jo morala polovico proč vreči; še otroci je niso hoteli jesti.«
»Kaj pravite, kaj mi to govorite . . . Pokojni odvetnik jih je jeldel najrajši, bolj jih je ljubil nego pražene postrvi . . . Goepa sodnica me vedno vprašuje: Simhova, kdaj mi bodete prinesli jesetre?«
»No, pa če so sveže . . .«
»Za milostivo samo forint za funt.«
»Idite v božjem imenu, za to ceno morem dobiti postrvi.«
»Saj sem jih sama plačala po petindvajset grošev, pa moram tudi nelkaj sama zaslužiti.«
»Dajem vam petnajst grošev in Vzela bom trideset funtov.«
»A kaj bom z ostankom? Draga moja gospa, to vam je tako okusna riba, da je sko-ro žal človeku, jesti jo. No, sikočila bom k gospe načelnikovi, mogoče ona vzame drugo polovico.«
Komaj je načelnica zvedela, da je bila Chava —- katera je vsled razburjenja pozabila za hip na red časti, že prej pri davka-rici, je vrgla židovko iz kuhinje.
■ Vsenemška stranka je izdala za dr. An-gererja volilni otklic, v katerem zamolčuje pravi vsenemški program, od katerega vsenemška stranka takorekoč živi. O odpadniškem gibanju, ki ga uprizarjajo vsenemci, o sovraštvu te stranke do katoliške cerkve v tem programu seveda ni ničesar omenjenega. Na tak volilni oklic natančneje odgovarjati, je popolnoma nepotrebno. Saj je politično delovanje dr. Angererja in njegovo sovraštvo do Slovencev in do katoliške cerkve dovolj znano.
Še v zadnjem zasedanju, ko je stal že pred volitvami, se ni mogel vzdržati izbruhov zoper Slovence, da mu je moral poslanec Grafeneauer zalučati v obraz: »Slovenci nismo nobeno gnojišče!«
MOJA STARA
izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnatomilo od tvrdke Berg-mann & Co. v Decimi na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
Dnevne novice in dopisi.
Družba sv. Mohorja bo to leto k svoji 601etnici obstoja izdala jubilejni koledar s celim imenikom, kakor je bil prej v navadi. Vsak Slovenec naj si šteje v posebno čast, da se bo njegovo ime bliščalo v letošnjem imeniku!
Pijevo društvo v Celovcu je imelo letni občni zbor v nedeljo, 10. t. m. v »Musilk-sàle«. Krščansko-socialno mislečih Nemcev se je nabralo 600 do 800. Govoril je glavni urednik »Reichspostc« dr. Funder z Dunaja. Na shodu je bil tudi prevzvišeni knez in škof dr. Kaltner in je imel nagovor.
Posebni vlak na Sv. Goro pri Gorici priredi Slovensko krščansko socialna tzveza dne 20. aprila iz Svetnevasi za Rož in dne 27. aprila iz Podkloštra za Ziljsko in Kanalsko dolino. Natančnejši spored pozneje.
Slovensko kat. akai. tehnično društvo »Zarja« v Gradcu si je izvolilo na svojem L rednem občnem zboru za leto 1912. dne 8. t. m. sledeči odbor: iur. Jakob Hodžar, predsednik; iur. Alojzij Remec, podpredsednik; med. Zoran Jošt, tajnik; med. Jakob Rebernik, blagajnik; phil. Ivo Sivec, knjižničar; phil. Josip Gombotz, gospodar; med. Ludo-vik Kramberger, odb. nam.
Prekrasni umetniški razglednici »Slovenske Straže« za Veliko noč izideti 23. t. m. Naročila na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Obesil se je 11. t. m. v Št. Andikžu v LabudiSki dolini tamošnji gostilničar Jožef Treffer. Bil je slaboumen.
Žrtev vojne v Tripolisu. Laški vojak, doma iz občine Sabado blizu avstrijske meje južno od Innichena na Tirolskem, se je vrnil iz vojske. Mati ga je zelo vesela sprejela. Sin jo je na to prosil, da mu sleče
»Baba,« je vpila, zaloputnivši z vratmi, »mi hoče postreči s tem, kar je pustila neka davkarica. Ne bom tega pozabila!«
Chava se ni imela časa jeziti, ker jo je načelnica vrgla iz kuhinje, pa je odhitela dalje. A bog trgovine jo je gotovo obsodil, da jo bode težko kaznoval za to vratolomno podjetje, Iker nikjer ni mogla ne cele, ne polovico jesetre prodati. V eni hiši ni bilo gospodarja doma, v drugi denarja, tako, da se je pobita Chava vrnila domov, potem ko je zastonj prebrnila celo mestece .Kaj naj počne? To vprašanje je viselo kot moreč duh nad trgovcem, čegar natovorjena ladja se je potopila na morju, tudi sedaj nad ubogo branjevko, ki ni mogla prodati dveh rib. Pri taki nevarnosti ji je padlo v glavo, da mora rešiti vsaj glavnico. Ko je Chava plačala ribičem, ji je ostalo še pet poljlskih forintov, do prvotne glavnice. Presekala je hitro ribo na dvoje in polovico odnesla davkarici. Če dobi dogovorjeno ceno, ji ostane še čistega dobička dva rublja, pa če tudi ne proda ostalo ribo. O sladka nada, redek in srečen dan! Dva rublja dobička v nekaterih urah! Pod takimi uspehi bi tudi bogatejši ljudje kupčevali z ribami. Ali ta dan so izginile vse Chavine vesele nade. Davkarica ji je dejala, da plača samo po deset ne po petnajst in to šele drugi dan.
(Dalje sledi.)
suknjo. Mati je tako zapazila, da je sin brez rok. Obe roki je izgubil v laško-turški vojni pri Tripolisu. Mati se je tako prestrašila, da so je zgrudila in kmalu na to umrla.
Polom v Pulju. V mestni občini Pulj je brezobzirno vladala laška liberalna stranka. Pred nekaj dnevi so aretirali sedem mestnih uradnikov. Prvi mestni računski uradnik Tomasu Galante se je sam ovadil pri deželnem sodišču in priznal, da je poneveril okrog 60.000 K. Vlada namerava izročiti vodstvo občine admiralu v Pulju in uvesti proporicne občinske volitve.
Kravje mleko je težje prebavno
nego materino mleko, ker se v dojenčkovem želodčku strdi v goste kepe. Ako pa mleku pridenemo „Ku-feke“, se pa vse zgosti v finejših kosmih, mleko je laže prebavno in varuje male pred črevesnimi obolelostmi. Povrh se pa še redilnost kravjega mleka bistveno poviša, ako mu pridenemo „K u f e k e“. S „Kufeke“ dosežemo kakor z nobenim drugim izdelkom dobro, redno prebavo ter krasno uspevanje otrok, ki se jim prihrani pogosto obolenje. 45
Bojeviti celovški župan dr. vitez pl. Metnitz se hoče zopet blamirati. Svoj čas je v deželnem zboru naznanil, da bo dal aretirati Slovence, ki bodo na celovškem kolodvoru zahtevali vozne listke v slovenščini. Ko je pa zadeva prišla pred državni zbor, je hotel mož to z zavijanjem utajiti. H koncu letošnjega zasedanja je plemeniti mož ho,tek v proračunski debati polemizirati z »Mirom«, morda zategadelj, ker ga je »Mir« delal odgovornega za izzivanje njegovega policaja Jaritza na celovškem kolodvoru. Toda še predno je mož mogel povedati, kar mu je ležalo na srcu, ga je deželni glavar opomnil, da to ne spada k stvari. Dr. vitez pl. Metnitz, ki je nameistnik deželnega glavarja, se je moral vsesti. Vsa jeza in kreganje mu ni nič pomagalo! Da pa izlije svoj žolč nad Slovence, je v občinski seji celovškega mestnega sveta, dne 12. sušca strastno govoril zoper deželno vlado, ki je preko njega kot župana dovolila podljubeljskim igralcem uprizoritev igre »Padar«. Dr. Metnitz se je pritoževal, da deželna vlada nasproti mestnemu gledališču postopa zelo strogo, slovenskim diletantom nasproti pa da gleda skoz prste. Prošnji podljubeljskih diletantov ni bilo priloženo ne besedilo igre, ne društveni statut, kar je po zakonskih določbah potreba. Tudi ni vedel, kdo da je odgovorni voditelj gledališča. Uradni jezik v Celovcu da je nemški in da se župan ne da od Slovencev briskirati (nahruliti); naj ostanejo v Borovljah! Če bi bila prošnja spisana nemško, potem da ne bi bilo rešitvi ničesar na poti. Občinski svet mora doseči, da se slovenskih vlog absolutno ne bo sprejemalo. — Dr. Metnitz je torej
—	zelo nepremišljeno — izblebetal, da je hotel podljubelskim igralcem le samovoljno nagajati, samo zaradi tega, ker so vložili slovensko prošnjo. Saj vendar ni bila edina in tudi ne bo zadnja slovenska vloga, ki jo bo absolutno moral sprejemati celovški magistrat. Če je bila to pot deželna vlada pametna in ni brez potrebe izzvala škandalov ter ,se ni pridružila mnenju dr. Met-nitza, da tse igra »Padar« ne sme dovoliti le zaradi tega, ker je prošnja slovensko spi-isana — »sicer rešitvi ni bilo ničesar napoti«
—	je storila deželna vlada edinole svojo dolžnost. Vitez pl. Metnitz naj vzame na znanje, da se od kakega župana celovškega mesta, ktero bi brez Slovencev lahko prodajalo lakoto, tudi ne damo »briskirati«. Če so celovški mestni očetje prikimavali izvaja-njem svojega župana, je to nam čisto vseeno. Župana moramo le poučiti, da bo glasom odloka c. kr. notranjega ministrstva z dne 9. septembra leta 1890, št. 17.919 moral sprejemati toliko slovenskih vlog, kakor se bo zljubilo Slovencem. Če pa se na vsak način hoče zopet blamirati, svobodno nifi ! Saj so še dandanes tozadevno veljavni isti zakoni in ravno isti razlogi kakor leta 1890. To potrjuje tržaško namestništvo, ki je mestnemu magistratu v Trstu ukazalo, da mora tudi slovenske vloge reševati, sklicuje ise pri tem odloku na to, da je slovenščina uradni deželni jezik in da pomeni odklanjanje slovenskih vlog kršitev člena 19 državnega osnovnega zakona. Kdaj bo torej že enkrat konec izzivanj in hujskanj župana dr. viteza pl. Metnitza?!
Skocijan v Podjuni. (Za spomin na mi nolo postno kvaterno nede-1 j o.) Vsake kvatre so pri nas vsled priljubljenega cerkvenega shoda lepe, a tako lepih
pa le še ni bilo, kot zadnje dne 3. sušca t. 1. Domačemu gosp. župniku na pomoč so iz Ljubljane prihiteli veleč. g. Janez Kalan, urednik »Bogoljuba«, ter vztrajno izvrševali odmerjen posel kot govornik in spovednik. Nič manj kot polne štiri ure so spovedovali ter okrog štiri in pol ure govorili, medtem trikrat s prižnice in enkrat v čitalnici Bralnega društva. Jutranja pridiga: Krščanska vzgoja! V tem je temelj družini in družina deželi, državi. Koliko zla se zabrani, koliko dobrega povzroči — dobra vzgoja. — Ob veliki pridigi smo slišali iz istih ust slabe posledice pijančevanja na premoženju, zdravju in telesnemu življenju ter na čednost-nem, verskem življenju. — Popoldne po križevem potu so še navduševali za čednostno življenje vobče pod varstvom in zaščito Brezmadežne, ter nasvetovali dobrim mladenkam združenje v Marijini družbi. — Po končanem blagoslovu smo se še zbrali v župnišču k zadnjemu govoru. Razlagali so se nam pojmi abstinent, alkohol ter so na podlagi statističnih podob ovrgli kriva mnenja, da alkohol greje, redi ter pospešuje zdravje. Zvedeli smo, da živi prav mnogo takih oseb, ki nikakršnih opojnih pijač ne zavžijejo. Druge slike so zopet kazale zle izrodke, kakršni se storijo v pijanosti. Ko-nečno smo prišli do resnéga zaključka, da je zavživanje opojnih pijač le slaba razvada, ne pa življenjska potreba; a ta razvada je že tako ukoreninjena, da bi je dandanes le z največjo težavo popolnoma pogrešali. Mesečnik »Zlata Doba« v. Ljubljani nas o tem več pouči. Dne 24. t. m. (na tiho nedeljo) popoldne po blagoslovu se osnuje v okvirju Bralnega društva treznostni krožek druge stopnje, to je, da udje smejo sicer prav zmerno zavživati pivo ali vino, ne pa žganja. Tovariši iz Železne Kaplje, ki že imajo tak krožek v svojem izobraževalnem društvu, so nam poslali zelo lepo pismeno čestitko k tej naši prireditvi. S posebnim veseljem pripomnimo, da so se našemu vabilu odzvala sosednja društva. Do-brlavas je poslala šop vrlih mladenčev, Va-ženberk več navdušenih deklet; zastopano je bilo vovbersko društvo in župljani sosednih župnij. — In po takem naporu so se g. Kalan — popoln abstinent — prav zidane volje odpeljali v spremstvu g. Peregrina na večerni vlak. Mi smo jih spremljali le z mol-kim: Bog plačaj obilni trud in zlate nauke!«
Guštan j. Znano Ploj evo gostilno v Gu-štajnu pri »Kroni« je vzel v najem g. Lovrenc Peniš.
Izbira je lahka, kajti kakovost odločuje.
Slast pravega : Francka:, njega jakost in lepa barva usposobljajo ga k najboljšim kavinim pridatkom, ki bo i Vas trajno zadovoljil.
Vsakdo naj pazi, kake vžigalice kupi S
Opetovano smo opozarjali naše somišljenike, naj vsak skrbi, da bodo prodajalne, iz katerih si oskrbuje svoje potrebščine, imele naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Ako bi vsak strogo pazil na to, bi imela od tega »Slovenska Straža« velik dobiček. Zadnji čas pa, se razširjajo po deželi v ž i g a 1 i c e z napisom »L i e p a naša domovi n a«. Opozarjamo, da je te vžigalice založil nek zvit tujec, ki je čisti dohodek od vžigalic »Liepa naša domovina« namenil — samemu sebi. Z vžigalicami »Liepa naša, domovina« ni nobeno narodno-obrambno društvo v kaki zvezi. Opozorite trgovce, odločno zahtevajte od vseh trgovcev in trafikantov, naj prodajajo naše vžigalice, ki so prave le, ako imajo napis »V korist obmejnim Slovencem« in katerih glavno zalogo ima trgovec g. Menar-d i v Ljubljani.
Velikovec. (Ne® t r p nos t.) Povodom pogrebi- rajnega Buha.na novem pokopališču pišejo lutrovske »Freie Stimmen« o
nestrpnosti rimske cerkve, ker katoliška duhovščina vsled cerkvenih predpisov ni smela na neblagoslovljeno pokopališče, tem- j več pred vhodom izvršila blagoslovi j en je in molitve. Nismo mislili kaj pisati o tem žalostnem slučaju; toda ker naši nasprotniki ne molčijo in katoliško cerkev napadajo, če se ta ravna po svojih postavah, smo dolžni odgovoriti s tem, da vprašamo lutrovske »Freie Siimmen«: »Kje je večja nestrpnost'? Ali pri katoličanih, ali pri luteranih? Dopisnik prostih štimc naj nam odgovori, če mu je kaj znano, kako ravnajo luteranci, kjer so v večini, s katoličani!« Tako mora bili nasprotnemu dopisniku gotovo znano, da v Magdeburgu na Nemškem luteranci katoliškemu duhovniku niti s katoliškim mrličem ne pustijo na Pvoje lutrovsko pokopališče. Mi katoličani pa prepustimo luterancem, če je treba, tudi najlepši prostor, in sme protestantski pastor brez vsake ovire s svojim mrličem na pokopališče. Ali je znano nasprotnemu dopisniku, da so luteranci na Pruskem sklenili postavo, po kateri se sme katoliškim Poljakom vzeti zemlja, katero sio posedali sto in isto lot, in tam naseliti lutrovske Nemce? Ali ve nasprotni dopisnik, da so protestantski (anglikanski) Angleži oropali katoliške Irce skoro popolnoma njihove zemlje? Kedaj so bili katoličani tako krivični? Kje je torej nestrpnost? štimce se tudi pošalijo iz latinskih molitev katoliških duhovnikov in hvalijo lutrovskega pastorja, kako je v razumljivi nemški besedi blagodejno govoril rajnemu v spomin. Vprašamo: Kaj rajnemu bolj pomaga, molitev, če tudi je latinska, ali visoko leteče besede? Ali ni katoliška duhovščina, četudi slovenska, tudi v nemškem jeziku molila?
S tem je nasprotni dopisnik povedal, kako je občutljivo nemško uho, če sliši kak drug jezik. Obenem je pa tudi dokazal, da mora tudi nas Slovence žaliti, če nam Nemci ne privoščijo jezikovnih pravic. To je obsodba za nemške na.cionalce! Štimce v svoji nesramnosti očitajo katoliški duhovščini, češ, da ji je le za »kšeft«, ker ni vstopila na pokopališče ter vprašajo, če li je kraj pred vhodom blagoslovljen. Kaj pa bi šele rekli nasprotniki, če bi bil mrliča spremljal samo en duhovnik; kak polom bi bil, če bi nobeden ne storil tega? Štimce naj nam povedo, kje jo večji »kšeft«, ali pri katoliških pogrebih, ali pri protestantskih. Ali ni neki Veli-kovčan hotel odpasti od katoliške vere k protestantizmu, pa se je zbal prevelikih plačil, ki jih morajo protestanti dajati svojim pastorjem? Končno pa vprašamo naš katoliški občinski zastop, koliko^ je plačal protestantskemu pastorju, kojega je naročil (tako pišejo Štimce), za njegove blagodejne in ljubeznive besede, ki jih je govoril katoliškemu mrliču?
Velikovec. (»Freie S c h u 1 e« je sklicala dne 3. t. m. v gostilni pri Lassnigu ljudsko zborovanje. Udeležencev je bilo zelo malo. Vidi se, da že tudi meščanstvo ni več zadovoljno z nemško nacionalnimi učitelji, ki so hoteli napraviti velik protestni shod zoper nemško nacionalne poslance v deželnem zboru radi tega, ker hočejo reformirati sedanjo nemško nacionalno šolo. Šolsko breme že tudi nemškim nacionalcem odpira oči. Smo že davno vedeli, da bo prišlo do tega.
Od nekod. (Očitni g r e š n i k i.) Zadnjo nedeljo sta šla mimo naše župne cerkve, ko se je znotraj vršila božja služba, dva možakarja. Eden je bil radovednež, drugi pa modrijan. Radovednež vidi toliko ljudi stati zunaj cerkve ter vpraša modrijana: »Ti kdo so pa ti, da tukaj zunaj cerkve stojijo in ne gredo v cerkev, kakor to zahteva cerkvena zapoved?« Modrijan mu odgovori: »Veš, to so očitni grešniki; nekdaj je cerkev takim naložila za pokoro, da niso smeli biti med drugimi v cerkvi pri božji službi. Sedaj pa, ko je svet že tako napreden,.cerkvi tega ni treba več, temveč ljudje že sami vedo in si sami nalože tako pokoro.« Radovednež: »Glej, glej, kdo bi si mislil, da bi se v sedanjih časih ljudje tako poboljšali!«
Slovenske zmage na štajerskem. Pri
valitvi v načelstvo trgovsko-obrtne zadruge v Št. Lenartu v Slovenskih goricah za šent-lenartski okraj, ki se je vršila dne 3. t. m., je zmagala na celi črti slovenska lista. — Pri občinskih volitvah na Ptujiski gori so zmagali Slovenci v vseh treh razredih. III-razred je bil do,sedaj v rokah nemškutarjev.
»Štajerc« se je zavoljo teh volitev silno repenčil. Napisal je kar cel uvodni članek, v k tereni je priporočal svoje kandidate, ki pa so propadli, da je kar veselje. Nemškutarija izgublja na Štajerskem tla celo v ptujiski okolici. Razumemo, zakaj 'sc »Štajerc« tako vsiljuje na Koroško. Na Štajerskem mu je taikoreboč že odklenkalo. — Tudi pri občinskih volitvah v Makolah je te dni sijajno zmagala »Slovenska kmečka zveza« v vseh treh razredih. Štajercijanci so popolnoma propadli.
Djekše. (P ogrc b.) Mogočno sicer ali vendar žalostno so trijančili zvonovi dne 12. sušca; dolga procesija se je vila od Obenjiakove hiše v Črnih Djekšah proti vasi. Pogrebci in sorodniki so' spremljali starega Obenjakovega očeta k večnemu počitku. Pokopali smo moža korenjaka, po telesu in tudi v vsakem drugem oziru, ker rajni je bil ugleden gospodar, skrben hišni oče, vnet kristjan in odločen Slovenec. Doživel je skoraj 80 let in videli smo ga do zadnje Uedelje pozimi in poleti vselej v cerkvi; kakršno življenje, takšna smrt! Ta izrek se Jie pri njem izpolnil. Previden is sv. zaikra-hienti je mirno v Gospodu zaspal. Njeguv Pogreb je jasno pokazal, kako je bil rajni Priljubljen. Rajni je bil tudi izurjen kolar. Pri starih slovenskih družinah ni bila redka navada, da je gospodar znal kako rokodelstvo. V ganljivih besedah so ob grobu Priporočali rajnega v zgled č. g. župnik. Blagim sorodnikom naše sožalje. Naj v miru počiva!
Jezersko. V noči od 27. na 28, februarja °b poleni nas je vzbudil prav čeden potre-sek v smeri od severa proti jugu. Prinesel je med mirno speče ljudi malo več življenja, bo je bilo prihodnji dan povpraševanja! čudno se nam zdi, da niti »Mir« niti drugi listi o potresu ničesar niso poročali. Je bil gotovo lokalen potres. - V predpustnem času povzročili 'so nam jezerski fantje in dekleta Prav obilo smeha z igrami »Začarano pismo«, »Prisiljen stan, zaničevan«, in »Kmet in avtomat«. Igralo se je takrat v občno zadovoljnost, naravno — in živahno.
Tolstivrh — Guštanj. Živinorejska zadruga za Tolstivrh in okolico, je priredila v ponedeljek in torek dne 26. in 27. m. m. ^ gostilni Tolstovrške slatine kmetijski te-
ki se je prav povoljno obnesel. Ne le domačini, ampak tudi kmetje in kmetice lz sosednih občin, kakor iz Prevalj, Kotelj, krneč, Leš itd., so prišli poslušat zanimiv Poduk. Priznati se mora na tem mestu gg. Predavateljem zmožnosti in govorniške [Mente, ker se je vse razlagalo v poljudnih, [bitih slovenskih besedah, da je ljudstvo lahko razumelo. Na tečaj je prišlo posebno orugi dan veliko ljudi, da so precej veliki 'Netovi prostori bili polni. Vse se je vršilo v najlepšem redu in želimo, da se pri nas baVbolskem vrhu še večkrat priredi kaj sličnega.
Bobrlavas. (Društveno življenj e.) v našem katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu se je pričelo prav ži-vahuo življenje po novem letu. Ustanovili [Mo odseke: fantovski (mladeniški) in deviški odsek, katera prirejata vsak posebej svoje meiseiene shode ali sestanke. Tako sta [Mela že oba odseka vsak po dva shoda. MM shod fantovskega odseka je bil dne 28. i'‘ostrica. Govorili so č. g. konzulent Ivan .JMtnik zelo navduševalno o pomenu odsekov in o njih veliki važnosti. Nato je še M’edsednik Lužnik opominjal in navduše-, M fante, naj se redno udeležujejo meseč-, M shodov. Ob koncu je bil izvoljen odse-[,0v odbor, Sestoječ iz štirih članov. Drugi (,10d fantovskega odseka se je vršil dne 25. večana dopoldne. Č. g. konzulent so podali Mitom nauke: o pravem prijateljstvu med [[boj in drugimi, ktcro je uspešno sredstvo y' razvoj društva in vzgojo dobrih značajev.
a tem je poročal tovariš Ivan Kuhling o (]°C' knezu v Celovcu. — Popoldne istega M' (25. svečana), se je vršil dobro obiskan gospodarski shod. Govorili so č. g. Poljanec i1 se en gospod iz Velikovca. Hvala jima s,P;1 •' — D ek 1 i š k i o d s e k. Ustanovni č l([(^ se -10 vršil dne 11. svečana. Govorili -so • g. konzulent o pomenu odseka, ki ni za-VM ampak stanovski pouk in izobrazba _ katoliško - narodni podlagi. Izvoljen je
bil tudi odbor štirih članic. Drugi shod pa je bil v nedeljo dne 10. t. m., ki je bil prav dobro obiskan. Društvena soba je bila natlačeno polna vrlih deklet in žen. Predsednica odseka otvori shod, pozdravi navzoče ter da besedo č. g. dr. Lambertu Ehrlichu iz Celovca, kateri govori jako poljudno o soc. demokraciji ter o njenih lažnivih naukih, ki se nikdar ne bodo izpolnili. Govorniku hvala lepa! Drugi govornik vč. g. konzulent je govoril o redoljubnosti in snagi v domači hiši. Dekleta in fantje, le pogumno naprej po začrtani poti, katera vodi do prave kršč., narodne in -stanovske izobrazbe!
Pristno voščene sveče v korist »Slove n s k e Straž e« prodaja odlikovana tovarna J. Kopač v Gorici. Vse prečastite župne urade opozarjamo na to prvo slovensko tovarno sveč — pošteno bodo postreženi.
Biože v korist »Slovenske Sšraie« so
priznano najboljše. Izdeluje jih domača drožarna Josipa Košmerl v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8. To drože so popolnoma čist e brez vsakih primesi j ter se kosajo tako v kakovosti, kakor tudi v ceni z vsakimi drugimi. Slovenske gospodinje, zahtevajte jih povsod!
Korte. (N ove o r g 1 e.) Nove, pneu-matične orgle, delo mladega mojstra Antona Derniča iz Radoljice, imajo sledečo dispozicijo: V manualu: violinski principal 8, salicional 8, flauta dolce 8, lieblich gedackt 8, Aeoline 8, oktava 4, dvojna kvinta 2dve-tretjinki. V pedalu: subbas 16, pianobas 16. Zveze: Superoktavna zveza v manualu; pedalila zveza k manualu. Pritiskovni zbiralniki (Druckknopfe) :	piano, mezzoforte,
forte, sprožnik. Tremolo za manual. Intonacija je v obče izborna, posamezni registri imajo -svoje karakteristike. Mični, mehki registri kakor Aeolina-flavta dolce s tremolo -skupaj, kaj lepo in ginljivo pojejo. Čestitamo mlademu in podjetnemu mojstru in mu želimo le, da bi svoje zmožnosti mogel pokazati pri kakem večjem delu. Častitamo pa tudi Korčanom, ki so si stavili s svojo lepo cerkvijo in orglami, ki so tudi na zunaj lep kras cerkve, najlepši monument v čast Bogu in veselje ljudem, ki bodo obiska-vali to krasno cerkev.



Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže“! Naročajo se v ' pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani.


Politične vesti.
Demisija Khuen - Hedervaryja.
Ogrski ministrski predsednik Khuen-Hedervary se je nasproti kroni postavil na stališče ogrskih kričačev, ki bi radi imeli popolnoma, tudi od krone neodvisno vojno upravo. To je pokazalo Khuenovo stališče nasproti brambni predlogi. Konec te ogrske »obstrukcije« je bil, da je podal Khuen-He-dervary s celim svojim kabinetom demisijo, ki jo je cesar tudi sprejel. Kot naslednika imenujejo finančnega ministra pl. Lukacsi-ja, ki bi morda izvedel volilno reformo za Ogrsko.
Štrajk rudarjev.
Na Angleškem . še stavka rudarjev ni končana, in tudi ni upanja, da sc bo tako kmalu končala. Posledice rudarskega štraj-!ka so zelo hude. Cena živilom je zelo poskočila, zlasti cena kruha in mesa, in ker vsled pomanjkanja premoga ribji parniki ne vozijo, v kratkem no bo nobenih rib na prodaj, ki so v Londonu in obrežnih mestih na Angleškem važno živilo. V Staffordsliire je v nekatere jame v rudokopih udrla voda, da tedne in mesece v njih ne bo mogoče začeti z delom. Veleindustrijci v Tokio na Japonskem so vsled angleškega štrajka sklenili zanaprej dobivati premog namesto iz Angleškega iz Amerike. Vseli štrajkovcev je na Angleškem 1,581.830. Med njimi je 1,006.000 stavkajočih rudarjev in 475.830 drugih delavcev, ki so vsled štrajka izgubili delo.
Imate bolečine?
Šlraik se širi v Nemčiji.
Dne 11. t. m. -so začeli -stavkati tudi rudarji ob Rubri na Nemškem. V rudokopih pri Dortmundu je manjkalo nad 75 odstotkov rudarjev, po drugih rudnikih -so pa rudarji večinoma delali. Med 170.868 rudarji jih je delalo 112.189, soc. demokraškemu povelju je torej sledilo 68.679 rudarjev. Pruska vlada je vse storila, da vzdrži red in mir. Stavko so začeli soc. demokrati, da bi razbili krščansko rudar.ko strokovno društvo, ki ima ob Rubri do 80.000 članov.
Laško - turška vojna.
Pri S e j d A b d a 1 a h n Labi poraženi.
Turško vojno ministrstvo objavlja iz Bengazija'3. t. m.: Oddelek 75 rednih vojakov in prostovoljcev je v zasedi napadel dve laški stotniji. Boj je trajal, da je solnce zašlo. Sovražnik, ki je veliko ljudi izgubil, je bil pozneje ojačen in je živahno s topovi streljal. Naši vojaki in prostovoljci so na zahodnem delu naše postojanke napadli sovražnika, ki je nato ukazal trobiti umikanje. V tem trenutku so se pojavile reserve sovražnika, šest pehotnih bataljonov, ena poljska baterija, dve gorski bateriji, tri hav-bične baterije in več strojnih pušk. Labi so prodirali proti našemu levemu krilu. Mi smo sovražnika z vso silo napadli in ga prisilili, da je bežal. Zasledovali smo ga do njegovih utrdb. Sovražnikove izgube so zelo velike. Mrtev je stotnik Ocanti in poročnik Orlandi 35. pešpolka. Mi smo izgubili tri mrtve in tri ranjene vojake in 21 mrtvili ter 40 ranjenih prostovoljcev.
Lahom se vAin Zari slabo godi.
Bolognski list »Resto del Carlino« poroča iz Tripolisa: Ker razsaja v Ain Žari malarija, Lahi Ain Žaro s svojimi 12.000 vojaki težko-vzdržujejo. Sklenili so zato, da zgrade močno utrdbo ipi jo z dvema bataljonoma zasedejo. Poleg dveh bataljonov ostaneta v utrdbi ena baterija in štiri strojne puške. Zgradili so tudi železnico med Tripolisom in Ain Žaro.
Su 11 a n zapusti Carigrad.
Ker se Turki boje, da Lahi Dardanele napadejo, nameravajo dvor sultana premestiti v Malo Azijo.
205 milijonov lir za vojno.
Laška zbornica je vladi dovolila, da sme za vojno v Tripolisu in Cirenajki najeti posojilo 25 milijonov lir.
Društveno gibanje.
Prevalje. Slov. katol. del. društvo ima svoje mesečno zborovanje prihodnjo nedeljo, dne 17. marca. Pobirala se bode tudi udnina.
Ženski shod v Št. Janžu v Rožu. Slov.
kršč. soc. zveza priredi ženski shod v Št. Janžu v Rožu dne 17. marca pri Tišlerju. Začetek ob 3. uri popoldne. Žene in dekleta iz Št. Janža in okolice, agitirajte za udeležbo in pridite v obilnem številu.
Št. Tomaž. (Občni zbor) ima društvo »Edinost« dne 19. sušca na praznik sv. Jožefa popoldan ob 3. uri v društveni dvorani. Na dnevnem redu je razun poročil o društvenih zadevah tudi govor. Govornik pride iz Celovca. Med odmori bodo igrali tamburaši in zapeli društveni pevci. Udje in prijatelji društva, pridite v obilnem številu! — Odbor.
Želinje pri Velikovcu. (S h o d.) Na sv.
Jožefa popoldne po blagoslovu priredi izobraževalno društvo na Želinjah v župnišču shod z igro »Sv. Cita« in podučnimi govori. K veliki udeležbi vabi odbor.
Ženski shod v Grabštanju. Dne 19. marca (praznik sv. Jožefa) se vrši v župnišču v Grabštanju ob 3. uri popoldne ženski shod. Na sporedu sta dva govora. Žene in dekleta, pridite v obilnem številu!
Št. Lipš. Občni zbor izobraževalnega društva, ki se ,je moral dne 4. svečana zaradi debelo zapadlega snega preložiti, se vrši
7fir-a-i70 • • p™ * .	“ Revmatične, protinske, v zobeii, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči,
i, f i11 m krepcujoci Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izde-iovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvaško).
v nedeljo dne 17. sušca 1912, ob 3. uri popoldne pri Habnerju v Kršnivasi. Dekleta uprizorijo igro »Neža in Fabiola« in fantje tudi eno. Ob neugodnem vremenu se vrši v župnišču. K obilni udeležbi vabi odbor.
Občni zbor »Slov. kršč.-soc, delavskega društva za Celovec in okolico« se vrši v soboto, dne 23. marca, ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela Trabesinger. Vse ude in prijatelje društva k obilni udeležbi vabi odbor.
Št. Janž v Rožu. Slovensko katoliško izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico bo imelo na praznik, dne 25. sušca, ob 3. uri popoldne pri Tišlerju v Št. Janžu svoj IV. letni občni zbor. — Odbor.
I—■;
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih „Slo-venske Straže"!
£Z=Ši
Cerkvene vesti.
Pobožnost k presv. Glavi v mestni župni cerkvi sv. lija v Celovcu se vrši letos od 17. do 25. t. ni., ob 5. uri popoldne. Pridiguje o. Mihael Hoffmanu D. J., vseučiliški profesor in rektor konvikta v Inomostu.
Resigniral je na župnijo Brezo č. gosp. Jožef Eichholzer, župnik v Pontablju.
Književnost.
Gorenjska knjižnica. II. zvezek. Ponatis iz »Gorenjca«. Cena 30 vin. V Kranju 1912. Izdaja, zalaga in tiska »Tiskovno društvo« v Kranju. Str. 47.
Ne v Ameriko! Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogodbah sestavil in spisal Jakob Alešovec. V Ljubljani, 1912. Založila Katoliška Bukvama. Str. 239. Cena 1 K 50 v, vezano 2 K 50 v. Povest je izšla v drugem, od Jožefa Volča prirejenem natisu kot G. zvezek Aleševčevih spisov. Kdor ima že prejšnje zvezke, si bo gotovo naročil tudi šestega. Aleševčevi spisi so za ljudstvo res zelo primerni in jih ljudstvo takorekoč požira. Priporočamo jih zlasti knjižnicam.
Slava nebeške Kraljice. Dvajset Marijinih pesmi za mešan zbor, zložil Franc Gorbie. Op. 72. Partitura 3 K. Glasovi po 60 v. V Ljubljani, 1912. Založila »Katoliška Bukvama«. Str. 39. Skladatelj je posvetil delo prevzvišenemu tržaško - koprskemu škofu dr. Andreju Karlinu. Ni nas z lahka v zadnjem času razveselila katera zbirka cerkvenih pesmi tako, kot ta. Skladbe niso samo plod veščega skladatelja, ampak so tudi tako nežne, občutene, besedilu in cerkvenemu duhu primerne, da jih bodo verniki, pevci in pevovodje enako hvaležno sprejeli. Cerkvena predstojništva opozarjamo na to vsega priporočila vredno zbirko.
Orel. Koračnica. Zložil Anton Jaki, op. 41. Besede spisal Fran Kristan. Cena 1 K. Prirejena je tudi za orkester. V Ljubljani, 1912. Založila »Katoliška Bukvama«.
Ponesrečeni požirek.
Ubožni študent je bil povabljen od imenitne mestne družine k večerji. Hišni oče je postavil steklenico boljšega vina na mizo. Pripetilo se je, da je hišna po nerodnosti ugasnila luč. Študent, ki celo leto ni okusil tako dobrega vina, svoj glažek v temi hitro izpije, stegne se ravno tako hitro po steklenico sredi mize, si še enkrat nalije, in naglo postavi steklenico zopet nazaj. Ko so luč zopet prižgali, so se vsi pogledali, študent pa je obledel: Steklenica je stala v skledi mastne prikuhe! V naglici in temi jo je študent tja postavil.
Kupnjte pri tvrdkah, ki in-, serirajo v „Hirn“ !
Svarilo.
Izvedel sem po naključbi, da hudobni jeziki brez vsakega vzroka, iz gole zlobnosti razširjajo o mqni sramotne laži po Borovljah in okolici ter me grdo obrekujejo, da sem prestopil k protestantizmu, se oženil itd. Javim tukaj očitno, da bom vsakega takega obrekovalca in lažnjivca, ki mi bo naznanjen, brez usmiljenja izročil sodniji.
Maribor, 6. sušca 1912.
Anton Klemenčič,
župnik v p.
Za kratek čas.
Nabira J. M.
Razgovori v nebesih.
Modrijan stopi k Bogu Očetu in reče: »Ljubi Bog, kako dolgo traja pri Tebi ena minuta?«
»Tisoč let!«
»— in kaj volja pri Tebi milijon kron?« »En vinar!«
i»Ljubi Bog! Potem mi lahko daš en vinar.«
»Počakaj eno minuto!»
Iz dobre družine.
Učitelj: »Torej, Miha Pečenka, kaj dobimo vsega od gosi?«
iMiha: »Meso, pečenko in —«
Učitelj: »In?«
Miha: »Maščobo!«
Učitelj: »Kaj še?«
Miha:---------
Učitelj (pomaga): »Kaj pa imate doma v blazinah?«
Miha: »Bolhe!«
Naprodaj
je hiša z vrtom in svinjskim hlevom, pol ure od Pliberka, v zelo živahnem kraju, pripravna za delavca ali pa za penzijonista. Več pove g. nadučitelj v Šmihelu nad Pliberkom, Koroško.
g l) zai Drie si Joliorja i Celora g
je nanovo izšla knjiga:
I BazHe citai leta 1
g (Slovenski Goliine). g
jj Priredil msgr. Valentin Podgorc. Q
[j Mehko vez. K 4-—, za družnike K 3-—> [j [] po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez- n n K 5'40, za družnike K 4-—, po pošti n jj	40 vinarjev več.	jj
□aac2ac=)E=]C3C3C3czC3cačb£ac=]c3t3C]
Bolnim na padavici
pomoč in zdravitev po novi lečbi. Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški ordinacijski zavod Budapest, Grobe Kronen-Gasse 18.
Loterijske številke.
Brno, 6. marca:	50	46	63	84	76
Trst, 9.marca:	84	29	55	19	88
Line, 9. marca :	28	45	16	11	82
Tržne cene v Celovcu
7. sušca 1912 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		do			
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....								
Rž				20	42	22			12	70
Ječmen ....							—	—			_L_
Ajda			.	—	—	24	.—	12		
Oves				20	53	22			7	53
Proso ....														
Pšeno ....			—										
Turščica . . .			21										
Leča															
Fižola rdeča . .			—										
Repica (krompir)	. .	.	—	—	8	88	4		
Deteljno seme .	.		140	—	160	—			—
Seno, sladko . .			6	—	7	—	—		
„ kislo . .			3	—	4	50				
Slama ....			2	80	3	50		
Zelnate glavo po 100 kos.								
Repa, ena vreča	• •							
Mleko, 1 liter .					26			30		
Smetana, 1 „ . .	.		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1			2	20	2	30		
»	,,	sur. 1			2	10	2	20		
Svinjska mast .	1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par . .			—	18	—	26		
Piščeta, 1 par . .			2	80	3	60		
Race				—								
Kopuni, 1 par	.		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m*			3	30	3	60		
30	„	„ mehka, 1 „			2	50	3	—		
	Počrez		100 kilogr.				O	
			živa		zaklana		r“H	
Živina								=5
	od	do	od	do	od	do	.S?	2
	v kronah						Ph	p-,
Konji			_			_			
Biki .								
Voli, pitani . .	—	—	180	—	—	—	2	2
„ za vožnjo .	500	620	—	—	—	—	53	24
Junci		280	410	—	—	—	—	20	9
Krave . . .	260	600	152	158	—	—	48	26
Telice . . .	286	—					—	—	2	1
Svinje, pitane .	—	—	—	—	150	158	25	25
Praseta, plemena	20	55	—	—	—	—	280	220
Ovce									
Hranilnica in posojilnica v Gliniah
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vljudno naznanja, da se vrši
letni občni zbor
namesto v nedeljo 17. marca 1912
v ponedeljek dne 25. marca 1912
ob 3. uri popoldne
v posojilničnih prostorih štev. 8 na Trati.
Dnevni red:
L Čitanje revizijskega poročila ,,Zadružne Zveze“ v Celju.
2.	Potrjenj e računa za leto 1911.
3.	Posvetovanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	Volitev odbora in račun, pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
Lepo posestvo
se proda iz proste roke. Posestvo je v Pa* pračah, občina Škofiče ob jezeru, v slovenskem delu Koroške ter meri skupaj 38 oralov, Kmetska poslopja so vsa v dobrem stanju-Na polje spada 12 oralov, na travnik 2 orala-vse na ravnem; 20'oralov je lepo zaraščenega gozda, 4 orale'"občinskega pašniku-Cena 16.000 kron. Več pove Jakob Brinšek, Otok pri Radovljici, Kranjsko.
Posestuo
z nòvo 'hišo in obokanim novim hlevom,
Pet minut od postaje Grabštajn in 14minut z vlakom od Celovca, v slovenskem kraju, obsega okoli 20 oralov zemlje (ki obstoji iz najboljših, tik železnice ležečih njiv, travnikov in gozda), se takoj za 17.500 K proda znasejanim žitom vred in tudi več zraven spadajočih premičnin. Denarja je treba samo okoli 10.000 kron, drugo more na posestvu ostati. (Pripravno tudi za vpokojence.) To posestvo je bilo sodnijsko cenjeno na okoli 23.000 kron. — Vprašanja s priloženo znamko sprejema posestnik Anton Renko, trgovec v Celovcu.
Službe išče
mož srednje starosti, oženjen, izučen mizar, najraje za hišnika ali hišnega oskrbnika kje na Koroškem. Službo želi nastopiti v kratkem Jožef Mandelc pri Otrobu, pošta
Bistrica v Rožu, Koroško.
v Guštanju se odda do dne 15. aprila 1912.
Znanje kakšne obrti je radi pičlih dohodkov neobhodno potrebno. — Prosilec bodi pobožen, trezen, marljiv, snažen in zvest. Prošnje do^25. marca na: Župnijski urad v Guštanju, Koroško.
2 kleparska vajenca
sprejme takoj Ernest Welecky, stavbeni in galanterijski klepar v Celovcu, Fròhlichgasse 38.
Iglasto drevje.
j	Pošiljanje se je pričelo.
Smreke 30 do 180 cm visoke, kos po 30—120 vin., Weimouthovi bori 20 —200 cm visoki, kos po 50 — 250 vin., črni in beli bori 30—200 cmvis., kos po 70—200 vin., mecesni 30—300 cm vis, kos po 70—300 vin., Banks-bori 30—80 cm vis., kos po ; 70—100 vin. Eksotična (inozemska) iglasta drevesa . v 70 naj lepših vrstah’kos po 1 do ’5 K. Kolekcija: 100 kosov tu- in inozemskih iglastih dreves 50 do 300 cm vis. K 100' —, 50 kosov ^	K 55-—, 25 kosov K 30-—. 20 mi-
Pjonov gozdnih drevesc : smrek, črnih in belih bo-Jj°v, hrastov itd., 1—4 letnih sadik 1000 kosov po '	20 K. Nadalje: sadna, lepotna, drevoredna in ža-
j°bna drevesca, pasemske kure in jajca za valjenje, Iovski in lepotni fazani in njih jajca za valjenje. — Glavni cenik na željo zastonj.
Grof Žiga Batthyànyjevo grajščinsko oskrbništvo Csendlak pri Radgoni.
Lepe mesečne sobe
Se takoj poceni oddajo. Hotel Trabesinger, Celovec.
V najem se da
gostilna in mesarija
v »Narodnem domu« v Velikovcu. Najemnik mora biti popolnoma zmožen slovenskega m nemškega jezika ter mora biti mesar. Oglasila se sprejemajo do Velike noči pri »Hranilnici in posojilnici" v Velikovcu.
znamko
Lez uporabo leta 1886. pohvaljenega
postavno zavarovanega
.Seehund*
gumijevega frana mazila za usnje
posta-
nejo
črevlii
res nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih še lahko svetli z voščilom. Tudi za vozna Pregrinjala, konjsko opravo, jermenje itd. iz-vrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in 'večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: “■ Lorenz & Co., Heb, Češko, in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase:
0 priporočilu grofa Merveldt in več drugih častnikov blagovolite^ mi poslati 1 kg gumijevega trana. Mogliano-Veneto (Laško), 25. marca 1902. Ferdinand baron Bianchi.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in nosoiilnice v Šmihelu nri PliMu
registrovane zadruge z neomejenim jamstvom ki se bo vršil
v nedeljo 17. marca 1912 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
3.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
*
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Določitev obrestovanja hranilnih vlog in posojil.
6.	Slučajnosti.
Op. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kesneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva HnrnvsKa orožnotoi/ar-niška družba
• družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
in modno blago za gospode in gospe priporočaizvozna hiša ,
PROKOP SKORKOVSM IN SIN
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na zahtevo franka. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke.
njhierrviev balzam
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se ho kazenskosodnijskim po-’ 1	’	Nedo—1!-~-
tom zasledovala. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo pri kašlju, zasli-ženju, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnih boleznih, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, zgagi, želodčnem krču, napenjanju, koliki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinam, prišču itd. 12/2 ali 6/l ali l velika specialna steklenica K 5'60.
Lekniia A. lerni-ja
edino pristno
centifoiijsko mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, črmu, prisadu, ozeblinam, kurjim očesom, žuljem itd.; odstrani vse tuje reči iz telesa in irrihrani marsikatero bolestno operacijo. 2 lončka staneta K 3'60.
Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se skoro no vseh lekarnah. Na debelo v medieinaldrogeriiah.
ir «-at sr ii—ir—«t—it—ifar—ir—ir~iE

je nanovo izšla knjiga:
□i
D 0 D □ n
D D □
D □ n
D D D G D D D
nnt—it-unt—ir-ir ir iriaamg-anaaaa
y Miimnflli in iM.
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 6’—, za družnike K 4'40, po pošti franko K 1 ' — več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6'80, po pošti franko K 1'— več.
c_3t_aan □ □ D D D D D G G G G G G G G G G G
Podlaga sreče
je najboljše stremljenje ohraniti otroke zdrave, zato pri kašlju zaužijte hitro učinkujoče, zdravniško toplo priporočeno in otrokom prijetno zdravilo, imenovano
Thymomel Scillae.
Izvolite vprašati svojega zdravnika.
Steklenica K 2‘20. Po pošti franko proti predplačilu K 2'90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K T—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20'—.
Izdelovatel] in glavna zaloga
lekarna 1. FiHHH, c. kr. dvarai dobavitelj,
PRAGA-III., ogel Nerudove ulice št. 203.
P ozor na ime izdelka, iz-delovatelja in varstveno znamko!
Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
Kdor išče — najde
izpodbudo za
blagostanje
v naših nalogah iznajdb. Zahtevajte iste takoj zastonj in poštnine prosto od mednarodne družbena uporabo patentov
Fr. Heimbach & Go., Kolu a. Rhein.
VINO
istersko. dalmatinsko. goriško vino
(Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT.
Trgovina z	Jos.KOfLER
na veliko in na drobno i
BELJAK, Perau-cesta
št. 1. “ Telefon 123.
V
olneno
blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
R. Sfermecki u £el|u št. 308.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Kajža
tik farne cerkve in trirazredne ljudske šole v Skočidolu, ki ima tudi lep sadni vrt, se prav po ceni proda. — V najem se oddajo tudi dve ali tri sobe s kuhinjo. — Več pove Herm. Schiller v Skočidolu, pošta Podravlje, Koroško.
Celo življenje
se hote spominjali čudno hitrega učinka pri skr-ninastih, protinovih in nevralgičnih bolečinah in pri ozeblinah, če porabite od gg. zdravnikov toplo priporočeno sredstvo, imenovano
Contriieuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Poprašajte pri svojem zdravniku.
Izdelovatel] in ilavnii zalom u.. ....v......,
c. kr. dvorni zalaga tel j,
PRAGA-III., vogel Kerudove ulice štev. 203. 1 škatlica 1 krono.
Proti predplačilu K P50 dobi se 1 škatlico j °
5-„	- 9'
Pozor na ime
5 škatlic 10
delka, izdelovatelja
varstveno znamko !
s
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viki. Hauser, H. Gutt.
	" dru^f JvecSÌ^ M^oda 1 j|| Zaloga pri Jv. Perdanu vLjubliani. * lil		Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril In Metodove vžigalice		r VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubijani.		
			ki so priznano najboljše.				
			Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.		-iMiBiniiiwìraMMmiiiiaiaaaMiàii	“ 					
Umetni mlin
v dobro obiskanem trgu spodnje Labudske doline, ob državni cesti in železnici, cerkev in šola v trgu, gotovi odjemalci, z žago, elektr. lučjo in kovačnico v hiši, vse lepo uravnano, 7 oralov zemljišča z lepim Sadovnikom, se poceni proda. Naslov pove Uprav-ništvo lista „Mir“ št. 9.
Veliko posestvo
naprodaj z dvonadstropno hišo v dobrem stanu, z lepimi obokanimi hlevi, novo-zidanim skednjem in uto za drva ter s hišnim mlinom. — Skupnega zemljišča je 67 oralov, vse lepo arondirano. — Več pove posestnica Ana Sabotnik v šmarjeti nad Ribnico, pošta Hodiše, Koroško.
Ne grešite
Vsak strokovnjak
Vam pove, da so
stabilen ali nepremaklj.
poljedelski stroji
iz tovarne
C. Prosdi, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in
najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja!
za provizijsko prodajo šivalnih strojev na zmerne obroke sprejme J. KLIMESCH, veletrgovina šivalnih strojev, Praga-Smlchov595.
JCovaškega vajenca
sprejme takoj v uk Martin Mohar, kovač
v Peračici, pošta Škocijan v Podjuni, Koroško.
Zaloga sukna, platna, modnega in manufakiurnega Maga.
Franc Souvan sin
Ljubljana, Mestni trg 22 in 23.
infilili istruii, mroli poltle.
Hajvecja zaloga preprog.
□□□□□□□□□□□an
Popolne opreme za neveste.
zoper Vaš želodec,
ampak podpirajte njegovo službo kot prebavljajoči in očiščujoči ud.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in Jahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, preblajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerno tvoritve kislin ter krče. je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
VARILO! V51. deli 1embalaJže
___________ imajo postavno de-
ponovano varstveno znamko.
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. FRAGNER-ja, 0-i”ao,S^0£esa
»Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice.
irmniwm Po pošti se razpošilja vsak dan. mhmm
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1-50 se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4-7i> dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike steklenice, za K 22-— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu", P. Hauser, V. Hauser, H. fiuti.
&

f^edka setsv, dobi*a gnojitev
pidnese .jeseni bogato žetev!
Dobra pomladanska gnojitev
s
Thomasovo moko
je vsled znižane to-vornine, ki je še veljavna do 15. majnika
prav izredno koristna!
Timo moko „Zmie znamke" imojo naprodaj vse prodajalnice, označene po lepaki!.
TO\/olt^tl0 TldOrnSIS'?OSj2Qtet z. z o. z., Berolin w 35.
Pred manjvrednim blagom svarimo !
v Skočidolu se oddaja. Nastop takoj. Ceci-lijanci imajo prednost. — Župnijski urad v Skočidolu, pošta Podravlje na Koroškem.

□ Postni pastirski list 1
|=j prevzvišenega gospoda knezoškofa krškega Ej
g s posln lin Min za Krški šMijis za 1.12 g
se dobi v podobi zelo ročne brošurice □
§ v tiskarniDružbe sv. Mohorja §
B Cena 20 vinarjev.	Cena 20 vinarjev. §g
HBBBnnDnnnnnnDDnannnnnDHBB^
Hotel Trabesinaer o Celovcu
Velikanska cesta št. S
se priporoča
potnikom, ki prenočuleio v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo ÌLtOSTÌÌÌ Kf*iC>	pozimi
služi	j zakurjeno.
»d«*,,« senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Melike duarasie za shode in veselice.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Deiiarne vioss o&resluiemo po
oč Uno v!ogo no uno viso.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Eenfrala v Liiiniiani. PoMciì y Splietii, Irstu, Saraieyii in Gorici.
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseli vrst vred. papirjev proti gotovioi po dnevnem horzo-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.