Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 15. maja 1929
Letnik XI
51.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI LIST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Yb eb i n a.:
Opomin in poziv prebivalstvu ljubljanske oblasti.
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca».
207.	Dopolnitev razpisa o pojasnilu ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja 1929., št. 9600, o obči amnestiji in pomilostitvi.
208.	Tarifa o pobiranju žigovine in doplačil za pregledovanje in žigosanje mer In merilnih priprav, pristojbin in stroškov, za preizkušanje sistemov mer, overavljanje aparatov in instrumentov in kemijskih analiz, ki jih vrši osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
209.	Postopanje za sprejemanje in ocarlnjanje blaga brez raz-tovoritve ali z delno raztovoritvijo iz vozil.
210.	Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Italijo.
211.	Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Grčijo.
212.	Navodila za uporabljanje odredb o naknadnem sporazumu k trgovinski pogodbi z Avstrijo.
213.	Postopanje ob izvrševanju uvoznih ekspedicij stassfurtske soli. Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
S. br. 1859.
Opomin in poziv prebivalstvu ljubljanske oblasti.
V	kratki dobi šestih tednov je zadelo ljubljansko oblast kar sedem večjih požarnih nesreč, ki so imele v štirih primerih katastrofalen obseg. Dva dni po velikonočnem požaru sloveče božjepotne cerkve v Tunjicah je zažgala strela v Žerovnici pri Cerknici šestnajst gospodarskih objektov, tri tedne pozneje je zanetila iskra iz lokomotive v Gatini pri Grosupljem požar, ki je uničil del vasi. Istega dne je gorel ponoviški gozd, a dan na to Pribinci v črnomaljskem srezu. Neodpustna lahkomiselnost pa je zopet v zadnjih dneh provzročila veliki katastrofi v Glinku na Dolenjskem in v Kočevski Reki.
Z občutkom skrbi in groze doznava te nesrečne vesti vsakdo, ki se mu smilijo številne obubožane rodbine in ki mu je do našega narodnega gospodarstva.
Ti žalostni pojavi me silijo, resno opozoriti vse prebivalstvo ljubljanske oblasti, naj bo ob vseh prilikah skrajno pazljivo z ognjem, naj pazi posebno po vaških in domačih slavnostih in veselicah na neprevidneže, ki ob skednjih in kozelcih lahkomiselno pušijo in netijo ogenj. Posebno pa naj starši nadzirajo otroke, da nikdar ne dobe v roke vžigalic. Županstvom in vsem krajevnim gradbenim oblastvom naročam, naj v nobenem primeru ne dovolijo, kriti stavb in gospodarskih poslopij s slamo ali lesom, in naj ne dopuste, postavljati kozelcev in skednjev preblizu stanovanskih objektov.	#
Ponovno pa opozarjam vse posestnike na važnost zavarovanja zoper požar. Ob tolikem Številu tako velikih nezgod ne bodo mogle niti državne podpore niti dobrodelne akcije polniti nesrečnežem nastale škode. Neuvidevnost in skoro trdovraten odpor nekaterih zoper zavarovanje se maščujeta.
Predvsem pa naj skrajna in stalna čuječnost obvaruje naše kraje nesreče požarov.
V	Ljubljani, dne 11. maja 1929.	„	.. ...	,	,, ,.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 105 z dne 7. maja 1929.:
Odlok ministra za prosveto z dne 17. aprila 1929.; ‘SI>Tujeti (sprejete) so za pogodbene uslužbence ^lužbenke) pri narodnem gledališču v Ljubljani: a 1 a t k a Anton, Grba Pavel, Janko Vekoslav, ^°goj Marij, Majdič Vera, M ar če c Stevo, u m p o 1 Emil, Svetel Heribert, B a 1 a t k a. ! .era, Bratina Valo, Debevec Ciril, Debe-i a k Darinka, K a u k 1 e r Miro, Nablocka Ma-(^a> Potokar Alojzij, Sancin Modest, Slav-e v a Maša, Dežman Anica, Florijančič Zo-'K Ge-rlovič Zofija, G os tič Josip, Jarc ;nSel, E r k 1 a v c Marija, P i p p Alojzij, Buh An-?_eta, Rus Marija, Se kula Alojzij, Simončič ,Škole Ruža, Vilfan-Kunčeva Zinka, r a j Karel, Jaki Anton, Kalina Fran, Sta-l'1 ^ Pran, Prinčič Fran, Kantor Gustav, M ü 1 -^e r Gustav, F e r fi n i ki Edvard, Kreisln ger Jo-Beza Bohu,mil, D r a p a 1 Silvester, F 1 e g o •anko, B r e i 1 a Anton, L a u n Vaclav, Gregorc ■uiko, Pokorny Josip, Mlejnik Anton, Vo-
lov š e, k Fran, M a t o v š e k Edvard, H o s s n e r Josip, Juvan Tomaž, Karaš Fran, Klier Anton, W o h 1 f a r t Žiga, Bauer Josip, Doubrav-s k a Dulka, G o 1 o v i n Peter, Haberle Ada, Smerkolj Vaji, Jakše Marta, Geržina Olga, K il r b o s Fani, Pavšič Gizela, Si k a, 1 a Greta, Pohlin Maks, Navinšek Emil, Jaki Alojzij, Ivanuša Matija, Pečnik J osipina, S k r u š n y Vaclav, Vavpotič Brunou, Gorjup Ciril, Mrak Fran, Cesar Fran, Matjašič Ivan, Rakovec Herman, Saje Ivan, Strah Ivan, Štuhec Valentin, Komar Avgust, M a t o j e k Ivan, Cilenšek Marija, Drenovec Jožko, Murgelj Fran.
Številka 106 z dne 8. maja 1929.:
Odlok pomočnika ministra za. finance z dne 28aga aprila 1929.; pomaknjen je iz 5. skupine II. kategorije v 4. skupino U. kategorije in obenem postavljen za carinika Mataušek Adolf, carinski jri-pravniki pri glavni carinarnici I. vrste v Mariboru.
Objava generalne direkcije davkov z dne 15ega aprila 1929.: «Rimokatolički župski ured Sv. Ante» v Beogradu je oproščen plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vso vlogo in prošnje, ki jih pošilja samo oblastnim komisarjem, mestnim hi imovinskim občinam glede podpore za. gradnjo župne cerkve na Starem Derncu v Beogradu.
številka 107 z dne 9. maja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1929.: Pomaknjeni so: iz 6. skupine I. kategorije v 5. skupino I. kategorije: Trinkaus Ivan, predstojnik okrajnega sodišča v Ljutomeru; Tavzelj dr. Fran, predstojnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu; Tu rat o dr. Tomo, predstojnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni; Ö e r n o š Mihael, predstojnik okrajnega sodišča v Tržiču; Kramer Emil, sodnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; Čemer dr. Josip, sodnik pri1 okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu; iz 7. skupine I. kategorije v 6. skupino I. kategorije: Verbič Srečko in Hudnik Adolf, sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Odlok ministra za prosveto z dne 18. aprila 1929.: Postavljena sta na univerzi v Ljubljani: za knjigovodjo v 3. skupini II. kategorije Majcen Mihael, knjigovodja v isti skupini iste kategorije pri finančni direkciji v Ljubljani; za arhivskega uradnika v
2.	skupini III. kategorijo Blanč Fran, arhivsiki uradnik v 3. skupini III. kategorije na. isti univerzi.
Odlok ministra za prosveto z dne 25. aprila 1929.: Gosarju drju. Andreju, izrednemu profesorjiu na. tehnični fakulteti v Ljubljani, je všteti! v službena leta za napredovanje in pokojnino čas, ki ga je prebil kot uradnik Zadružne zveze v Ljubljani od dne
1.	februarja 1923. <lo dne 29. februarja 1925., t. j. 2 leti in 1 mesec.
Odlok ministra za prosveto z dne 27. aprila 1929.: Pomaknjeni so pri narodnem gledališču v Ljubljani; iz 4. skupine II. kategorije v 3. skupino H. kategorije Gregorin Edvard, član drame, ške.rlj-Medvedova Cirila, članica drame, in Trost Ivan, koncertni mojster; iz 3. skupine III. kategorije v 2. skupino HI. kategoerije-. R u k o v e c Rudolf, blagajnik, Sirnik Vinko, arhivar opere, Ln B a j d a Ivan, član orkestra.
Odlok ministra za prosveto z dne 23. marca 1929.: Postavljen je za člana opero pri narodnom gledališču v Ljubljani v 3. skupini H. kategorijje M a r č e c Stepan, sodni kapetan II. razreda v ostavki.
Odlok ministra za prosveto z dne 16. aprila 1929.: Pomaknjeni (pomaknjene) so iz 4. skupine IH. kategorije v 3. skupino III. kategorije člani (članice) narodnega gledališča v Ljubljani: Dolinar Fran, Gojznikar Štefan, J ol oni k ar Fran, Bekš Zorko, J e r o m J osipina, Marolt Fran, Mencin Ivan, Mencin Marija, Pompe Lujiza, M a g o 1 i č Ludovik, Povhe Marija, Smerkolj Bojan i!n Župančič Josip.
Odlok ministra za prosveto z dne 26. marca 1929.: Odpuščen je iz državne službe M e d v e n Josip, član narodnega gledališča v Ljubljani, uradnik v 4. skupini III. kategorije.
Številka 107/XLIH z dne 9. maja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. maja 1929., s katerim se predpisuje in proglaša zakon o izpremembah v proračunu državnih razhodkov za
loto 1929./1930. (Ta zakon se tiče kreditov za pred-sedništvo ministrskega s$eta.)
Številka 108 z dne 10. maja 1929.:
Odlok ministra za finance z dne 4. maja 1929.: Za čas od dne 10. maja 1929. do dne 15. oktobra 1929. se otvarja na Bledu oddelek glavne carinarnice II. vrste na. Jesenicah.
Številka 109 z dne 11. maja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 18ega aprila 1929.: Postavljena sta na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani: za rednlega profesorja s pravicami uradnika 3. skupino I. kategorije1, Vurnik Ivan. izredni profesor na isti fakulteti, uradnik v
4.	skupini I. kategorijo; za izrednega profesorja s pravicami uradnika 4. skupine f. kategorije Gosar dr. Andrej, minister na razpoloženju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 18ega aprila 1929.: Pomaknjeni so: iz 5. skupine L kate-■ gorije v 4. skupino I. kategorije F c r j a n Fran, profesor na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani, in Stopar Fran, profesor na državni gimnaziji v Kranju; iz 7. skupine L kategorije v 6. skupino
I.	kategorije K r a n j e c Silvij, profesor na, TL državni realni gimnaziji v Ljubljani.
Odlok ministra pravde z dne 30. aprila 1929 : Postavljen je v kaznilnici v Mariboru za strokovnega poslovodjo v 3. skupini UL kategorije Kanič Ivan, zvaničnik v 1. skupini zvaničnikov.
Uredbe osrednje vlade.
207.
Dopolnitev razpisa ministra pravde z dne 22. februarja 1929,, št. 14.524,
o	pojasnilu ukaza Njegovega Veličanstva
kralja z dne 6. februarja 1929., št. 9600, o obči amnestiji in pomilostitvi.*
V zvezi s prejšnjim razpisom ministra pravde z dne 22. februarja 1929., št. 14.524,** s katerim so bila dana izvestng pojasnila, o pravilnem uporabljanju ukaza Njegovega Veličanstva kralja, z dne 6. februarja 1929., št. 9600,*** in po pokazani potrebi dajem na podstavi točke 3.) istega ukaza to-le pojasnilo:
5.	) Točka 2.) ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja 1929., št. 9600. se nanaša tudi na vojaškosodno obsojence, torej tudi na osebe, ki so jih obsodila vojaška, sodišča zbog dejanj, navedenih v točki 1.) tega ukaza in storjenih pred dnem 6. januarja 1929., kar se mora z logično interpretacijo sklepati iz besedila točke 1.) istega ukaza, s, katero so iz vestna kazniva dejanja, omenjena v teiji točki, amnestirana in izročena pozabi, najsi so jih izvršile civilne ali vojaške osebe, ker je amnestija, obča; če je torej dejanje izročeno pozabi, odpade tudi izrečena in začeta kazen, pa naj so jo izrekla civilna ali vojaška sodišča.
6.	) Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja 1929., št. 96<X), jo biila po točki 1.) dana in objavljena amnestija poleg ostalih tudi za kazniva dejanja iz § 95. kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo; dejanja iz §§ 93. ih 94. istega, zakonika pa s tem ukazom niso obsežena, ker je bila intencija ta, da se amnestiraj e samo kazniva dejanja, storjena od več ljudi.
7.	) Kazniva dejanja, kvalificirana po točki 1.) člena 1. zakona o zaščiti javne varnosti in roda v državi z dne 6. januarja 1929.,+ niso obsežena s tem ukazom, t. j. niso amnestirana, ker so kot težka, in nevarna za državo in pravni red okvalificirana za zločinstva in jim preti po členu 2. istega zakona tudi najtežja kazen — smrt.
O	tem se obveščajo zaradi znanja in vpoštevanja posebno apelacijska sodišča v pravnih območjih izven Srbije in Črne gore z naročilom, naj priobčijo prednji razpis podrejenim sodiščem in jih opozore na pravilno uporabljanje zgoraj navedenega ukaza.
208.
Na podstavi člena 5. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov predpisujem sporazumno z ministrom za finance to-le
Tarifo o pobiranju žigovine in doplačil za pregledovanje in žigosanje mer in merilnih priprav, pristojbin in stroškov, za preizkušanje sistemov mer, overavlja-nje aparatov in instrumentov in kemijskih analiz, ki jih vrši osrednja uprava za mere in dragocene kovine.*
Ölen 1.
I.	Žigovina.
Na vse tokomere, ki se predlože osrednji upravi za mere in dragocene kovine v prvi ali občasni pregled in istotako žigosanje, se pobira ta-le žigovina: 1.) Osnovne tarifne postavke za tokomere z dvema prevodnikoma do napona 125 voltov in periodič- j nesti 42 do 60:
do	2 amperov .	.		. . 15	Din.
»	3		. . 20	»
	5	»	. . 25	»
	10	»		»
»	15	»	. . 35	
»	20	»	. . 40	»
»	25	»	. . 50	
»	50	»	. . 70	»
»	100	»	. . 80	
»	200		. . 100	»
»	500	»	. . 200	»
preko 560			.	. 400	» .
2.) Za tokomere s tremi prevodniki se zvišujejo prednje tarifne postavke za 30 %, za tokomere s štirimi prevodniki pa za 50 %.
3.) Za napone, višje od 125 voltov, vsakega voda vsake faze se zvišujejo postavke pod 1.):
do 220	voltov . .	.	.	. za	10 %,
»	380	» ...	. . »	20%,
»	500	» ...	. . »	•30%,
» 1000	» ...	. . »	60%,
» 2000	» ...	. . »	130%,
» 3000	» ...	. . »	180%,
» 5000	» ...	. . »	300 %,
preko 5000	» ...	. . »	400 %„
4.) Za, periodičnost, manjšo od 42 period ali večjo od 60 period, je treba plačati za vsak tokomer še po 20 Din.
5.	) Za tokomere s transformatorjem je treba plačati za 50 9/ večjo Žigo vin o. določeno za dotični tokomer. Izračunu žigovine po prednjih točkah 1.) in 3.) služita za osnovo primarna voltaža in ampera,ža. Če bi se pregledovali taki tokomeri brez transformatorja, služi za osnovo izračunu žigovine sekundarna voltaža in amperaža.
6.	) Za tokomere dvojne tarife se pobira za 50 % večja žigovina.
7.	) Zviški tarife pod prednjimi točkami 2.). 3.) in 5.) se računijo vedno od osnovnic žigovine pod točko L).
8.	) Pri tokomerih s tremi in štirimi prevodniki se jemlje fazni napon (nižji napon, označen na, toko-meru) za osnovo voltaže po prednji točki L).
II.	Preizkušanje sistemov mer in merilnih priprav.
1.	Dolžinske, te i e sne in posodne mere in uteži:
a)	za preizkus sistema.............'200 Din,
b)	za dopolnilni preizkus sistema . . - t00 » .
2.	P1 o š č i n s k e mere za geodetske, strojne ali podobne namene:
a)	za preizkus sistema............. 200 Din,
b)	za dopolnilni preizkus sistema . . .	100 » .
3.	P1 o š č i n s k e mere za industrijske
namene:
a)	za, preizkus sistema............... 400 Din,
b)	za dopolnilni preizkus sistema . .	. 2(X) » .
5. Ostale fc o n s t r u k c i j e t e li t n i c:
a)	za, preizkus sistema............... 600 Din,
b)	za dopolnilni preizkus sistema •	.	. 300	» •
6. P 1 i n o m e r i. s- o u o m o r i in pri prave z a
ITI 6 i j C li j e iu 8 il C x it ä.
a)	za preizkus sistema................... 600 Din,
b)	za dopolnilni preizkus sistema . . . 300 » •
7. T a k s a m e t r i:
a)	za, preizkus sistenui.................... 1000 Din,
b)	za, dopolnilni preizkus sistema ■ . . 750 » •
8. To korneri:
a)	za preizkus sistema................. 1500 Din,
b)	za dopolnilni preizkus sistema . .	. 750 » •
III.	Overovitve in ostali preizkusi.
1.	) Za overovitev aparatov za kubiranje (sodov, plinomerov in vodomerov) se pobira:
do 100 . . . . 100 Din, preko	100	»	4(X)	.... 200	»	,
»	490	»	600	...	. 250	»	,
»	600	»	800	. . .	.300	»	,
»	800	»	1000	. . .	.350	»	,
»	1000 za vsakih polnih
ali začetih KM) še po . . . 50 » .
2.	) Za meritve, preizkuse in poizkuse, izvršene v korist znanosti, industrije in obrtstva (člen 3., točka 7., zakona o osrednji upravi za mere), za katere se po naravi posla ne da vnaprej določiti velikost pristojbine, določi upravnik osrednje uprave za mere in dragocene kovine v vsakem primeru posebe velikost pristojbine, ki jo jte treba pobrati.
IV.	Kemijske analize.
Za kemijske analize zlitin iz zlata se pobira po i 50 Din; za analize zlitin iz srebra po 20 Din, za analizo zlitin iz platine pa po 100 Din.
Člen 2.
Če vrši osrednja uprava, za mere in dragocene kovine na svojem sedežu, toda izven uradnih prostorov, žigosanje, overavljanje, preizkušanje sistemov itd., se pobira poleg pristojbine po členu 1. te tarife še po 100 Din za vsak delovni dan.
To doplačilo pobira tudi laboratorij osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Zagrebu, če se pregledujejo in žigosajo tokomeri ali preizkušajo sistemi v okolišu mesta Zagreba, toda izven uradnih prostorov laboratorija.
Poleg tega mora poskrbeti stranka ob svojih stroških za transport priprav, potrebnih pri službenem poslovanju, iz prostorov osrednje uprave, odnosno njenega laboratorija, na lice mesta in odtam nazaj.
Člen 3.
Če se vrši službeno žigosanje, overavljanje. preizkušanje sistemov itd. na prošnjo strank izven sedeža osrednje uprave za mero in dragocene kovine ali njenega laboratorija v Zagrebu, morajo trpeti stranko tudi vse uradnikove potne in vozno stroške, nadalje stroške za transport in prevoz potrebnih priprav in instrumentov.
Člen 4.
Poleg žigovine, pristojbin za preizkus sistema, za overovitev in ostalo preizkuse, potom doplačil i" potnih stroškov po prednjih členih 1., 2. in 3. morajo trpeti stranke:
a)	stroške za publiciranje tehničnih popišov i'1 konstrukcijskih načrtov novoodobrenih sistemov;
b)	stroške za pomožno moč ali poslužnlštvo, če ju je treba pri poslovanju;
c)	stroške za material ali energijo (vodo, plin» tok itd.), ki se uporabi, če se vrše preifckusi v laboratoriju osrednje uprave za mere in dragocene kovine.
Ob poslovanju na licu mesta (vštevši pregledovanje in žigosanje tok o m er ov) mora poskrbeti stranka sama, za potrebni material ali potrebno energij"-
Stroški materiala, potrebnega za kiemijske analize po točki IV. člena 1. te tarife, obremenjuj" državo.
V Beogradu, dne 7. aprila 1929.; št. 34.563.
Minister pravdei:
Srškič dr. Mil. s. r.
4.	Ena k o ročne in n e e n a ko r o č n e tehtnico n a g d b u i c e, tehtnice z vrhnjimi skledicami in prenosne tehtnice most o v n i c e:
a)	za, preizkus sistema,.............. 300 Din,
b)	za dopolnilni preizkus sistema .	.	.	150	* .
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 22. aprila 1929., št. 94/XXXIX.
Člen 5.
Za naknadne preizkuse odobrenih sistemov in merilnih priprav zaradi končne ugotovitve "J11 uporabnosti v javnem prometu se ne pobira nobenu pristojbina.	,
Vendar pa morajo skrbeti prizadeta podjetja svojih stroških za dopremo teh merk osrednji upra'1 za mere in dragocene kovine in njih odpremo odtano tudi morajo povrniti državi eventualne izdatke
gotovem denarju (za uporabljeni material ali uporabljeno energijo).
Člen 6.
žigovina, pristojbine za preizkušanje sistemov, za overavljanje in ostalo preizkušanje po členu 1. in doplačila po členu 2. te tarife se pobirajo od strank vnaprej na čekovni račun poštne hranilnice.
Samo pristojbine za preizkuse in za kemijske analize po točkah III. 2. in TV. člena 1. tarife in
1	ostranske stroške po členu 4. tarife so pobirajo po izvršenem preizkusu. Na strankino zahtevo se morajo stroški, ki bi mogli nastati, približno določiti vnaprej.
Člen 7.
Upravnik osrednje uprave za mere in dragocene kovine srde zahtevati glede plačila pristojbine po Točkah ITI. 2. in TV. člena 1. in plačila stroškov po Členih 3. in 4. te tarife od strank obvezno izjavo ali Položitev depozita.
Člen 8.
Žigovina in ostale pristojbine po točkah L, II. in ITI. člena 1. tarife se pobirajo na mere in merilne Priprave, ki se jemljejo v postopanje zaradi pregledovanja in žigosanja, preizkušanja sistemov, ove-ravljanja itd., tudi fhkrat, kadar ne izpolnjujejo postavljenih pogojev ter sč brez žigosanja ali overav-Ijanja vrnejo, odnosno se preizkus sistema ne konča
2	njegovo odobritvijo.
Žigovina, odnosno pristojbina za overovitev (točki I. in III. člena 1.), se ne plača, ako se pokaže na prvi pogled, brez uporabe instrumenta ali po->nočka, da se mera ne more ožigosati ali overoviti. V takih primerih se ne plača žigovina niti takrat, kadar se uniči prejšnji žig, ki bi bil na meri.
Prav tako se ne pobira žigovina na mere ali me-lilne priprave, ki dospejo razbite ali se razbijejo ob Pregledu.
Člen 9.
Državni uradi in državne naprave, razen pridobitnih, se opraščajo žigovine po točki I. člena 1. za pregledovanje in žigosanje svojih mer.
Člen 10.
Ob pregledovanju in žigosanju tokomerov, kateri se uporabljajo v podjetjih in napravah, ki so v lasti ali pod upravo oblastnih samouprav, most ali občin, potem v šolah, sirotiščih, ubožnicah, bolnicah ali sploh v javnih zavodih, se daje od žigovine po točki I. člena 1. te tarife 10%en popust. Če d;i taka stranka (oblast, mesto, občina ali javen zavod) na razpolago tudi prostore, aparate in poslužništvo, znaša popust pri Žigo vini 30 %.
Ce dado spredaj naštete naprave na razpolago S'vojo prostore, aparate in poslužništvo za pregledo-vanjo in žigosanje tokomerov, ki so lastnina privat-uih strank, znaša popust pri žigovini po členu 1., točki I., tarife 50 %. Ta popust se daje samo po predhodni odobritvi ministra za trgovino in industrijo in ob pogojih, ki se predpišejo o priliki odobritve, ter Se uporablja samo na tokomere, ki so lastnina takih "aprav.
Člen 11.
Za povračilo žigovine, pristojbin za preizkušanje Itd. po členu 1., doplačil po členu 2. tarife in. ostalih stroškov po tej tarifi (člena. 3. in 4.) lahko zaprosijo Prizadete stranke v 30 dneh od dne, ko se jim je VročU obračun.
Prošnje se vlagajo pri ministru za trgovino in
Industrijo.
Člen 12.
Na vse mere, merilne priprave itd., ki se pri-javijo osrednji upravi za mere in dragocene kovine v_ Pregled in žigosanje, preizkus sistemov ah overo-v’ltev, glede katerih pa se poslovanje ne dovrši do 'h10, ko stopi ta tarifa v veljavo, je pobirati žigo-vino, pristojbine in ostale stroške po odredbah te tarife.
Člen 13.
Ko stopi ta tarifa v veljavo, prestane veljati točka IX. člena 1. br. 599/28 z dne 10. septembra ■^28.*
Člen 14.
Ta tarifa stopi v veljavo dne 1. maja 1929., ko So predhodno razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 9.aprila 1929.; št. 1976.
Minister za trgovino in industrijo: ___	Mažuranič dr. Želimir s. r.
* Uradni list z dne 17. oktobra 1928., št. 332/98.
209.
Postopanje za sprejemanje in ocarinjanje blaga brez raztovoritve ali z delno raz-tovoritvijo iz vozil.
(Ukinitev razpisa C. br. 3687/26.)*
Po členu 16. carinskega zakona določa carinarnica, kdaj in kje naj se blago razklada in namešča.
Voznik, odnosno tisti, ki prinaša blago, ga mora po členu 22. carinskega zakona ob lastnih stroških razložiti in namestiti tja, kamor določi carinarnica.
Glede na prednji zakonski odredbi se ukinja razpis C. br. 3687 z dne 30. januarja 1926.** in se odreja v bodoče to-le postopanje:
V vagonu, na ladji ali na vlačilnici se sprejema brez rarztovoritve to-le enovrstno blago:
a)	blago, poseibe prispelo v enem vagonu, nadalje blago na ladji, odnosno na vlačilnici, p osebe nameščeno (ločeno od drugega blaga) in vidno, ki ni zar vezano plačevanju carine, državne trošarine in monopolne takse, kakor tudi tako blago, ki je oproščeno plačevanja teh davščin.
Za tako blago se smatra ono, ki po obči carinski tarifi ne plačuje carine, potem blago, ki je na kakršnikoli podstavi predhodno oproščeno plačevanja carine.
Za blago, ki ne plačuje carino, se smatra tudi blago iz členov 9. in 10. zakona o obči carinski tarifi;
b)	enovrstno blago, prispelo nevloženo;
c)	enovrstno bigo, grobo in sirovo, najsi je prispelo vloženo ali ne, če se da, očividno ocariniti tudi brez raztovoritve. Semkaj, so šteje to-le blago: sirova kava, sladkor in drugo kolonialno blago, tekočine v sodih in drugih posodah, raznosila in drugo zapalno blago, razna vozila i. dr.
Za enovrstno blago se smaitra blago iz iste tarifne številke, postavke in podpostavke carinske tarife (avtonomne in pogodbene), ki se ocarinja po isti carinski stopnji.
Naloge za sprejemanje blaga na prednji način izdajajo starejšine carinarnic ali uslužbenci, ki jih sta-rojšine odrede za to, in sicer ob primerjanju na-kladnic, odnosno spremnic, s tovornimi listi po1 členu 18. carinskega zakona, tako, da postavljajo zgoraj na nakladuico, odnosno na spremnico, in na dotični tovorni list pripombo: «Naj se sprejme v vagonu, na ladji, na vlačilnici» s podpisom uslužbenca, ki je izdal nalog.
Ko se izdajajo ti nalogi, je treba skrbno ocenjati (po vrsti blaga in po načinu vklada iz tovornih listov), ali se dä dotično blago pregledati brez raztovoritve. Poleg tega se morajo ocenjati tudi druge okolnosti, kakor: jemanje oglcdkov, analize, čakanje na eventualno potrebne specialne odobritve itd.
Železnica, odnosno poveljnik ladje ali zastopništvo dotičnega brodarstva, dado, ko se jim vrnejo tovorni listi, pristanek za sprejem blaga brez raztovoritve po pripombah, postavljenih na tovornih listih. Pristanek za to se smatra za danega, č)e ne zahteva voznik ob vrnitvi tovornih listov raztovoritve. Takim zahtevam morajo carinarnice ustrezati. Carinarnice smejo dovoljevati na posebne pismene prošnje interesentov sprejem blaga brez raztovoritve na prednji način tudi v drugih primerih in drugega blaga, izvzemši spredaj, navedeno, pri čemer vpošte-vajo in ocenjajo specialno potrebe za, to.
Poleg tega odločajo carinarnice na posebne pismene prošnje interesentov za raztoVoritev blaga, če je bilo odrejeno drugače, po ocenah okolnosti, zaradi katerih se to zahteva.
Odločbe carinarnic v obeh prednjih primerih so izvršne.
Te prošnje se morajo vložiti najdlje do trenutka, Ikio se tovorni list izkupi, ali takoj, čim se izkupi in preden se postavi vagon za raztovoritev.
Za ocarinitev blaga v vagonu, na vlačilnici ali na ladji se ne zahtevajo posebne prošnje.
Blago, sprejeto v vagonu, na ladji ali na vlačilnici, se mora ocariniti brez raztovoritve ali z delno raztovoritvijo, kadarkoli je to mogoče. Toda dekla-rant mora označiti na deklaracijah na prvi strani, kako in kje se jo blago sprejelo.
Če se, carinski pregled po členu 41. carinskega zakona no more izvršiti brez raztovoritve ali z delno raztovoritvijo, morajo carinski uslužbenci, angažirani za pregled, to ustno sporočiti carinarničnemu starej-šini, ki odloči o nadaljnjem postopanjiu. Ta odločba
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 17. aprila 1929., št. OO/XXXVHI.
** Uradni list z dne 18. februarja 1926., Št. 59/15.
je za angažirane uslužbence in za dekilaranta obvezna. V tem primeru potrdi tudi starejšina, če se vrši pregled brez raztovoritve ali z delno raztovoritvijo, izvršeni pregled s svojim podpisom poleg angažiranih uslužbencev.
Sprejem in ocarinitev blaga na ta način morata biti nujna in se morata vršiti prvenstveno, da se objekt (vagon, ladja, vlačilnica) pravočasno oprosti tovora, če mogoče še v šestih delovnih urah od tre nutka, ko se je predložila deklaracija; zato morajo sprejeti carinarnice blago brez raztovoritve takoj, ko vpišejo nakladnico v zapisnik, in sicer po nakladnica!), predloženih dopoldne, najdlje istega dno popoldne, po nakladnicah, predloženih popoldne, pa najdlje prihodnjega dne dopoldne.
Blago, neocarinjeno v voznem objektu, v katerem se je sprejelo; sme ostati preko roka, odrejenega za ocarinitev samo, če ne odredi voznik ali carinarnica drugače.
Če je treba blago, sprejeto v voznem objektu, raztovoriti, da se preizkusi točnost prijave po členih 40. in 41. carinskega zakona, zbog analize, ekspertize, pridobitve mnenj, potrebnih za preizkus točnosti, ali če je treba po izvršenem pregledu ugotoviti netočno prijavo, odnosno če se kakorkoli drugače onemogoči izročitev blaga (oprostitev vagon») zbog naknadne carinske manipulacije, mora voznik na poziv carinarnice blago raztovoriti in namestiti, kamor to carinarnica določi.
Seveda je pobirati takso po zakonu o taksah v obeh prednjih primerih, v katerih se morajo predložiti posebne prošnje, drugače ne.
V	Beogradu, dne 13. aprila 1929.;
C. br. 15.760.
Minister za finance:
Šverljuga dr. S. s. r.
210.
Navodila
za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Italijo.*
V	«Službenih Novinah» z dne 14. novembra 1928.** je bil razglašen zakon o pogodbi o trgovini in plovitvi med kradjvino Srbov. Hrvatov iln Slovencev in kraljevino Italijo ter je tudi stopil istega dne v veljavo. S tem zakonom so znižane ali določene stopnje carine za izvestno blago ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi pravilnega. uporabljanja stopenj, določenih v pogodbi, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo:
1.	K tar. št. 7.
Najsi so točke 2., 3. in 4. te tarifne številke dogovorjene z Italijo, je treba vendarle na predmete iz teh točk, ki so omenjeni v odločbi ministrskega sveta. C. br. 39.202/25,*** uporabljati stopnje, znižane s to odločbo, iz razlogov, omenjenih v razpisu C. br. 47.615/26.	"	#
2.	K tar. št. 18., točki 1. b) in točki 3t
Po dogovorjeni stopnji 15 Din se ocarinjajo poleg
predmetov, omenjenih v odločbi ministrskega sveta C br. 29.294/25,t tudi mandarinke, ker so izrečno omenjene v pogodbi z Italijo.
3.	K tar. št. 21., točki 2.
Na suhe smokve, omenjene v točki 2. a) in b) to tarifne številke, se uporabljajo znižane postavke 20 Din, odnosno 12 Din, po pogodbi z Grčijo ob uvozu iz pogodbenih držav.
4.	K tar. št. 3 6., točki 2.
Ker je v pogodbi z Italijo določeno, da so šibje, drevesca, stebla in grmičevje lahko v posebnih loncih ali kakorkoli drugače zavite, da pa se vendarle ocarinjajo po dogovorjeni stopnji 5 Din, prestane že s tem veljati avtonomna odredba iz pripombe k tej tarifni številki, kolikor se nanaša na šibje, drevesca, stebla in grmičevje.
5.	K tar. št. 103., točki 1.
Za žitne moke, omenjene v pogodbi z Italijo, je smatrati moke iz vseh vrst žita, izvzemši moko iz riža, sočivja in krompirja.
I	ki je bil razglasen v «Službenih Novinah» z dne 1121. avgusta 1926., št. 188/LL* Po listi a) naknad-
6.	K tar. št. 1 31.
Pod imenom «testa za hrano», omenjena v pogodbi z Italijo, je treba umeti vse predmete, omenjene v tej tarifni številki.
7.	K tar. št. 3 2 9.
Znižana postavka 50 Din, odnosno 150 Din, iz pogodbe z Italijo se uporablja samo na veenitno pnejo. Na enonitno pa se uporablja avtonomna postavka 100 Din, odnosno 150 Din, ker taka preja ni omenjena v pogodbi z Italijo.
8.	K občim opazkam k V. delu tarife.
Pod imenom «fasonirane» tkanine, ki se omenjajo
v točki 2. občih opazk, je treba umeti dosinirano tkanine.
9.	K tar. št. 4 6 2.
Na razglednice vsake vrste iz te tarifne številke se uporablja znižana postavka 200 Din iz pogodbe z Nemčijo, najsi so razglednice dogovorjene z Italijo s stopnjo 250 Din.
10.	K tar. št. 4 7 3., t o č k i 4. b a).
Na trdo vezane knjige v tujih jezikih se uporablja postavka 10 Din iz pogodbe z Nemčijo, najsi so dogovorjene z Italijo s postavko 40 Din.
11.	K tar. št. 5 7 7.
Znižana postavka 16 Din iz pogodbe z Italijo se uporablja samo na dele solnčnikov; na dele dežnikov pa. se uporablja avtonomna postavka. 32 Din, ker ti deli niso omenjeni v pogodbi z Italijo.
V	Beogradu, dne 26.aprila 1929.;
C. hr. 17.406.
Minister za finance.
Šverljuga dr. S. s. r.
211.
Navodila
za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Grčijo.
(Ukinitev razpisa C. br. 14.370/27.) *
V	«Službenih Novinah» z dno 1. novembra 1928., št. 254/LXXIV A,** je razglašen zakon o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Grčijo ter je tudi stopil istega dne v veljayo. Z listo A. omenjenega zakona so znižane ali pa določene stopnje carine za izvozno blago ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi pravilnega uporabljanja odredb iz liste A. dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakonu o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo:
1. K tar. št. 12., točki 2. a) in b).
Znižana stopnja 20 Din se uporablja samo na suho grozdje «sultanino» in «rozaki», in sicer samo, če sta v zavojih do vštetih 5 kg skupne teže. Na sultanino ih rozaki se uporablja, če sta v grozdu, avtonomna postavka 200 Din, kakor se uporablja ta postavka na vsako drugo grozdje, ki ni sultanina ati rozaki, a priliaja v grozdu ali v zavojih do vštetih 5 kg skupne teže.
Če sta. sultanina in rozaki v zavojih s preko 5 kg skupne teže ali Če sta brez zavoja, se uporablja znižana postavka 15 Din, na korintsko suho grozdje pa se uporablja, znižana postavka 10 Din. Na vsako drugo grozdje, ki ni sultanina, ali rozaki ali klorint-sko grozdje, a je v zavojih s preko 5 kg skupne teže ali brez zavoja, se uporablja avtonomna postavka 120 Din. .
Za sultanino se smatra in ocarinja ono suho grozdje, ki ima debelejša zrna, brez semena, svetlo-r um en kas te barve. Za rozaki so smatra in ocarinja suho grozdje, ki je po debelosti zm in barvi povsem podobno suita,nini, toda se razlikuje od njle v tem, da ima semena.
Za korintsko suho grozdje so smatrajo posušena zrna posebne vrste vinske trte (Vitis chorintica), ki izvaja, svoj izvor iz Korinta v Grčiji.
To suho grozdje se razlikuje v tem, da so •zrna jako drobna, modročrne do povsem črne barve, da je jako sladko in brez semen.
Če je korintsko grozdje presno, se pozna še po tem, da, so grozdi sestavljeni iz več manjših grozdiće v.
2.	K tar. št. 112., točki 2.
Pod vinskim žganjem, omenjenim v pogodbi
Grčijo, je umeti proizvod, dobljen s kuhanjem vina na isti način, kakor se dobiva konjak —• naziv, ki se rabi za vinsko žganje v izvestnih krajinah Francije.
3.	K tar. št. 115., točki 1.
Po pogodbi z Grčijo smejo imeti prevrela vina v sebi do 14 volumnih odstotkov.
V pripombi k tej tarifni številki je takoj rečeno: «vina, ki imajo v sebi nad 14% do 18 % alkohola, plačujejo še za vsako stopnjo in za 100 kg po 5 Din več»; torej se niti na vino, ki ima v sebi ravno 14 % alkohola, ne pobira nikakršen dodatek. Ker pa je rečeno v tej pripombi «do 18 % alkohola», se utegne neenako tolmačiti, da so vina, ki imajo v sebi ravno 518 % alkohola, izključena iz pravice, ukoriščati to pripombo.
Če se vzame v poštev, dai je rečeno v pripombi: «nad 14 %.», s čimer je pojasnjeno besedilo naslova točke 1., se je mislilo po vsej priliki, ker je rečeno: «do 18 % alkohola», da obseza pripomba tudi vina, ki imajo v sebi ravno 18 % alkohola. Torej! imajo vina, ki imajo v sebi ravno 18 % alkohola, pravico, ukoriščati pripombo.
Prevrela vina, ki imajo v sebi nad 18 % alkohola do vštetih 22-50 %, plačujejo dodatek po dotični pripombi iz obče tarife; kot najugodnejše ostale carine pa ostanejo carine iz pogodbe z Grčije.
Vina s preko 22-50 % alkohola se ocarinjajo prav tako po tar. št. 112. pogodbe z Grčijo.
4.	K tar. št. 12 8., točki 3.
Znižana postavka! 10 Din se uporablja samo na ostanke pri precejanju grozdja; na ostanke pri precejanju ostalega sadja in jedilnih plodov pa se uporablja še nadalje avtonomna postavka 50 Din.
5.	K tar. št. 18 7.
Najsi ni navedeno v pogodbi z Grčijo celotno besedilo te tarifne številke, se vendarle uporablja dogovorjena postavka 85 Din na visa mila, omenjena v tej tarifni številki, tudi če imajo dodatek kosmetič-nih ali mledicinskih sredstev. Tako je treba postopati zategadelj, ker so dogovorjena «ostala mila» iz tar. št. 187., t. j. vsa mila, ki niso omenjena v tar. št. 186., toda imajo v sebi ali kosmeltična ati medicihska sredstva.
6.	K tar. št. 315. točki 2. a).
Ker je določena za preproge v obliki žameta različna stopnja, in sicer po številu vozlov, se mora število teh vozlov tudi določati. Vozli se štejejo na licu preproge, v smeri snutka, t. j. po onem robu preproge, ki je raven, brez proste preje.
Na ocarinjanje preprog po oni ali drugi stopnji vpliva število vozlov v enem dolžinskem metni, tako da ga je treba v njem tudi določiti. Če pa se štetje v enem celem metni skoro ne d& izvesti, se izvrši v 10 dolžinskih centimetrih in dobljeno število se pomnoži z 10. Ker utegne število vozlov na poedinih mestih preproge v izvestnih mejah varirati, naj se štejejo vozli na treh različnih mestih: v enem oglu preproge na pet centimetrov od enega in drugega robu, na sredi preproge in v drugem nasprotnem oglu od prvega na isti način kaklor v drugem oglu. Dobljeni rezultati se seštejejo, razdele s 3 in nato pomnože z 10. Tako se dobi srednje število vozlov, ki jje odločilno za ocarinitev.
S tem se ukinja, razpis C. br. 14.370 z dne 6. aprila 1927.
V	Beogradu, dne 23. aprila 1929.;
C, br. 11.407.	. . ,	,.
Minister za finance:
Šverljuga dr. S. s. r.
212.
Navodila
za uporabljanje odredb o naknadnem sporazumu k trgovinski naredbi z Avstrijo. (Ukinitev razpisov C. br. 8761/26 in 51.494/27.)*
V	«Službenih Novinah» z dne 10. januarja 1929., št. 6/IH,** je razglašen zaklon o naknadnem sporazumu k trgovinski pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo in je tudi stopil istega dne v veljavo. Z naknadnim sI>oraz-umom jo izpremenjen tarifni dol zakona o trgovinski pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrije z dne 3. septembra 1925.,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. aprila 1929., št. 100/XLI.
** Uradni list z dnet 28. marca 1929., št. 129/31.
nega sporazuma so ukinjene izvestne stopnje, ki s° bile določene v pogodbi iz hita 1925,, po listi b) pa so izvestne stopnje, določene v pogodbi iz leta 1925., izpremenjene. Po listi c) so dogovorjene izvestne tarifne številke, 'ki niso bile dogovorjene s pogodbo iz leta 1925.
Zaradi pravilnega uporabljanja pogodbe z republiko Avstrijo, izpremenjene in dopolnjene z naknadnim sporazumom, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-La pojasnilo:
1.	K tar. št. 126.
Z listo b) naknadnega sporazuma je izpremenjena prej dogovorjena pripomba k tej tarifni številki tako, da se ocarinjajo po izpremenjeni pripombi vse rudninske vodo iz tar. št. 125., točke 1., in tar. št. 126., točke 1., Če se uvažajo v posodah, običajnih v trgovini, po tar. št. 125., točki 1., in sicer po pogodbeni stopnji 1-40 Din.
2.	K tar. št. 1 3 7., 214., 3 6 7., 4 4 4., 5 4 3., 546., 556., 566., 584., 603., 604., 626., 629., 6 3 8. in 6 51.
Ker so z listo b) naknadnega sporazuma izpremenjene prejšnje dogovorjene stopnje za te tarifne številke, se uporabljajo nanje nove izpremenjene stopnje tako, kakor so določene v listi 6) naknadnega sporazuma.
3.	K t a r. š t. 3 1 6.
Končni zapisnik k naknadnemu sporazumu za to tarifno številko opozarja na to, da se računijo dodatki iz točke 1. občih opazk k V. delu tarife na osnovno dogovorjeno carino, kakor je to sicer tudi določeno v pogodbi z Veliko Britanijo in Irsko, s katero so dodatki na barvanje znižani na 40 %, odnosno na 60 %.
4.	K tar. št. 3 21.
Ker jo z naknadnim sporazumom upostavljena avtonomna, postavka 500 Din na tkane rute za na glavo in za šale, tudi v nerazparanih 'kosih, iz te tarifne številke, se pobirajo tudi dodatki, določeni z občimi opazkami k V. delu tarife, ob ocarinjanjjU tega blaga, kakor so določene z avtonomno tarifo, ne pa po znižani postavki, določeni s poedinimi pogodbami. Dodatki iz občih opazk k V. delu tarife se morajo uporabljati, kakor so določeni z avtonomno tarifo, zato. ker niso predmeti iz tar. št. 321. določeni v nobeni trgovinski pogodbi, s katero so obenem znižani tudi ti dodatki; torej je treba postopati po točki 2.) razpisa C. br. 47.615 z dne 18. decembra 1928.
5.	K tar. št. 3 5 6.
Z listo c) naknadnega sporazuma je dogovorjeno, da se ocarinjajo po tej tarifni številki, in sicelr s stopnjo 500 Din, vrečice za drobni denar iz bom-bažnolanene tkanine z zunaj montiranim kroglastim železnim zaklepom. Potemtakem je treba ocarinja ti te vrečice po tej tarifni številki, ne glede na odstotek bombaža in lanu v tkanini, iz katere so izdelane. Dodatki iz občih opazk k V. delu tarife se pobirajo tudi na te vrečice, in sicer' ne po avtonomni, ampak po dogovorjeni tarifi.
Železni' kroglasti zaklepi so lahko obdelani, pa tudi ponikljani.
6.	K tar. št. 3 68.
Na obutev iz tkanine ali klobučine, s podplati iz druge tvarine, celoma ali deloma iz svile, navedeno v točki 1. tar. št. 368., se ne uporablja več postavka 1200 Din, znižana s pogodbo z Avstrijo, ker, je ta pogodbena postavka ukinjena z listo a) naknadnega sporazuma.
Nasprotno pa se uporablja na obutev, omenjeno v točki 1. te tarifne številke, iz brokatnih ali atlas-nih tkanin pogodbena postavka 1200 Din, kor je ta točka izpremenjena z listo b) naknadnega sporazuma.
Na ostalo obutev iz točke 2. te številke se uporablja avtonomna postavka 400 Din, ker je pogodbena postavka 350 Din, določena v pogodbi z republiko Avstrijo, ukinjena z listo a) naknadnega sporazuma.
7.	K t a r. š t. 4 3 9.
Z listo b) naknadnega sporazuma je izpromenje-no pogodbeno besedilo te tarifne številke, tako da se ocarinjajo po pogodbeni stopnji 10 Din poleg kamenov tudi opeke iz plute in plutnih odpadko' • zvezane po drugih tvarinah.
* Uradni list z dne 30. septembra 1926., št. 36d/ /89.
8.	K tar. št. 4 4 2., 5 3 6., 5 3 7., 5 4 2., 5 4 5., 68 5., 58 9., 590., 592., 601., 602., 616., 628., 633., 654., 658., 660. in 684.
Kor so z listo a) naknadnoga sporazuma ukinjene prejšnje z Avstrijo dogovorjene stopnje na predmete in teh tarifnih številk, se uporabljajo nanje avtonomne stopnje, kakor so določene s predlogom zakona o obči carinski tarifi.
9.	K tar. št. 4 4 5.
Ker je z Usto a) naknadnega sporazuma ukinjena dogovorjena postavka 12 Din za papir iz točke l.a), se pobira nanj avtonomna postavka 12 Din. Prav tako se uporablja na rastrirani papir avtonomna postavka 80 Din, ker je z listo a) naknadnega sporazuma ukinjena prej dogovorjena postavka 40 Din.
Z listo b) naknadnega sporazuma je izpremenjena dogovorjena postavka za ostali papir iz točko 1. b) m nanjo se uporablja postavka 17 Din, ne pa 16 Din, kakor je bilo prej dogovorjetno. Prav tako se upo-rablja na. papir za pisanje iz točke 3. postavka 28 Din, ne pa 30 Din, kakor je Mio prej dogovorjeno.
10.	K tar. št. 4 6 3.
S končnim zapisnikom to naknadnomu sporazumu S(:' je izpremeniia prej dogovorjena pripomba za to tarifno številko; zato je treba postopati ob ocari-njanju predmetov iz te tarifne številke po novi iz-Premenjeni pripombi.
11.	K tar. št. 5 0 4.
Z listo c) naknadnega sporazuma je dogovorjeno, da «e oearinjajo po tej tarifni številki, in sicer s stopnjo 15 Din, Staussove opekaste tkanine. Te tka-uine so izdelane s prepletanjem kovinske žice, ki so ji mestoma dodaja žgana glina. Dodana glina smo kiioti tudi geometrično obliko, pa tudi obliko zve-2(dce; toda zaradi tega je ni smatrati, da ima reUefne okraske. Te tkanine služijo v gradbeništvu.
12.	K tar. št. 534.
S končnim zapisnikom k tej tarifni številki je dogovorjena odredba, ki je bila v razpisu C. br. 61.494 z dne 20. decembra 1927.; zato prestane h. razpis veljati.
13.	K tar. št. 538.
Z listo b) naknadnega sporazuma so izprdmenje-ne prej dogovorjene postavko iz točke l.a) in b) za neobdelano žico, debelo 0-5 do 1 mm, za pocinkano žico iz točke 2. a) in b); zato je treba uporabljati namesto prej dogovorjenih postavk 121, 16 in 18 Din nove postavke 12-50, 13-50, 15-50, 18 in 20 Din.
Z listo c) naknadnega sporazuma je dogovorjeno, da se ocarinja po postavki 14-50 Din žica iz točke 1 c), debela, pod 1 mm do 0-5 mm; zato je treba Uporabljati nanjio to postavko namesto avtonomne Postavko 18 Din. Prav tako je dogovorjeno z listo c) naknadnega sporazuma, da se ocarinja pocinkana ^ca, debela pod 1 mm, iz točke 2. c) po pogodbeni Postavki 22 Din, ne pa po avtonomni postavki 22 Din.
14.	K t a r. š t. 5 4 4.
Z Usto b) naknadnega sporazuma so izpremenje-110 prej dogovorjene stopnje, tako da se uporablja na bate iz točke 1. a) namesto prejšnje postavke *6 Din nova postavka 25 Din, na bate iz točke 1. b) namesto prejšnjo postavke 30 Din nova postavka 86 Din; na nakovala iz točke 2. se uporablja namesto dogovorjene postavke 19 Din nova postavka Din-, prej dogovorjena postavka 19 Din pa se uporablja samo na primaže iz točke 2.
15.	K tar. št. 5 5 4.
Z listo a) naknadnega sporazuma je ukinjena prej ''»govorjena stopnja za vijake in njih matice vsake \’ste m zakovice, prav tako odredba končnega za-'sniika, da se oearinjajo po tukaj, dogovorjeni stop-•P tudi ledonjaki za podkve. Namesto prejšnjih sto-jK>n.i se uporabljajo nove, določene z listo b) nak-. udnega sporazuma, in sicer so uporablja na vijake l_ujih matice vsake vrste, zakovice, železne dele za rdrjanje izolatorjev s premerom ali širino luknjo <id 7 mm in na vijakaste žeblje za tračnice vseh za podkve dogovorjena, stopnja Din. Na vijake in njih matice vsake vrste, zako-Ce, železno dele za pritrjanje izolatorjev e premo-(|UIT1 širino luknje 7 mm ali manj se ne uporablja ogovorjena postavka 70 Din, ampak minimalna °noaiILa postavka 35 Din, če gre za uvoz iz po-45 ry11^1 <*r^avi aU avtonomna maksimalna postavka in, če gre za uvoz iz nepogodbenih držav.
nom OgOv.0iI?ena Postavka 70 Din pomeni, da se avto-me’o'a ^'dmalna stopnja no smo zviševati nad to
16.	K tar. št. 5 5 5.
Ker je z listo a) naknadnega sporazuma ukinjena prej dogovorjena stopnja 22 Din za podkovno žobljo iz točke 1., se uporablja na te žeblje avtonomna postavka 30 Din.
Z listo b) naknadnega, sporazuma je izpremenjena prej dogovorjena stopnja za žeblje in cveke iz žice iz točke 2., tako da se uporablja nanje postavka 25 Din namesto prej dogovorjene postavke 19 Din.
Ker je določeno z listo b) naknadnega sporazuma, da se oearinjajo po točki 2. s postavko 30 Din tudi kovani žeblji za tračnice, se mora uporabljati nanje ta pogodbena postavka.
Po listi b) naknadnega sporazuma je določeno, da so oearinjajo po točki 2,, in sicer s stopnjo 23 Din, pomodreni žični žeblji. Ker je izmed vseh obdelav, navođenih v tej točki, dogovorjena, samo pomodro-valna obdelava, je uporabljati na ostale obdelane žeblje avtonomna postavka 50 Din.
Ker je postavljena v listi b) naknadnega sporazuma pripomba, da se oearinjajo po pogodbenih stopnjah tudi žični žeblji, debeli nad 5 mm, se uporablja dogovorjena stopnja 23 Din ne glede na debelino žičnih žebljev jn cvekov. Potemtakem ne velja glede teh žebljev komentarska odredba za razlikovanje železne žice in za tar. št. 538. stare tarife.
17.	K tar. št. 559.
Z listo b) naknadnega sporazuma so izpremenje-ne prej dogovorjene postavke. Dočim so bili imej dogovorjeni vsi izdelki iz žice iz točke 1., so dogovorjene z naknadnim sporazumom iz točke 1. a) samo vrvi iz žice s stopnjo 27 Din; na ostale predmete pa je uporabljati avtonomno minimalno postavko 40 Din. Izmed predmetov iz točke 1. b) so dogovorjene vrvi iz žice s stopnjo 37 Din in mreže iz žica za vrtne ograje s šesterooglatimi petljami, v kosu pocdniklane, s stopnjo 50 Din. Na vse ostale predmete je uporabljati avtonomno minimalno postavko 70 Din. Carinarnice se opozarjajo na to, da morajo prav tako uporabljati avtonomno minimalno postavko 70 Din na vse one mreže iz žice za vrtne ograje, kf nimajo šostorooglatih petelj, kakor tudi na one, ki niso v 'kosu pocinkane, ampak so izdelane iz pocinkane žica
Ker je dogovorjena vsa točka 2. te tarifne številke po naknadnem sporazumu, je uporabljati tudi na te predmete dogovorjene postavke 35, 55. 50 bi 80 Din.
18.	K tar. št. 5 6 2.
Z listo a) naknadnega sporazuma so ukinjene prej dogovorjene stopnje za predmete iz točke 1. i) in b) za, posode in ostale izdelke iz točke 2. in za predmete iz točke 3. Potemtakem jo uporabljati na predmete iz točke l.a) avtonomno minimalno postavko 45 Din, na predmete iz točke 1. b) pa avtonomno postavko 60 Din. Na posode in ostalle izdelke, ostalo, iz točke 2. se ne uporablja, prej dogovorjena postavka 55, odnosno 50 Din, ampak avtonomna postavka 75 Din. Na predmete h točke 3., ki so bili dogovorjeni s stopnjami 40, 55 in 80 Din, se uporablja avtonomna minimalna postavka 90 Din.
Ker je z listo b) naknadnega sporazuma izpre-menjena prej dogovorjena stopnja 40 Din za po-kositreno konve za transportiranje mleka, iz črne pločevine, iz točke 2., je uporabljati na te konve postavko 45 Din, izpremenjeno z naknadnim sporazumom.
Po listi c) naknadnega sporazuma je dogovorjeno, da se oearinjajo po točki 2., in sicer s stopnjo 30 Din, parilniki za živalsko krmo. Parilniki za, živalsko krmo so priprave, v katerih se pari z vodno paro krompir, žito, oves itd. za živalsko krmo. Pod vplivom vodne pare se krma omehča ter postane za prehrano živali prikladnejša. Parilniki se izdelujejo na dva načina: Ena vrsta je izdelana iz dveh delov, t. j. iz kovinskega kotla, v katerem se razvija vodna para, in iz kovinskega, ali lesenega dobro zaprtega rezervoarja, napolnjenega z živalsko krmo, ki naj se opari. V ta rezervoar se uvaja vodna para. Druga vrsta parilnika je izdelana tako, da sta oba dela: kotel, v katerem se razvija para, in rezervoar za ikirmo, skupaj, s čimer se doseza boljše in cenejše parjenje.
Parilniki za živalsko krmo imajo seveda lahko obe obdelavi in smejo biti v zvezi z ono tvarino, ki jo določa točka 2. te, tarifno številke; prav tako se morajo seveda uporabljati nanje odredbo občih opazk za navadne kovine.
Po listi c) naknadnega sporazuma se oearinjajo po točki 3., in sicer s stopnjo 80 Din, plombe iz jeklene pločevine. Te plombe so narejene iz dveh delov, določenih za to, da se pritisnita drug v drugega in da na ta način plombirata vreče, pakete, zaböjle itd. Seveda smejo imeti te plombe vse obdelave,
ki so omenjene v točki 3., in so lahko tudi v zvezi s fino tvarino.
Pod predmeti za razsvetljavo bi njih sestavinami, ki se oearinjajo po listi c) naknadnega sporazuma po točki 3., in sicer s stopnjo 80 Din, je treba umeti vso ono predmete iz pločevine, ki so pripravljeni tako, da se more vanje vložiti sveteče telo ali tvarina, ki daje z zgorevanjem luč. Med prve spadajo svetilniki, tako zvani fonosi, med druge pa različne petrolejske, 'bencinske, alkoholne, acetilenske in drugo svotiljike, tudi s steklenimi rezervoarji, kolikor se ne bi oca-rinjale zbog obdelavo steklenega rezervoarja kot izdelki iz stekla. Ker so dogovorjeni v tej točki tudi deli predmetov za. razsvetljavo, se uporablja, nanje dogovorjena postavka 80 Din, toda samo, če so ti predmeti iz pločevine, najsi v zvezi s fino tvarino. Ti deli, narejeni iz druge tvarine, se oearinjajo po tvarini, iz katere so, in po obdelavi. Seveda smejo imeti ti deli kakor tudi sami predmeti za razsvetljavo vse obdelave, navedene v točki 3.; ne smejo pa imeti tudi obdelav iz tofikte 4. ali 5. te tarifne številke, ker se oearinjajo v tem primeru kot izdelki s stopnjo 100, odnosno 150 Din.
Za priprave za kuhanje s petrolejem in njih dele, ki se oearinjajo po listi c) naknadnega sporazuma po točki 3. s stopnjo 80 Dm, se smatrajo oni izdelki iz pločevine z rezervoarji za petrolej, ki niso prerejeni za razsvetljavo, ampak za kuhanje. Ti izdelki smejo imeti vse odredbe, določene v točki 3., in so lahko tudi v zvezi s fino tvarino. Obdelava, določena v točki 4. ali 5. te tarifne številke, se ocarinja po teh točkah.
Za petrolejske peči in njih sestavine, ki se oca-rinjajo po listi c) naknadnega sporazuma po točki 3., se smatrajo priprave, prirejene za hitro ogrevanje prostorov z zgorevanjem petroleja. Td priprave imajo kovinski ali steklen rezervoar, kovinske dele za stenj, steklene cilindre. Vsi deli teh peči, kolikor so iz pločevine, navedene v točki 3., se oearinjajo po tej točki s pogodbeno stopnjo 80 Din; deli iz druge tvarine ah. z obdelavami, ki jih ta točka ne navaja,, pa se oearinjajo po tvarini in obdelavi
19.	K tar. št. 5 6 9.
Ker so z listo a) naknadnega sporazuma ukinjene prej dogovorjene postavke za točke l.a) in b), 2.a) in b) in 3. a), se uporabljajo na blagajne in kasete iz teh točk in podtočk avtonomne minimalne postavke 90, 120, 70, 80 in 50 Dni.
Ker je po listi b) naknadnega sporazuma izpre-menjiena prej dogovorjena postavka za blagajne ni kasete iz točke 3. b), se uporablja nanje nova pogodbena postavka 52 Din namesto prejšnje 45 Dbi.
20.	K tar. št. 5 7 0.
Ker so z listo a) naknadnega sporazuma ukinjene prej dogovorjene postavke za obdelano poMštvo, se uporablja na tako pohištvo, ne glede na vrsto obdelave, avtonomna minimalna postavka 100 Din.
Prej dogovorjena pripomba k tej tarifni- številki za gumbe in nastavke iz medi ne vpliva na ocarinja-nje; prav tako je ukinjena z naknadnim sporazumom, tako da ne vpliva na ocarinjanje.
21.	K tar. št. 5 7 2.
Ker so z listo b) naknadnega sporazuma dogovorjeni namizni noži z držaji iz pakfona, tudi oma-mentiranega, se ne uporablja na take nože avtonomna minimalna postavka 400 Din, ampak pogodbena postavka 250 Din.
22.	K tar. št. 5 8 6.
Ker je z listo c) naknadnega sporazuma ukinjena prej dogovorjena postavka 60 Din za armature iz železa v zvezi z brančenim livom, se uporablja nanje avtonomna minimalna postavka 80 Din. Razpis C. br. 8761 z dne 2. marca 1926., ki je bil izdan zaradi pravilnega ocarinjanja teh armatur, prestane veljati.
23.	K tar. št. 6 23.
Ker so z listo a) naknadnega sporazuma ukinjene prej dogovorjene postavke iz točk l.a) in b), 2. b) in 3., se uporabljajo na blago iz teh točk avtonomne minimalne postavke 250, 300, 500 in 600 Din.
Z listo b) naknadnega sporazuma je avtonomna stopnja za predmete iz točke 2. a) znižana od 400 na 330 Din; torej se mora uporabljati ta stopnja.
24.	K tar. št. 6 3 7.
Ker je z listo a) naknadnega sporazuma ukinjena prej dogovorjena postavka 110 Din za predmete i* točke 1.), so uporablja nanje avtonomna minimalna postavka 150 Din.
Z listo b) naknadnega sporazuma jo izpremenjena prej dogovorjena postavka 130 Din za predmete iz točke 2. b) kakor tudi postavka 160 Din za predmete iz točke 3. b). Na predmete iz točke 2. b) ja
uporabljati izpromenjeno postavko 170 Diu, na predmete iz točke 3. b) pa. novo postavko 210 Din.
25.	K tar. št. 6 4 4.
Z listo a) naknadnega sporazuma jo ukinjena prej dogovorjena stopnja 250 Din za gumbe, ki se zapenjajo s pritiskom. Na te predmete je uporabljati avtonomno minimalno postavko. 300 Din.
Z listo b) naknadnega sporazuma je izpremenjema prej dogovorjena stopnja 500 Din na namizno orodje za postavljanje jedi in pijač, servietne obroče, vilice, žlice, stojalca za nože; na te predmete je uporabljati izpremenjeno postavko 600 Din.
26.	K tar. št. 6 4 5.
Z listo a) naknadnega sporazuma je ukinjena prej dogovorjena postavka 800 Din iz točke 2. za gumbe za ovratnike in za manšete, zaporne in igle za ovratnike, igle in spojke za kravate, vse| to v zvezi z najfinejšo tvarino. Torej se mora uporabljati na te predmete avtonomna minimalna postavka 900 Din.
Z listo b) naknadnega sporazuma je izpremenjie|na prej dogovorjena postavka 600 Din iz točke 1. za. zgoraj navedene predmete; nanje je uporabljati novo izpremenjeno postavko 700 Din.
27.	K tar. št. 653.
Z listo c) naknadnega sporazuma je dogovorjeno, da se ocarinjajo kot ostali kmetijski stro ji iz točke 5., in sicer s stopnjo 30 Din, aparati za umetno valjenje in gojenje piščet («umetne kokle»). Ti aparati so narejeni s svetiljkami ali drugimi aparati za razvijanje in vzdrževanje tolike temperature, da se piščeta izvale in vzdrže. Komentarska odredba k tar. št. 433. stare tarifo, po kateri se morajo oca-rinjatii aparati za val jene piščet kot izdelki iz lesa, drugje neimenovani, prestane veljati, kor se morajo ocarinjati ti aparati kot ostali kmetijski stroji po tar. št. 653., točki 5.
28.	K tar. št. 6 6 5.
Z listo a) naknadnega sporazuma sta ukinjeni prej dogovorjeni postavki 150, odnosno 200 Din, za električne aparate iz točk i. in 5.; na te aparate j>3 uporabljati avtonomni minimalni postavki 200, odnosno 300 Din.
Z listo b) naknadnega sporazuma je ‘izpremenjena prej dogovorjena stopnja 150 Din na električne aparate za merjenje in štetje električnega toka »z točke 3.; nanje je uporabljati novo izpremenjeno stopnjo 200 Din.
V Beogradu, dne 28. aprila 1929.;
C. br. 17.408.	... . .	..
Minister za finance:
Šverljuga dr. S. s. r.
213.
Postopanje ob izvrševanju uvoznih ekspedicij stassfurtske soli.
(Ukinitev razpisa C. br. 21.889/26.)*
Na vprašanje, kako je postopati ob uvozu sta&s-furtske soli iz tar. št. 203. uvozne carinske tarife, da ne bi bilo treba uvoznikom dolgo čakati na sklep uprave državnih monopolov, določen v točki 1.) razpisa C. br. 21.889/26, je poslala uprava državnih monopolov z dopisom C. br. 9537 z dnie 12. marca 1929. ta-le odgovor:
«1.) Uvoz stassfurtske soli bi bilo treba dovoliti samo, ko se sol predhodno na uvozni carinarnici de-naturira, odnosno pobarva, če ni že prispela v dena-turiranem stanju.
Carinarnice bi morale vzeti ogledke prispele stassfurtske soli ter jih poslati najbližjemu carinskemu laboratoriju, da se najprej ugotovi, ali je to res stassfurtska s*»l (kainit, karnalit ali silvin) in ali je dovolj pobarvana (najmanj z 0-5 % saj).
Ce prispe sol bela ali slabo pobarvana, je treba izvršiti denaturiranjo na vstopni carinarnici z 0-5 % saj ali z 0-5 % petroleja, plinskega olja ali nafte.
2.) Ker ni sestava stassfurtske soli vedno ista, ampak se po plasteh izpreminja, zato tudi količine natrijevega hlorida močno varirajo, prav tako količine magnezijevega hlorida ali sulfata. Zato se ne bi mogel obtožiti kot tihotapec uvoznik, če se ugotovi, da ima uvožena sol tudi prevelike količine natrijevega hlorida. Da bi se pa preprečile eventualno zlorabe, bi bilo treba postopati po mnenju uprave tako-le:
Ce se ugotovi z analizo, da ima sol 10 % ali več magnezijeve soli (izračunjene kot MgO) se sme pu-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. aprila 1929., št. 100/XLI.

stiti takoj po denaturiranju (s sajami ali petrolejem) v svobodni promet. Če se ugotovi, da je količina magnezijeve soli manjša od 15 %, bi bilo treba določiti z analizo, da, ne gre za ,silvin“, t. j. kalijev hlorid (KC1); če pa se ugotovi, da, ima, uvožena sol 30 %, ali več kalijeve soli, se sme pustiti po denaturiranju v svobodni promet; drugače pa ne bi bilo treba dovoliti uvoza soli, ki ima manj nogo 30 % kalijevega hlorida (KC1) ali manj nego 10 % magme-zijeve soli (MgO).»
Priobčevaje carinarnicam ta odgovor uprave državnih monopolov, jim naročam:
1.	) Carinarnice naj pošljejo ob vsakem uvozu stassfurtske soli najbližjemu carinsko - kemijskemu laboratoriju pravilno oznamenovane ogledke. Ogled-fci se morajo vzeti, če jo prispela sol v vagonu ali v drugem transportnem sredstvu brez zavoja^ tako, da se vzame najmanj pet ogledkov z raznih mest. Ce je prispela sol v zavoju, se morajo vzeti oglodki iz vsakega petega tovorka, ako jih jo več nego pet, ali iz vsakega, ako jih je manj od tega števila.
Če se je prijavila sol carinarnici, ki ima kemijski laboratorij, mora prisostvovati jemanju ogledkov tudi carinarnični kemiki
2.	) V kemijskem laboratoriju se, mora ugotoviti, ali je prijavljena sol res stassfurtska sol (kainit, karnalit ali silvin) in ali je dovolj pobarvana (najmanj z 0-5 %, saj). Ce prispe sol bela ali slabo pobarvana, naj jo denaturira carinarnica z 0-5 % saj ali z 0-5 % petroleja, plinskega olja ali nafte, kakor si pač izbere uvoznik. Material za, denaturiranje mora dati uvoznik carinarnici na razpolago. Denaturiranje se mora izvršiti vpričo kemika, če se vrši uvoz pri carinarnici, ki ima kemijski laboratorij. O izvršenem denaturiranju se mora sestaviti zapisnik v triplikatu; en izvod se pošlje z ostalimi dokumenti vred upravi državnih monopolov (oddelku za prodajo), drugi se priloži unikatu deklaracije, tretji pa se izroči uvozniku.
3.	) Poleg ugotovitve, ali je sol deimturirana, mo: rajo ugotoviti carinsko-kemijski laboratoriji odstotek magnezijeve soli (izračunjene kot MgO) in odstotek kalijevega hlorida (KC1). Ko prejmejlo carinarnice od kemijskega laboratorija poročilo, da ima prijavIjiena sol 10 % ali več magnezijeve soli (izračunjene kot MgO), naj jo puste v svobodni promet s pridržkom, da se predhodno denaturira, če ni že prispela v denaturiranem stanju. Če ima prijavljena sol manj nego 10% magnezijeve soli (izračunjene kot MgO), se pusti v svobodni promet samo, ako ima 30 % ali več kalijevega hlorida (KC1), najsi bi bil odstotek magnezijeve soli manjši od 10 %, V tem primeru se mora sol denaturirati, če ni že prispela v denaturiranem stanju. Ona sol, glede katere se ugotovi v carinsko-kemijskem laboratoriju, da ima manj nego 10 % magnezijeve soli in obenem manj nego 30 % kalijevega hlorida, se ne sme pustiti v svobodni promet, najsi bi bila prispela v denaturiranem stanju ali bi uvoznik pristal na denaturiranje. Ce se uvozi taka sol, morajo carinarnice to sporočiti upravi državnih monopolov (oddelku za prodajo) ter ji priobčiti:
a)	številko uvozne deklaracije;
b)	uvoznikovo stalno prebivališče;
c)	količino prijavljene soli; in
č) poročilo o kemijski analizi, izvršeni v carin-sko-kemijskem laboratoriju, skupno s pravilno vzetimi in oznamenovanimi ogledki.
Pošiljaje poročilo z vsemi navedenimi podatki, naj zahteva carinarnica od uprave državnih monopolov odgovor, kako ji je postopati s prijavljeno soljo, t. j. ali naj jo pusti v svobodni promet aJi naj pobere nanjo monopolno takso kot na jedilno sol ali pa naj ji prepove vstop v državo in uporabljanje v njej.
4.	) Ko izvrši carinarnica po obvestilu, prejotoni od carinsko-kemijskega laboratorija, uvozno carinsko ekspedicijo prijavljene soli, mora poslati upravi državnih mpnopolov (oddelku za prodajo) poročilo angažiranih uradnikov o deklaraciji:
a)	po kateri se je izvršila uvozna ocarinite v;
b)	o uvoznikovem stalnem prebivališču; in
c)	o količini ocarinjene soli.
Poročilu je treba priložiti zapisnik o denaturiranju in poročilo o analizi, izvršeni v carinsko-kemij-skem Laboratoriju.
S tem se^nadomešča razpis C. br. 21.889 z dne 19. maja 1926.
V Beogradu, dne 23. aprila 1929.;
C. br. 17.410.	Minister za finance:
Šverljuga dr. S. s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Knjiga in list, ki ju je prepovedano uvažati in razširjati.*
Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B-br. 7751 z dne 26. aprila 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo «La vie de Lenine», ki je izšla v francoskem jeziku v Parizu v izdaji Piorre-a ChasJesa — Librairie Plon. zbog zgolj komunistične vsebine.
*
Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 10.366 z dne 29. aprila 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej madžarski list «A Mai Nap», ki izhaja v Budimpešti, zaradi razžalitve Njegovega Veličanstva kralja.
Razglas o novih meničnih golicah za inozemske kredite.**
Na podstavi člena 37. zakona o talklsah jo odredil gospod minister za finance z odločbo z dne 4. maja 1929., da se dado z dnem 15. maja 1929. v tečaj nove menične golice za inozemske kredite.
Popis novih meničnih golic brez besedila po Din 760—, 1.010—, 1.260—, 1.510— in 1.760— je ta-le:
Zunanjost, barva in velikost tona menic so iste kakor pri menicah ustreznih vrednosti z besedilom v latinici, ki so sedaj v prometu; razlikujejo se od njih v tem, da imajo kot besedilo natisnjeno v latinici samo:
1.	) napis: «Izdanje i tisak Uprave Državnih Monopola. — Po zakonu o ustanovljenju novih Državnih Monopola, kazni se onaj, koji se uhvati da tiska ovu hartiju od vrednosti, po krivičnom zakonu»;
2.	) označbo cene: Din 760-— Din; Din 1.010—1 Din; Din 1.260— Din; Din 1.510— Din; in Din 1.760— Din;
3.	) napise:
«Plača se na sumu preko 400.000 — 500.000 Din 760— Din'
Plača se na sumu preko 500.000 — 750.000 Din 1.010— Din.
Plača se na sumu preko 750.000—• 1,000.000 Din, 1.260— Din.
Plača se na sumu preko 1,000.000 —1.250.000 Din 1.510— Din.
Plača se na sumu preko 1.250.000 —1.500.000 Din 1.760— Din.»
Namesto ostalega besedila so natisnjene samo valovite črte, da. more interesent popisati dotično golico s celotnim besedilom v onem jeziku, v katerem je menica potrebna.
Papir je bel brez vodnega tiska.
Iz generalne direkcije davkov v Beogradu,
dne 4. maja 1929.; št. 41.589.
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. maja 1929», št. 106.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 10. maja 1929., št. 108.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. št. 363.
Gibanje nalezljivih bolezni
v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 30. aprila 1929.
	——	5			S	ul
Srez	3		N V	TZ S	
	6	§•§	O >	p	o >
Sea. — Erysipel**.					i i
Kamnik	 Laško 		i	1	•	•	
Ljubljana, mesto .	3	.	i	•	L o
Radovljica ....	2				
Skupaj .	6	1	i	•	6
Krčevit* odrevenelost. -			- Tetanus.		• 1
Kranj		•	1	•	1	
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih J	Ostalih v oskrbi
Skupina tifumih boleini.					
Brežice		4				4
Ljubljana, mesto .	1	i	•	.	2
Skupaj .	5	1		•	6
ftkrlatinka.		— Scarlatina.			
Brežice			1			1
Črnomelj		6	8	,	2	12
Kočevje		1	1	.	•	2
1 Kranj		13	1	6	,	8
Krško		1		1	#	
j Laško 		4	1	1	(	4
Litija		4	3	.	.	7
j Ljubljana, srez . .	6	.	,	,	6
Ljubljana, mesto .	5	1	.	1	5
Logatec		1		,	.	1
Novo mesto . . .	5	i	2	1	3 1
Radovljica ....	6		2		4
Skupaj .	52	17	12	4	53 ,
Oipice. -		Morbilli.			
Laško 		1		•		1
Ljubljana, mesto .		1		,	1
Novo mesto . . .	6	160	42	.	121
Skupaj ,	7	161	42	•	126
Darica.	— Diphteria et Croap.				
Kamnik		1 1		.		1
Kranj		1	,	1	.	.
Ljubljana, srez . .	5		.	.	5
Ljubljana, mesto ,	1	3	,	1	3
Radovljica ....	1	1	.	.	2
Skupaj .	i 9	4	1 1	1	11
V Ljubljani, dne 4. maja 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: Mayer dr. s. r.
Srez	Ostalih	Na novo j obolelih	Ozdra- velih	Umrlih j	Ostalih ; v oskrbi
Vnetje prinšesne slinavke. — Parotitis epidemica.					
Murska Sobota . .		2			2
Ptuj		20	24	19	,	25
Ptuj, mesto. . .	30	56	29		57
Skupaj .	50	82	48	•	84
Darica.	— Diphteria et Croup.				
Celje		2	t	1		1
Ljutomer		1	a	,		1
Maribor, levi breg.	1		a		1
Murska Sobota . .		1			1
Prevalje		2		2		
Šmarje pri Jelšah .	2	3	1		4
Skupaj .	8	4	4		8
V Mariboru, dne 3. maja 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti:
oblastni sanitetni referent Jurečko dr. s. r.
Vet. br. 201/19.
Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni v območja mariborske oblasti z dne 13. maja 1929.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena obrili [Ki z navadnimi (Srka,mi: kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Konjice: Loče (Mlače 1 dvorec). Maribor, desni breg: Studenice (Studenice 1 dvorec). Ptuj: Slovenja vas (Oeirečja vas 1 dvorec), Trnovci-Sela (Barislovci 1 dvorec), Zgornja Pristava (Popovci 1 dvorep).
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 16/29.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 30. aprila 1929.
			
Srez	i 3	11	ii
	6	Sl	0 >
S
G
D
Celje............
Konjice .... Ljutomer. . . .
Prelog...........
Ptuj ............
Slovcnjgradec. .
Skupaj
Skupina tifusnih bolezni.
. . I 2 1 2
1
Skrlatinku. — Scarlatina.
Celje
Celje, mesto Cako
ikovec Dolnja Lendava. Gornji grad . . Konjice .... Ljutomer.... Maribor, desni breg Maribor, levi breg Maribor, mesto .
Prelog.........
Ptuj ..........
Slovcnjgradec. . Šmarje pri Jelšah
Skupaj
Oipice. — Morbilli.
Celje............I 6	11	3
Celje, mesto .	.	.	|	2	3	2
Murska Sobota	.	.	9	.	4
Slovcnjgradec.	.	.	2	.	2
4 1 2 1 7 1 1
11
2
9
7
5 2
Skupaj . j 19
8en. — Brysipelag.
1
Čakovec .... Ljutomer.... Maribor, levi breg Murska Sobota 7 alovenjgradec. .
Skupaj .
Krčevita odrevenelost — Tetanus.
Maribor, levi breg. |	.	|	2	|	. j .
5?
.sij
6:
2
2
2
1
7
1
1
10
2
14
1
5
5
3
13
3
5
Sustave c.
Prelog: Prelog (Prelog 1 dvorec).
Garje konj.
Ptuj: Gajovci (Placarovci 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj.
Maribor, desni breg: Studenice (Studenice 1 dvorec). Maribor, levi breg: Lajteršberg (Lajteršberg in Počehova po 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 2 dvorca). Maribor, levi breg: Lajteršberg (Lajteršberg 1 dvorec). Prevalje: Vuzenica (Vuzenica. 1 dvorec). Ptuj: Runeč (Stanovno 1 dvorec), Trgovič (Trgovič 2 dvorca). Maribor, mesto: 1 dvorec.
Svinjska rdečica.
Prelog: Sv. Juraj v Trnju (Sv. Juraj l dvorec). Ptuj: Hajdina (Spodnja Hajdina 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Ponikva ob južni železnici (Hotunje 1 dvorec).
Čebelna. gniloba.
Dolnja Lendava: Lipa (Lipa 1 dvorec).
V Mari b or u, dne 13. maja 1929.
Za, velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Preds. 442/13/29—1.
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo advokatskega pripravnika Pečarja Stanka v Novem mestu na. njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega, okoliša.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 4. maja 1929.
Preds. 339/4/29—2.	3—3
Razpis.
Pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah se odda mesto pisarniškega uradnika.
Prednost za to mesto gre prosilcem, ki imajo tudi zemljiškoknjižni izpit.
Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkes-neje do dne 4 junija 192 9. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v civilni državni službi, se opozarjajo na člen 12. uradniškega zakona.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 5. maja 1929.
E 626/28.	921
Dražbeni oklic.
Dne 13. junija 1 929. ob pod desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Vransko, vi. št. 26: poslopja, cenilna vrednost 585.000 Din, zemljišča, cenilna vrednost 692.194 Din; zemljiška knjiga za katastrsko občino Tešovo, vi. št. 68: zemljišča, cenilna vrednost 56.693 Din 50 p; zemljiška knjiga za kataskrsko občino Ločico; vi. št. 112: zemljišča, cenilna vrednost 33.340 Din; vrednost priteklin 15.190 Din — skupaj za petinko 276.483 Din 50 p; najmanjši ponudek 163.203 Din.,
Pod najmanjšim pomnikom so ne bo prodajalo.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitolja, ki jel ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni' oklic, ki je nabit na, uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 8. maja 1929.
Popravek.
V sklepu okrožnega kot konkurznega sodišča v Mariboru z dne 18. aprila 1929., priobčenem v Uradnem listu 50 z dne 18. maja 1929. (stran 395.) se mora glasiti: «Konkurzna stvar Plauca (ne: Planca) Maksa».
--------------------
Razglasi raznih uradov in oblastev,
Št. ,828/29.	901
Objava.
Gospod Andrejčič dr. Anton, advokat v Trebnjem, je naznanil podpisanemu odboru dne 10. maja 1929., da se preseli v troh mesecih s svojo pisarno v Novo mesto.
V Ljubljani, dne 11. maja 1929.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani:
podpredsednik: Žirovnik dr. J. s. r.
Št. 3187.	3—3
Razpis.
Pri gradbeni direkciji v Ljubljani se odda več mest inženjerjev-pripravnikov gradbene stroke v I. kategoriji državnih uradnikov.
Prošnje, pravilno 'kolkovane in opremljeno s prilogami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., naj se vlože do dne
2	5. maja 1929.
pri gradbeni direkciji v Ljubljani, kjer se dobivajo tudi nadaljnja pojasnila.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 4. maja 1929.
Št. E. r. 572/29.
Razglas.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zaik. št. 2 iz leta 1888., je postavila podpisana komisi,ja komisarja Pokorna Ivana kot komisarja za agrarne operacije v ljubljanski oblasti, da se izvrši nadrobna razdolba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 235, katastrska občina Gradišče, sodni okraj kostanje viški.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz
leta 1888., glede pristojnosti oblaste v, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izjav, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajk) pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarne operacije.
Komisija za agrarne operacije v Ljubljani,
dne 10. aprila 1029.
Predsednik: Natlačen dr. M. s. r.
St. 2637.	908
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 200 m3 suhih, razcepljenih bukovih drv, franko postaja Šoštanj, odnosno franko zdravilišče.
Ponudbe naj se vlože do dne 2 2. maja 1029.
Upraviteljstvo državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolščici,
dne 11. maja 1929.
RazM objava.
zdravnika specialista za zobno zdravništvo z mesečnim honorarjem 2500 Din.
Svojeročno spisane prošnje je treba opremiti s krstnim' listom, domovnico, poročnim listom, rojstnimi listi otroki, šolskimi izpričevali, izpričevali o dosedanjih službah, zdravniškim izpričevalom hi potrdilom o ureditvi vojaško dolžnosti.
Prošnje naj se vlože pri podpisanem uradu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, do vštetega dne 1 0. junija 1929.
do 12. ure. Kesnejo došle in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 11. maja. 1929.
Št. 7030/1929.	905
Razglas o licitaciji.
V uradnih prostorih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ulica br. 3, soba št. 315, se bo vršila dne 2 5. maja 1929. ob desetih javna pismena ofertna licitacija za dobavo koksa za centralno kurilno napravo v njegovi zgradbi v Zagrebu.	.
Ponudbe se morajo glasiti na celokupno dobavo 100 vagonov koksa za centralno kurilno napravo.
Ponudbe je treba opremiti s kolkom za 100 Din ter jih izročiti v zapečatenem zavitku do spredaj označenega roka v vložišču osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Na zavitek je treba zapisati: «Ponudba za dobavo koksa po licitacijskem razglasu št. 7030/1929.».
Jamčevino v znesku 5 % za domače državljane, 10 % pa za inozemco, mora položiti vsak ponudnik pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in vročiti potrdilo o tem komisiji, preden se začno odpirati ponudbe.
Za jamčeivino lahko služijo: 1.) nevinkulirane vložne knjižice velike banke ali gotovina; 2.) državni vrednostni papirji, računjeni po nominali; 3.) vložno knjižice Državne hipotekarne banke, zastavnice ali komunalne obveznice, ki jih je proglasil minister za finance za sposobne kot kavcijo in jim priznal pu" pilarno varnost, vse po kurzni vrednosti, toda ne preko nominale; končno 4.) garancijsko pismo prvovrstnega denarnega zavoda, registrirano pri generalnem inšpektorju ministrstva za finance, samo kot začasna kavcija, ki se mora v osmih dneh zamenjati za eno izmed ostalih omenjenih kavcij.
Komur ostane dobava, mora to jamčevino ob podpisu pogodbe zvišati na 10 % (inoaemci na 20 %) proračunjene vsote.
Ponudbi morajo priložiti dražitelji pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih.
Vsak ponudnik mora predložiti pismeno potrdilo svoje pristojne trgovsko-obrtniške zbornice, svojega esnafa ali sindikata o pravici, da se sme udeleževati javnih licitacij,.
Zaslužek se bo izplačeval na priznanice, opremljeno s kolkom za 05% one vsote, ki se dvigne.
Ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim pogojem, in ponudbe, ki prispejo naknadno ali brzojavno, se ne bodo jemale v poštev.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ni zavezan, sprejeti nobene, niti ne najoeniejše ponudbe in tudi ne obrazložiti izbora dražiteljov.
Podrobne in dražbene pogoje dobivajo dražitelji pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu za 15 Din, prav tako eventualno potrebna pojasnila.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dno 10. maja 1929.
900 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. maja 1929.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 308.476.145-43
Posojila.......................... 1.615,409.754-27
Račun za odkup kronskih novčanic 1.006,914.840-97
Račun začasne zamene................ 227,798.713-49
Dolg države....................... 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saido raznih računov ....	548,585.135-93
Dnevni red:
1.	) Poročilo o poslovnem letu 1928.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje c njegovem predlogu za razbremenitev upravnega sveta,.
3.	) Sklepanje o računskem zaključku in o uporabi čistega dobička.
4.	) Volitev v upravni svet.
5.	) Volitev v nadzorstveni svet.	904
6.) Slučajnosti.
Upravni svet.
8.811,916.787-09
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem
zlatu: od te vplačano ....	30,000.000
Rezervni fond......................... 11,709.427-40
Novčanice v obtoku................. 5.302,725.965
Državni raču nzačasne zamene . .	227,798.713-49
Terjatve države po raznih računih	188,464.981-78
Razne obveznosti..................... 829,784.666-42
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde................ 83,055.870
8.811,916.787-09
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
895 Vabilo na X. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Mariborska tiskarna, d. d. v Mariboru,
dne 2 9. m a j a 1 9 2 9. ob enajstih v prostorih svojega ravnateljstva.
Dnevni red:
1.	) Poročilo ravnateljstva.
2.	) Predložitev in odobritev računskega zaključka za leto 1928. in razdelitev čistega dobička.
3.	) Poročilo nadzorndštva in absolutorij upravnemu svetu.
4.	) Volitev enega upravnega svetnika.
5.	) Volitev nadzorništva in nagrada nadzorništvu. V Mariboru, dne 11. maja 1929.
Mariborska tiskarna, d. d. v Mariboru. Pogačnik Hinko s. r. pp. Detela Stanko s. r.
§ 27. družbenih pravil: Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki založe najresneje tri dni pred občnim zborom delnice pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne.
875 3—2 Poziv upnikom.
Ker se jo po sklepu občnega zbora z dne 27. januarja 1929. podpisana zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo, se vsi njeni upniki s tem poziv-Ijejo, naj prijavijo terjatve najpozneje v enem mesecu po tej objavi podpisanima likvidatorjema.
V Celju, dne 5. maja 1929.
«Obnova», splošna produktivna zadruga, r. z. z o. z v Celju v likvidaciji.
Böhm Čiro s. r. in Božič Alojzij s. r v likvidatorja.
909 Vabilo na ustanovni občni zbor,
ki ga bo imela
«Kokra»,
tekstilna delniška družba v Kranjn,
v soboto dne 2 5. m a j a 1 92 9. ob 11. uri (dopoldne) v Kranju h. št. 182.
Dnevni red:
1.	) Volitev predsednika zboru in dveh skrutina-t or jev.
2.	) Sklepanje o ustanovitvi delniške dražbe in o končni ugotovitvi družbenih pravil.
3.	) Poročilo o popolnem vplačilu delniške glavnice in odobritev ustanovnih stroškov.
4.	) Volitev treh do sedmih članov načelništva, dveh revizorjev in enega namestnika.
5.	) Sklepanje o ustanovitvi podružnice v Mariboru.
869 3-3	Poziv upnikom.
Ljudska blagajna, splošni hranilni in posojilni zavod v Mariboru, registro-vana zadruga z omejeno zavezo, je prešla v likvidacijo.
Upniki se po § 40. zadružnega zakona pozivljejo, naj prijavijo v treh mesecih terjatve podpisanemu likvidatorju.
V Mariboru, dne 2. maja 1929.
Likvidator:. Trošt Janko s. r.
(v Mariboru, Vrazova ulica št. 3.)
V Kranj u. dne 13. maja 1929.
Koncesionar.
906
Objava.
Opr. št. 3817/1—1929—1.	902
Razpis.
Podpisani urad razpisuje na svojem ambulatoriju v Ljubljani službo pogodbenega
Vabilo na VIII. redni občni zbor delničarjev Splošne stavbene družbe v Maribora,
ki bo dne 2 8. m a j a 1 9 2 9. ob enajstih v prostorih firme: Elektrarna Fala, d. d. v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 14.
P. n. delničarji so vabijo, naj polože svoje delnice v zmislu družbenih pravil najmanj osem dni prej ali pri Jadransk©-Podunavski banki v Ljubljani, Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, Prvi hrvaški štedionici v Zagrebu ali pri njih podružnicah, nadalje pri Zemaljski banki v Beogradu.
Sokolsko društvo v Crnomlj.u je sklenilo na izrednem občnem zboru z dne 12. maja 1929. izplačilo brezobrestnega posojila v nominalnem znesku 100.060 Din z dne 1. julija 1924.
Imetniki deležev se pozivljejo, naj jih predlože društvenemu blagajniku v izplačilo po) točki 3.) «določil glede posojila», natisnjenih na hrbtni strani delnih zadolžnic.
Sokolsko društvo v Črnomlju, dne 12. maja 1929.
Vranković mag. ph. Spiro s. r., Marič Lojze s. r.f
t. č. starosta.	t. č. tajniki.
864	Razid društva.
«Društvo za zgradbo in vzdrževanje doma Sokolu I.» v Ljubljani se je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 8. maja 1929. prostovoljno razšlo-Vsa imovina je s tem po členu 15. društveni pravil pripadla Sokolu I. v Ljubljani.
Lunder Drago s. r.,	Turel Slavko s.' •>
bivši posle vodeči podpredsednik. bivši tajniku