PodlisteiL Na Veliki petek. Ločan Rožni dolski. Vstopil sem v malo lopico. Ozka je bila in temna, iduh zapuščenosti je vel po nji. Groza me je spreletela po celem telesu. Stresel sem se. Tako čudno je vplivala na rae ta grobna tihota v koči. Bi li vstopil v Szbo, sem še enkrat pomislil? Mogoče spi bolnica in ne vzbudil bi je rad, morda nima rada, če ja kdo obišče . . . A rad bi govoril Še enkrat ž njo, bila je dobra ženska. Postaja j slabše od dne do dne. Rahlo sem prijel za kljuko, odprl tiho vrata In vstopil. Sinrtni duh mi je planil v obraz. Zadublo je bilo v sobi; še ti dve okenci sta bili zaprti, ki jib je imjela ozka koča. JMirno je ležala bolnlca1 ma trdi, ubožui postelji. Njene kalne oči so bile globoko udrte in so strmele nepremično v daljavo skozi okence proti gozdu. Od gozda som proti koči so padalo dolge ponce. Stenska ura je kazala štiri popoldne. V vrhovih visokib bukev in hrastov je aašumelo, golo veje so se zazibale.. Solnčni žarki so se prikradli skozi vejevje in začrlali svetle proge med temne sence. Prittrvil je rveter iz gozda in gnal s seboj celi oblak firnega, suhega listja in prahu naravnost proti koSi, zatulil žalostno okoli voglov in drvil jfe naprej. \Bolna Mima — vaSčani i so ]o klicali 1« PerJteva — je zatianila oči in globoko v_(Clinila. Se rmj^n»]Sa ti§ina }e zavladala v koči. Bolnica s« n! premaknila, le iprsi so se ji burno vzdigovala, budo, bolestno. Težko je dibala. A naenkrat odpre oči, 'kakor bi bil ta pogled zadnji, tisti zadnji pogled pred smrtjo. Premaknila je koščeno roko, jo hotela dvigniti, a bila je pretežka, preslaba. Zraven postelje je sedela njena teta, stara Neža. Vedela je, da bi Mima« nekaj rada povedala. Primaknila je stol bližje. Skrbi, ' je začela Mima s hropefiim, komaj slišnim glasom, za božjo voljo te. prosim, skrbi za Rozo. Mlada je še, komaj šestnajst let stara. Sirota bo po moji srarti. IPrišla bo med tuje ljndi, Bog ve, lcako se ji bo godilo, kako bodo ravnali ž njo tuji ljudje, ki navadno nimajo usmiljenja s takimi otroc:. Slcrbi . . . Beseda ji je zaostala, debele solze so se prikazale v očeh in pritekle so po velom, mrtvobledom llcu, Stopil sem k postelji in jo rahlo prijel za suho roko. Bila jo mrzla. Perčeva, ali me še poznate? Doma sem zvedel, da vas je obšla neka slabost in da vas mrzlics irese že nekaj dni. Pa mislim, da vam kmalu odleže in da pridete zopet veseli jgori v vas. Mislil sem, da jo nekoliko potolažim, a mojo besede so jo razžalostile. Odgovoriti ni mogla, le zmajala je z glavo. Nikdar v©č, nikdar ve6 ne pride v vas. Vedel sem, da dolgo ne bo, Roke so bile čisto brez moči, nobti sivi, ustnice suhe, črnkaste. IZ&smilila se mi je v srce ta mlada, dobra ženska, uboga vdova. Tako mlada bo morala iz svetal Zakaj zapušcaš hfterko, kam naj gre mlada, jaeizkušena? Med hudobni svetf Nisem mogel vefi ostati t Bobi, preveč se mi je smllll&> Hitel sem domu^ 'Solnce je sijalo nekako žalostno in tudi mjerii je bilo budo pri srou. Mislil sem na Zveiiearja, ki umira dalec tam v sveti deželi za grehe hudobnega, zapeljivega sveta. Visoko visi na lesenem, slabo izklesanein križu, poin ran, venčan s trnjevim vencem, z upognjeno glavo, z razprostrtiuii rokami in nam kbče: Pridite, pridite bližje križa, tukaj bodete, zadobili mir. RaZjprostrte roke imam, da vas bratovsko objametn, vratca v tnoje srce so odprta in nasitim vas z rešnjo krvjo . . . Mi ga pa prosinio z desnim razbojnikoui: ,Gospod, usiniii se duše uboge vdove, reši jo hudih muk, vzemi jo s seboj v višave, Umira tani za gozdom v tcnini koči. Prav, da prosimo za njo. Bila je ženska, kakoršno najdeiuo morda komaj v vsaki deseti vasi. Ni bila klepetava, ni bila vsakdanja poSturica, bila jo ponižna, zadovoljua, vedno veselega srca \n delavna. Povsod v vasi je bila kakor doma, vsi so jo spoštovali radi njene ljubeznjivosti 5n zvestol.>e, \n kdo jo je imel najrajši? Va&ki otroci. Bila jini jb druga mati. Skrbela je za vse, revne in bogate, kot za svojo Roziko. Ab, 6e je kateri zbolel, ali celo umrl, jokala je tako milosrčno kot le more dobra In prava raati jokati za svojim srfikom. \ nodeljo ix>poldne je bilo vedno vse živo pred njeno kočo, iVsi vaški otroci in paglavčki so bili tain zbrani, veselo so se igrali in radovali, [Mama pa jib. je bila tako srčno vesela. Da, otroci jo bodo pogrešali, pogreŠala pa jo bo najboij zapuščena Rozika! Solnce je bilo blizu zatona. V gozdu jo posfalo tiho, mlrno, mrafino. Stopal semi počasi v breg proti vasl. A glej! Pri vaSkem križu klofii mala Roza^ Cadn_i Bolnini žarki so se uprli v leseni križ, pa-< dali so na žalosten obraz nežne mladenke, Kle^ala je pred razpelom, utopijena v gorečo molitev. Ni sli&ala mojili korakov. Krčevito se je oklenila svetega križa in pritiskala vroči svoj obrazek na mrzli les. Potok solz je lil pa nedolžnem, devinem licu. PadaJe so na zeleno travo okrog križa in se bllščale v večerni zarji kot biseri, kot svetle zvezde na nočnem nebu. Jokalo in ihtelo je ubogo dekliče tako bridko, obupno. Večerna zarja tone Velikemu petku, Ro/iki umlra mati . . . Objemala je križ in molila: O moj Jezus, daj zdravju moji materi, daj ji živeti še nekaj Jet, ne pusti me same na svetu, ne odvzemi mi dobre matere, Marija, prosi za mene, Marija, ki sl toliko trpela pod križem svojega sinal Solze «o ji zastavile vročo, iz sroa kipeco moIitev. Slišal sem nežne besede in nisem je hotel motiti v goreči molitvi, tiho sem zavil; po drugi poti v vas. ;¦ A*\i& Solnce je zatonilo, V bližnji cerkvioi je 6udno zahreščal klopotec. Klopotalo je dolgo, dolgoCasno, mučno, in gjas se je slišal daleč pp doiini. ViaBčani pa so molili: Bog ji daj večni mir, daj ji uživat sveti raj — Perčevi Mimi! V koči ob gozdu je brlela niala svetilka, — smrtoa luč. !Na postelji je miirno spala Mima, držeča v suhih, velih rokah stari, bišni rožnivenoc. Gb postelji pa 'Je klečalfa uboga, zaj>u§čena sirota Rozika in ie Jokala in jokala ¦ » . a mati se ni predramila, sypala je ža tako sladko večao spadije.