it & i ,, \ J'*- cv tj- Bpeffldoae la abboimmento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto XXHL, št 10 LJubljana, četrtek 14» januarja 1943*XX1 Cena cent. 80 (Jpcavniitvo: Ljubljana, Fucanijeva ulica S. Telefoo k. 51-22, 31-23. 31-24 oddelek: LJubljana, Puccinifera bB* ca 5 — Telefoo fc. 31-23, 31-26 Podruinica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri po&no> čekovnem zavodu H. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Con ti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Ki. Italije in inozemstva ima Onione Pubbliciti italiana S. A. MILANO Ubil« ritk d• a razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lit !*•—'. za inozemstvo vključno • »Pooeddiskim J» trom« Lir 36.50. Uredniltvo: LMIjtot, Puccinijeva ulica ker. 9, t«Wfoa faev. 51-22, 31-23. 31-24._ _Rokopisi »c ne rttiijo. CONCESSIONARIA ESCL UŠIVA per la pub- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione PubblicitJ Italiana S. A. MII-ANO iensMi pardite nemiche I comhattlmenti in TmiMa contlnuano con successo Vivaci aziani delFaviazione deli4Asse II Cuartier Generale delle Forze Arrnate con »u ni ca in data di 13 gennaio 1943-XXI ii seguente boilettino di guerra n. 963: Sui fronte sirtico azioni degii opposti elementi espiorativL Negli scontri dei giorni seorsi nei Fezzan 11 nemico ha subito perdite sensibili. Ab-biamo preso nna cinquantina di prigionieri, f ra i quaii due ufficiaM. In Tunisia risultano distrutti nei com-battimenti tuttora in corso 14 carri armati, dne autoblinde e numerosi vcicoli. Un aeroporto libico veniva bombardato e mltragliato da una formazione dei nostri velivoli che incendiavano un deposito di carburante e distruggevano a terra appa. recchi e automezzi. Altri reparti delia nostra aviazione hanno agito su posizioni avanzate dello schiera-mento avversario nella regione tunisina. Quattro aerei sono stati abbattutl dai cacciatori dell'Asse nei duelli della gior-nata. Due nostri apparecchi non hanno fatto ritorno. Alcune bombe sganciate sui abitato di Sciacca (Agrigento) nei pomeriggio di ieri causavano danni limitati; fra la popolazione civile sono segnalati sette morti e un ferito. . . In seguito ad azioni nemiche abbiamo perduto due siluranti; gran parte degli equipaggi 6 salva. Bm v Tunisu se nadaljujeta uspešno - živahne akcije osnega letalska Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 13. januarja našle ln je 963. vojno poročilo: Na sirtiškem bojišču delovanje izvidni-gkih elementov na obeh straneh. V spopadih preteklih dni v Fesanu je sovražnik utrpel občutne izgube. Ujeli smo kakih 50 ujetnikov, med njimi dva oficirja. V Tunisu je biio doslej v bojih, ki so še vedno v teku, uničenih 14 tankov, 2 oklopna a.vtomobila in več vozil. Oddelek naših letal je bombardira! in obstreljeval s strojnicami neko libijsko leta- 0 . . - ■ volnen goriva in uničila na tleh letala in avtomobilska vozila. Drugi oddelki našega letalstva so napadli prednje postojanke sovražne razvrstitve na tuniškem področju. Lovci osi so v dvoboju preteklega dne sestrelili 4 sovražna letala. Dve naši letali se nista vrnili. Nekaj bomb, ki jih je sovražnik odvrgel na kraj Sciacca (Agrigento) včeraj popoldne, so povzročila ie omejeno škodo; med civilnim prebivalstvom je bilo 7 mrtvili m 1 ranjen. « Zaradi sovražnih akcij smo izgubili 2 mo- toSST^ovveej, del Je Tunis, 12. jan. s. Od trenutka, ko so čete Osi prišle v Tunis in se zoperstavile anglo-ameriskemu vpadu v francosko Severno Afriko so se pričeli za tu bivajoče Italijane dnevi goreče zvestobe in narodnega navdušenja Navzočnost italijanskih vojakov, združenih z nemškimi tovariši, je pnrgala patriotični ogenj v srcih vseh nas h rojakov tako v mestih kakor na deželi, kjer zave že v več generacijah in delajo ter doprma-gajr neprecenljiv delež s svojo razumnostjo in delom k proizvodnji in uspevanju Tunisa. Čutili smo skoraj snovno vso toploto njih patriotičnep-a plamena. Italijanski -ojaki ne lx>do molli nikoli pozabiti ganljivili bratskih sprejemov pri naših rojakih v vseh mestih in krajih, kakor so piršli in kjer -so tale o j pričeli borbo proti sovražniku, ramo ob rami z nemškimi tovariši, katerim iše: Predsednikova poslanica bi nam bila mnogo bolj všeč. če bi naznanila, da nameravajo Američani ta mesec pričeti prodor na Pacifiku. V nekem drugem članku opozarja list, da je treba misliti tudi na Avstralijo. Avstralsko vprašanje, piše list, je zelo važno za vse narode, ki so interesirani na Pacifiku. Obstoja avstralski problem. Ce J)1 ga zanemarili, bi to bila zelo huda napaka, ki bi se morala plačati z mnogo avstralske in ameriške krvi. (NSERIRAJTE V ^JUTRU"! Listin® sramote In groze Skupina 12 Bežigrajcev iz Ljubljane je bila umorjena na izrecno povelje partizanskega vodstva Ob priliki očiščevalnih akcij oddelkov Oborožene sile proti komunističnim tcrori-stcm na Notranjskem in Dolenjskem so cblastj čob:le v roke tudi važne kemunl-stične in partizanske dokumente. Te izvirne listine v polni meri potrjujejo že znana poročila o komunističnih umorili, pobojih in ropih. One obenem znova postavljajo na laž trditve komunist čne propagande, da so grozna in sramotna dejanja, ki so tako upravičeno razplamtela sveto jezo in neizprosni odpor vsega prebivalstva, zagrešili posamezni zločinski tipi na lastno pest in da partjzan-ko vodstvo za nje ne more biti odgovorno. Najdene listine potrjujejo ravno nasprotno, da so komunistični in partizanski voditelji za izvršena zverinstva ne lo vedeli in jih dovoljevali, temveč da so jih naravnost naročali in zahtevali. Priobčili bcmo v posnetkih nekatere teh sramotnih spričeval o komunistčnih zlo-činstvjh ter brezmejni moralni pokvarjenosti komunist čno-partizanskih voditeljev in njihovih pomagačev. Prvi pcsnetek pri-občujemo v današnji številki na 4. strani. Glasi se: »Strogo zaupno! — Komandi I. čete Šer-cerjevega bataljona — Po ustni naredbi komandanta m. grupe Mir. J Brač ča morate 12 internirancev, ki smo jih reši I j iz umetniškega vlaka, tekom 24 ur likvidirati. Likvidacijo izvršite tajno. Strogo pazite na te, da se o tem ne bo ničesar izvedelo in da vam kdo ne pobegne. Za izvršitev te naredbe osebno odgovarjate. — štab. I. bataljona »Ljube šercerja«, krimski odred. — Politkomisar Fric Novak 1. r. — 5. julija 1942.« ^ Ta dokument avtentično potrjuje informacije, ki so jih bili prinesli žc prvi Beži-grajci, rešeni z partizanskega ujetništva. Soglasno so takrat pripovedovali, da je v prvi noči, ko so bili na pohodu skozi krimske gozdove, izginilo okrog 12 njihovih sotrpinov. B:lj so to taki, ki so cd vsega začetka odločno zahtevali, naj jih partizani izpuste. Kakšna je bila njihova usoda, ta* krat ni nihče z gotovostjo vedel, kmalu pa se je začelo mel njimi šepetati, da so bili kot nasprotniki komunizma vsi »lilividircu-ni«. Likvidirati pomeni v partizanskem žargonu: umoriti. Komunistični teroristi so znali zajete Bežigrajce tako ustrahovati, da se njso upali povpraševati po usodi tovarišev, ki so izginili. Celo med sabo si niso upali o tem govoriti, ker so imeli politični komisarji, strah in trepet vsake čete, povsod svoje prisluškovalce jn ovaduhe. Ko pa so se potem vrnili, je to strahovanje odpadlo in takrat so se raznesle prve vesti o žalostni usodi one dvanajstorice pogrešan-cev. Te vesti so dobile .=»adaj svoje potrdilo v najdenem dokumentu, ki vsebuje povelje za umor vseli dvanajst fantov. Enako grozni in sramotni so tudi ostali dokumenti s poročili o izvršenih umorih in ropih. V prihodnjih številkah x>mo objavili še nekatere od njih. je murl V soboto, 9. januarja, je umrl v Rimu minister Pietro Fedele, stvaritelj fašistične šolske mladine, član italijanskega senata in profesor na kr. univerzi v Rimu. Pokojnik se je narodil 15. aprila 1873. v Minturnu, L 1905. je zasedel stolico za zgodovino na univerzi v Turinu, kjer je predaval zgodovino do L 1914., ko je bil pozvan na vseučilišče v Rim. V svetovni vojni 1914—1918 se je Fedele odlikoval pri organizaciji civilne pomoči ter je nastopal na javnih zborovanjih, kjer je propagiral politično in moralno obnovo naroda. Bil je tucb član narodnega komiteja za vojne sirote. L. 1924. je bil izvoljen v parlament, dve leti pozneje je bil imenovan za prosvetnega ministra. Na tem mestu ie -»stal dve leti, nakar je bdi imenovan za senatorja. Bil Je član mnogih združenj za proučevanje zgodovine. Pridobil si je tudi zasluge za izkopavanja v Her^ulanu in za dviganje cesarskih ladij iz jezera Nemi. Kot pisatelj se je odlikoval po temeljitem poznavanju Rima in južne Italije. Fetdesat let maršala GSrlaga Kakor smo že zabeležili, je nerrški marša.] Herroann Goring pred nekaj dnevi stopil čez prag 50. leta. Narodncusoc;a lhstična Nemčija je praznovala njegovo petdesetletnico s posebnim poudarkom, kar je popolnoma naravno, če pomislimo, da je Her-mann Goring vojak. gospodarstveijdk, politik. organizator in po'leg Hitlerja najbolj reprezentativna prikazen med predstavniki sedanjega režima. Maršal Goring pa ni popularen samo v Nemčiji5, ampak tudi v inozemstvu, poseb no v Itailijd, kjer se je ponovno mudili v važnih poslanstvih. Za Italijo maršal Goring že dolgo ni več tujec. Življenjska pot ga je ponovno pripeljala v deželo solnca, in acar v času. ko še ni zavzemal tako odličnega položaja kakor danes. Njegova vojaška kariera ie znana Svetovne vojne leta 1914 se je udeležil najprej kot častnik na francoskem bojišču. V oktobru 1914 se je pridružil Ietailcem kot opazovalec V maju 1915 je postal prtot, v maju 1916 lovski pilot. V tem svojstvu je dosege'1 mnogo zmag v zraku in je bili tudii težko ranjen. Leta 1917 je bil za svoje zasluge v letalski vojni povišan za poveljnika eskadre, leta 1918 pa je prejel naivišje vojaško odlikovanje v Nemčiji. Ob koncu svetovne vojne jc bi,I na čelu znane Richthofenove eskadre in še 11. novembra 1918 označuje njegov rapoirt 644 sestreljenih sovražnih letal. Kot kapetan je morail dati slovo vojaškemu letailsitvu. nakar se je posveti! civilnemu letalstvu ter je postal aeronautični izvedenec na Danskem in Švedskem, toda na tem mestu ni vzdržal dolga Leta 1922 se je isrečail v Monakcvu z Adolfom Hitlerjem in se mu takoj pridružili Čeprav je bij še mlad po letih, ga je Hitler takoj imenoval za poveljnika oddelkov S A. V FeMherrenhaille je prejel nato Her-mann Goring svoj krvavi kr^t ob strani Rjavih srajc, Biil je tako hudo ranjen, da se je moral umakniti na Tirolsko, kier se je niegovo zdravje polagoma popravilo. Iz Tirolske je odrinil v Italijo, kjer je ostal vse leto 1924 in del 1925. V tej dobi se je v Italiji že razmahnil fašizem, ki ie nudil Goringu dovolj snovi za študij Goring je spoznal cplojevailno moč fašizma ter se je gibanju močno približal. V tei dob5 je tudi navezal prve stike z Mussolinijevo idejo države. Leta 1927 je izšla v Nemčiji amnestija, ki je Goringu omogočala povratek v domovino. Takoj se ie vrgel v vrtinec politike in je postal zonet ena prvh postav med narodni™ socialisti Leta 1928 se je eestaU nemški državni zbor. v katerem ie pokazal Goring velike organih-tcijsikfe vrline. Ta doba s-e je zaključila z volitvami tub koncu januarja 1933. ko je Goring prevzel vodstvo letalskega kmmisarata. ker je postail vrhu tega še pruski notranii minister. Ko je dne 5. marca 1935 nemšk državni zbor razbil okove, kJ so tiščali Nemčijo k tlom. ter ie bila proglašena ofcnova vojske, je bil Goring imenovan za letalskega generala. Posvetil se je tej panMgi z vsemi izkustvi in vsem zanimanjem. Kmalu nato ga je pofilail kan cel ar Hitler na važne eksi-kurzije po Evropi. Goring ie obiskal Rim, Budimpešto. SoP io. Beograd in Varšavo, kjer je sklepal prijateljstva polit-čnega in gospodarskega značaja. V Niirnbergu je bil Gorng leta 1936 zopet odlikovan na ta General Mikov poroča kralju Basisti Sofija. 12. jan. s. Krali Boris je danes popoldne sprejel vojnega ministra genraila M:kova, ki sie je vrnil s svojega ob-sika pri Hitlerju. Premočrtna fcotgcrska zunanja psSltlka Sofija, 12. jan. s. List »Zora« posveča »vodnik zunanji politiki Bolgarije in poudarja, da ie bila vedno enaka v vseh vladah od 1918. dalje. Bolgarski revizijoni-zem je od pričetka podpirala krepko fašistična Italija, čeprav je bila v prejšnji vojni v nasprotnem taboru. Bolgarija je danes ob strani Italije in Nemčije, ne samo iz političnih razlogov, temveč tudi iz gospodarskih Interesov. Ves narod odobrava bolgarsko zunanjo politiko, še naprej bomo hodili po poti, ki smo si jo izbrali. Kdor reče »a«, mora reči tudi »b«. Sofija, 12. jan. s. Davi se je v Sofijo vrnil vojni minister general Mikov, ki je uradno obiskal Nemčijo in ki ga je Hitler sprejel v svojem glavnem stanu. Na kolodvoru so ga sprejeli predsednik ministrskega sveta ln zunanji minister Fllov s številnimi ministri, kraljev adjutant, šef glavnega stana bolgarske vojske, nemški poslanik v Sofiji in številni bolgarski in nemški visoki o^irji. Davi se je sestal ministrski svet, r katerem je general Mikov poročal o s\ Jem potovanju. način,- da ga je Hitler imenoval za vrhov-nega_ gopodaratvernika Nemčije. Poverjena mu je bila organizacija štiriletke glede na gospodarski in avtarkrični položaj Nemčije Hitler je poudaril, da je to nalogo poveril možu, ki sie je že pokazati sposobnega in vrednega, da izvršd to poslanstvo. Proizvodnja se je osamosvojila, vse panoge so napredovale. Nemčija je v kratkem posta'a bolj ali manj odvisna od uvoza i z tujih dežel. Nato se je začela gospodarska organizacija v velikem slogu. In polagoma je stopaj Hermann Goring vedno više po lestvici svojih uspehov, postali je svetnik v gospodarskem ministrstvu in v nrnratrsrtvu za zunanje zadeve ter je imel velik vpliv tudi na razvoj nemških financ. Dne 30. avgusta 1939 je Hitler imenovali GSringa za svojega namestnika, ce lr se pokazala potreba za to. Dne 19 julija 1940 je bil Goring imenovan za maršala velike Nemčije in je s tem dosegel najvišjo vojaško čast, ki jo more dati ta država svoje>-mu sinu. Goring je v pravem pomenu besede Hitlerjev pailadin. Njegova vera v stranko je popolna. Maršal Goriing pozna Nemčijo in njene lastnosti, Nemč;ja pa pozna njega. V tem se izpopolnjujeta. Zato je Nemčija praznovala 501e!:nico Goringovega rojstva s splošnim priznanjem, kateremu se pridružuje tudi prijateljska Italija, Komisar za občino Videni - Dobrepolje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi lastne naredbe z dne 4 septembra 1942-XX. št. 2865 glede na potrebo, da se nadomesti fašist Bruno Domenella v njegovi funkciji kot izredni komisar občine Videm-Dobrepolje in na osnovi čl. 3. Kraljevega ukaza z dne 5. maja 1941-XIX. št. 291. odredil naslednje: Fašist Enzo Verzelloni se imenuje za Izrednega komisarja občine Videm-Dobrepolje na mesto fašista Bruna Domenelle. Okrajnemu načelniku v Kočevju se naroča, da izvrši pričujočo odredbo. Ljubljana, 10. januarja 1943-XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli Razstava fašistične knjige v Zagrebu Zagreb, 13. jan. s. Po skoraj poldrugem mesecu so danes zaključili razstavo fašistične knjige, ki jo je organizirajo odposlanstvo Narodne fašistične stranke. Razstava je Imela ogromen uspeh, ki ga doka»-zuje nele visok obisk, temveč tudi visoka številka naročenih knjig. Razstavo je obiskal, tudi Poglavnik s člani vlade in inozemskimi diplomati. Vsi obiskovalci so Izrazili svoje občudovanje in pokazali največje zanimanje za razstavo. Živahni trgovinski stiki s švedsko Stockbolm, 12. jan. s. Tisk objavlja razgovor s šefom kabineta zunanjega ministrstva švedske, v katerem se poudarja, da je Italija na drugem mestu med narodi, s katerimi ima švedska trgovinske odnose, čeprav se ta okolnost, ki je nastala v glavnem zaradi blokade, lahko spremeni, se Italijansko-švedska trgovska izmenjava ne sme smatrati za prehoden pojav. Dopolavoro v Ljubljani Iz zadnjega tedenskega pregleda, ki ga je izdal Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani, posnemamo naslednje. Dne 4. t m. je družba pestre umetnosti »Riccioli« priredila zanimivo predstavo v Logatcu, vodstvo ustanove pa je podarilo po en radijski sprejemnk znamke »Mag-nadine« poveljništvu cestne Milice in jedilnici posadke bataljona 248° Bzg. T. M. Dne 6. t. m. je bila na sedežu ustanove v Ljubljani prirejena IV. Befana vojaka. Za ta praznik se je Pokra j :nski Dopolavoro tiho in vztrajno pripravljal ie dalje časa. Vse organizatorične ovire pri tem delu so bile z lahkoto premostene, ker so tovariško sodelovali tudi vse predstojniki, ki so se zavedali važnosti te manifestacije. Četrta Befana vojaka v Ljubljani je pogostila kar 500 vojakov vseh vrst orožja mestne posadke. Vsak vojak je dobil okusen in izdaten obed ter dobro pijačo. Obed je bil prirejen v veliki dvorani Dopolavora za Oboroženo silo. ki je bila elegantno okrašena in primerno urejena, tako da so tovariši pod orožjem preživeli nekaj prijetnih družabnih ur v bratski oskrbi visokih predstavnikov civilne, vojaške in politične oblasti, ki so obedu prisostvovali. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilio Grazioli, poveljnik XI. Ar-madnega Zbora Eksc. Gastone Gambara, Zvezni tajnik, ljubljanski župan in poveljnik divizije alpskih lovcev so se pobratili z drznim.; vojaki, ki so ponovno prisegli, da se bodo borili do zmage. Zahvalne besede Eksc. Gambare predstavnikom civilne ln politične oblasti za pomoč, ki jo izkazujejo vsak dan pripadnikom Oborožene sile, so se spremenile v simpatično in ganljivo demonstracijo zvestobe in navdušenja. Nato so se predstavniki oblasti podrobno 7.animali, kakšen je in kako je bil pripravljen obed ter so se po ogledu zopet podali med vojake. Razdelili so med nje 500 denarnih nagrad po 50 lir na oeebo, darilo, ki ga je dal Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na razpolago Dopo-lavoru za Oboroženo silo. Razdeljenih je bilo tudi enako število zavitkov cigaret. Po razdelitvi daril je Zvezni tajnik pozdravil dobrodošle goste, nakar se je ponovno podal med tovariše pod orožjem, ki so še enkrat z navdušenjem vzklikali Kralju in Cesarju ter Duceju. Petje in sviranje vojnih in zmagoslavnih pesmi je zaključilo manifestacijo, ki je potekla v kar najbolj bratskem in družinskem tovarištvu. Pol eg Befane v Ljubljani pa je Dopolavoro priredil tudi Befano v pokrajini. V ta namen je bilo pripravljenih okrog 20.000 zavojev, Jd so namenjeni po pokrajini raz-stresenim četam in bodo razdeljeni skupno z zavoji, ki jih je poslala direkcija Stranke, Bojevniški urad, s posebnim vlakom A. P. E-ja. Dne 7. t. m. je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. Podobna predstava je bila tudi naslednjega dne. Dne 9. t m. je ustanova oddala poveljništvu divizije »Izonzo« 2000 razglednic z znamkami. Dne 10. t. m. sta bili na sedežu ustanove v Ljubljani dve filmski predstavi, ena za slovenske dopolavoriste in ena za pripadnike Oborožene sile. Nadalje sta bili še ena filmska predstava za vojake bataljona 248. Bzg. T. M. in ena za vojake v Kočevju. Poleg tega pa so bil' številni vojaki po-krepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni železniški postaji in v kantini na sedežu. Med vojake so bila razdeljena tudi živila. Sosp Izpred v©|aškega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo ;n DaJl-mazijo, odsek v Ljubljani, jc iziekj na-sdednjfe sodbe: I. v zadevi proti Skušku Slavku. neznanega očeta in ma'~re Frančiške Skušek. roj. v Gornjem Lakencu 9. X. 1925 in tamkaj bivajočemu. v begsitvu, obtoženemu: a) prevratne združbe p ■ . .: v ! • % « - ______ Una posizione avanzata tenuta daHe truppe italiane sni fronte del Don — Spredn^ položaj na donski fronti, ki ga držijo italijanske čete dirjali okrog, potem so se oblekli, dr. Pa- neseh pa je zaključil dogodivščino s primernim nagovorom, v katerem je slavil svoje gibanje. Naj 'povemo še, da je bil dr. Panesch po poklicu zdravnik, ki je bil zelo požrtvovalen tudi za ljudi, ki se niso hoteli vsak dan prehladiti. Iz Nsvega mesta n— Skupni davek na poslovni promet in luksus. Knjigaši splošnega in r'-upnega davka na poslovni promet in luksuz so dolžni vložiti prijave o celotnem prometu v letu 1942. do 31. januarja. Obrtniki, že obdavčeni s pavšalno pridobnino in tisti, ki imajo pravico do pavšalne pridobnine, morajo vložiti prošnjo s prijavo za pavšalno obdavčenje v pridobnini. V njej je treba navesti število pomočnikov in delavcev, pogonsko silo in porabo toka. n— Novomeška nedelja. Ostri mraz, ki je z novim letom pritisnil po vsem Dolenjskem, je med tednom dokaj popustil. V noči cd sobote na nedeljo pa je jelo ponovno zmrzovati in ob popolnoma jasnem vremenu je sonce precej ogrelo ozračje in smo imeli enega najlepših popoldnevov v letošnji zimi. Zvečer je pričel iznova pritiskati občuten mraz in v ponedeljek zjutraj smo imeli doslej najmrzlejši dan v letošnem letu. Na nezavarovanih mestih je padlo živo srebro na 21.2 stopinji pod ničlo, v mestnem središču pa je kazal termometer —18 stopinj. Zaradi občutnega mraza, je tokrat prvič poleg vseh svojih številnih pritokov zamrznila sicer izredno topla Krka. Ob Ločenski cesti je ostal le še prav ozek pas nezamrznjene reke. Nedeljska kronika je bila prav pestra. Dopoldne se je zaključila lepo uspela umetnostna razstava akademskega slikarja Vladimira La-muta, ki je od božiča naprej vzbujala zanimanje Novomeščanov in je bilo tudi lepo število grafik prodanih. Ob 10. pa je bil v občinski posvetovalnici lepo uspeli občni zbor novomeških sadjarjev in vrtnarjev, na katerem je bilo tudi dobro uspelo strokovno predavanje. Lepo sončno popoldne so izkoristili meščani za izlete v bližnjo okolico, proti večeru pa so bila prav dobra zasedena novomeška gostišča In kino. n— Otvoritev javne kuhinje. Po dolgoletnih prizadevanjih je končno uspelo otvo- Radl*> LfuMfana ČETRTEK. 14. JANUARJA 1943-XXI 7.30 Pisana glasba. 8. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 plošče. 12.30 Poročila v lsovenščini. 12.45 Italijanske pesmi v dialektu 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13 08 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13 10 Prenos za Nemčijo — orkester vodi dirigent Pe+ralia. 14. Poročila v italijanščini. 14.15 Vojaške pesmi. 15. Poročila v slovenščini. 17. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 koncert Klasičnega tria. 17.35 Koncert sopranistke Mascie Predit. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Valček. 20. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Koncert orkestra Cora. 21. Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec — Lahka glasba. 21.40 Trio Emona. 22.20 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini. 22.45 Poročila v italijan- ščini. riti tudi v Novem mestu z novim letom javno kuhinjo za najsiromašnejše prebivalstvo, v kateri prejemajo vsi potrebni brezplačno hrano. Kuhinja je bila zaradi pomanjkanja primernega in pripravnega prostora otvorjena v prostorih bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji ter že redno posluje. Vsi oni, ki nimajo sredstev za preživljanje in bi se želeli hraniti v tej kuhinji, naj se zglase v dopoldanskih urah v prostorih mestne občine, kjer bodo prejeli potrebna nakazila za brezplačno hrano. Otvoritev kuhinje je prebivalstvo pozdravilo z največjim veseljem. Pavel Laparne f Idria je zgubila moža, ki ji je bil v čast in ponos. Včeraj smo sporočili kratko vest. da je tam umrl g. Pavel L a p a j n e , ugledni in zelo spoštovani trgovec in posestnik ter dolgoletni predsednik tamošnje posojilnice in hranilnice. Pavel Lapa'ne je bil daleč naokrog znan kot mož kremenitega poštenja in značaja ter velike trgovske naobraženosti. Študiral je trgovsko vedo v nekdanji Mahrovi šoli in nato še v Pragi. Svojemu zelo obsežnemu trgovskemu podjetju je posvetil vse svoje moči in znanje, ki Ša je vodil po najmodernejših načelih. S svojimi prvovrstnimi kvalitetnimi čipkarskimi izdelki in vzorci umetniškega formata je dosegel v mednarodni trgovini velik razmah. Njegovi izdelki ne slovijo samo v Italiji in Nemčiji, temveč tudi preko Oceana, v Južni Ameriki. S smotrnim, solidnim delom je postavil sebi in svojim pridnim idrijskim čipkaricam najlepši spomenik. Poleg zaposlenosti doma je rad posvetil svoje moči in znanje tudi javnemu blagru. Kot predsednik posojilnice in hranilnice v Idriji je dvignil zavod na najvidnejše mesto v pokrajini Gorizia in Trieete. Prav zaradi njegovega osebnega ugleda in udej-stvovanja je ta denarni zavod dosegel velik razmah na denarniškem trgu in mu postavil trdne temelje zaupanja v širši plasti kmetskega in trgovskega življa. Rajni je bil tudi velik prijatelj narave ln ljubitelj živali. Njegov idilični dom na gričku poleg cerkvice sv. Trojice je priča te njegove velike ljubezni. Vse je zelo skrbno, natančno in s finim okusom urejeno. Od pomladi do pozne jeseni je njegov dom obdan z najlepšim dehtečim cvetjem, vrt z žlahtnim sadjem; na vrtu stoji tuda lep velik čebelnjak, ki ie bil rajnemu posebno v zadnjih letih v veliko veselje in uteho. Poleg vseh teh vrlin je Pavla Lapaineta dičila še velika dobrosrčnost in prijetna družabnost. Mnogim je bil velik dobrotnik in ga bodo težko pogrešali. Dragi Pavel! Za Teboj ne žalujejo samo Tvoja srčno dobra in zvesta soproga Malči in ostali sorodniki, temveč tudi mnogo Tvojih dobrih in pravih prijateljev. Nisi hrupno stopal na plan, v zatišju si se boril in gradil, tako da si bil lahko na svoje delo ponosen. Kako resnčno si presodil svoje življenje, ko si malo pred svojim slovesom vzdihnil: »Dokončal sem borbo!« Vztrajal si do konca in ko si začutil hlad prihajajoče smrti, si prižgal svečo v znak onemoglosti nasproti sili, ki si jo ;mel za močnejšo od volje in vere. Slava Tvojemu spominu! KULTURNI ,PREGLED Slovenski biMIalUskl n. Lice in podoba »Bahčisaraj-s k e g a vodometa« in še kaj Drobna knjižica 32 listov Puškinovega »Bahčisarajskega vodometa« je razdeljena v dva dela. V prvem (17 listov) razpleta dr. Tine Debeljak ves potek z zanimivimi posežki in primerjavami v obliki stvarnih opomb, kako je nastalo Puškinovo delo za pesnitev »Bahčisarajski vodomet«. Drugi del je nežno jedro naše knjižice, prepoln topline v svojem tragičnem razpletu takratnega 24 letnega zaljubljenega in romantično nastrojenega A. S. Puškina. Oba dela — opis in prepesnitev, stvaritvi dr Tine Debeliaka — pa sta okrašena z zanimivimi linorezi Bare Remčeve v obliki drobnih robnih okraskov, vinjet, pa tudi celostranskih beločrnih podob. Tisk z razločnim in jasnim stavkom črno na belem, je izvršen brezhibno, na lahno baržunastem snežno-belena papirju, in je brez kakih trdih lesnih zrnjakov. Črke so čiste, jasno lite. brez zamaščenosti tiskovnih odtenkov, vse tako, kakor zasluži taka lepa bibliofilska izdaja. Lepo oblikovani tiskani stavek pa obkroža še širok papirni rob. kar da celi strani zelo estetično podobo. Tudi »rozinica« številčenja v spodnjem desnem kotu d& potiskanemu polju svojo grafično zaključenost. Okusno- raz- »ti naslovi so lepo povezani z oblfko vetih začetnic in se zlivajo naravno in umirjeno v vso ostalo ubranost grafičnega stavka. Da pa je imela knjižica tudi svojega dobrega tiskarja, nam kažejo ravno velike, enakomerno in lepo tiskane ploskve črnih polj, ki jih ravno linorez navadno zelo rad ostavlja nezalite in sivkasto omedle. Linorez je pač »plebejec« v materijalu grafične stroke, ki ni imel, nima in ne bo imel nikdar in nikoli tiste žlahtnosti v dobrem podajanju kakor lesorez. Zakaj ne bi povedal prav tu, da me je rahlo dirnil čuden občutek, da bi prav ta knjižica s takim izbranim pesniškim biserom zaslužila za svojo grafično osnovo podob kaj plemenitejšega, kakor je lino-lej; vzemimo: ujedanke ali pa vs-aj lesorez, rezan v zgoščenem lesu prečno žagane deščice? Kadar koli uzrem v knjigi linorez, se mi misel vedno zatika ob resne besede, ki mi jih je govoril večkrat moj častitljivi dunajski učitelj in prijatelj: sta dve tehniki, ki sta zelo spolzki in sluzasti v upodabljajoči umetnosti; in sicer sta to: linorez in pasteL Obe zvrsti sta zelo nevarni v izražanju in podajanju, če ju uporablja nevešča roka na nepravem mestu. Obe tehniki sta zelo zavratni in lahko zaide tisti, ki ne pozna njih svojstev, ali v pastelno banal-»ost žive in kričave pestrosti, ki mu pravimo »kič«, ali pa v nesigurno trdoto, v nejasnost, ki vpije, da hoče dotičnik, ki se poslužuje linoleja za svoje grafično izražanje, zakriti ali zabrisati z njegovo tehniko gledalcu, da ne obvlada dovolj dobro risbe, tiste dovršene risbe, kakršno zahtevajo pravilne anatomične oblike postav, rok. narastka las. ali pa v pokrajini zračna perspektiva. Seveda velja ta moja resna in strokovna pripomba bolj na splošno. Sam sem velik ljubitelj lepe knjige in želim sajno to, nam v korist, da bi bila naša knjiga čim manj ilustrativno potiskana s takšno, res grobo in otročjo graf:čno osnovo kakršna je li-nolej. Lah1"-! ga pa uporabljamo za ovitke eno- ali večbarvnh platnic, za plakate. pa mogoče še za kake prav velike graf:čne liste: nikakor n<» ne za žlahtne knjižne cvetke, ki bodo še pognale na naši ple-rreniti knjižni ix>ljan?cl. Nu. kakor je pokazala divna Rosalba Carriera (1S75—1757). ki ji pravim »pastelno dete rokokojske dobe«, je lahko tudi naštel žlahten material. če ga dobi moi-ster med prste. Podobno ie tudi nnša podjetna Bara Remčeva prešla vse ovire in tež«;ve. ki jih tako rad zavratro r.<»«tav1ia v risbi ravno igračkasti linorez. Tn pri-znati ii moram, da ie nekatere podobe in okraske izvedla in izvršba res spretno in okusno z naiprimitivneišimi urezi in izdolbli. k^t-T-šni so v-3 primer na stroneh: 13, 14. 15. 27. 43, 53 in 62 Njcra ri*ba ureznvarla ie pri teh straneh ffrafčno dobro zajeta. oWr=no podaja in z lahko*o prenešena v skope predele črrih in belih plasti. Brc dvoma ie — kakor «em ?e omen'1 — naslovni list (podoba A. S. Puškina, ki služi knj-zici kot ovitek, v rjavem-belem tisku) prav debro rezan in izveden zelo ve?če. Knvžiea je izšla v četrtin«ki obl'ki (19X20.5 rm) s trpežno knj:goveško vezavo v gladkem in ravnem obrezu. * Kni;*ica zasluži ne le no prevajalcu Ti-netu Debeljaku. ampak tudi po doprinosu Bare Remčeve vso našo pozornost in kakor čujem 1e naklada skopnela nrel kakor sneg v novem letu. polnem svetlih ned na mir in srečo. E jlTgTIN( siikar-grafik. INSEF.1RAJTE V „JUTRU" Vpliv sedanje vojne na slikarstvo Brnske »T.idove Noviny« so dne 29. decembra v zvezi z novo razstavo »Umčleckč Beseden v Pragi spregovorila o vprašanju, kako današnji slikar dojema in upodablja resn:čnost. Razstava, ugotavlja pisec članka. prča o globoki spremembi samega gledanja na resn;čnost. Umetniki so dobili povsem drugačen odnos do nje. kar je delno v zvezi tudi z nov'mi pojmi o snovi in s spremembami v rabi slikarskih pripomočkov. Čisto slikarstvo se začenja zopet urrvVati; novemu doživljanju življenja ne zadoščajo več samo barvni ali oblikovni vtisi. Novi slikarji iščeio današnjo resničnost in njene tehnične znake; resničnost. kakršne ni bilo in je pozneje tudi več ne bo. Ne omejujejo pa se zgolj na imitacijo. Ne kopirajo. Ne trudijo se. da bi jo mehanično posnemali ali se omejili na reportažo. Gre jim za mnogo več kakor za sirov, vsakdanji naturalističen opis. N-cprotno. Resničnost na slikah teh novih sl'karjev — poročilo imenuje zlasti Hu-dečka. Grassa in Lhotška — je spremenjena že s samo izbiro stvari, ki jih slika i o. Zavedajo se. da je slika nekaj sa-mobitnega. da ima svoi lastni red in življenie ter da traja sama po sebi. Zato so predmeti na teh slikah dobili nov medsebojni odnos in novo umetniško formulacijo. Resničnost ni kopirana, marveč rekonstruirana. Videti je. da vstop« v slikarstvo nekak nov patos. Vsi ti pojavi so posledica spremembe, ki je nastopila v dsnašniem sprejemanju in umevanju življenjskih dejstev. V umetnosti se zopet začenja uveljavljati vpliv vojne — podobno. kakor je prejšnja vojna globoko vplivala na vso umetnost. Za seda i na ni videti, da bi ta vpliv vodil v večjo subjek- I tivnost. Nasprotno. Pisec kritike ugotavlja: Če vidim v umetnostnem delu novo resničnost, tedaj je treba izvršiti to rekonstrukcijo kar moči natanko, tako da imej vsak objekt na sliki svoje mesto, da bodi jasno označen in razločno omejen ter da dobi svojo objektivno, nespremenljivo veljavo. To pa zahteva strogo in logično slikanje; izključuje operiranje z naključji in improvizacijo. Videti je, kako skrbno in eksaktno se tu riše; pozna se, da skuša umetnik izključiti sleherno nejasnost. Stvari imajo ostre obrise. Zdi se, da so slike kar inženirsko precizno narisane ter naslikane premišljeno gladko in jasno. Natančnost in objektivnost, s katerima podaja slikar svoje doživetje, presenečata marsikogar, ki je bil vajen svobodnejšega slikanja. V tem smislu označuje češka kritika pojav novega slikarstva. Trda objektivnost, hladna rekonstrukcija življenjskih zaznav, predmetnost, stvarnost — niso li to izraziti vplivi najbolj tehnične med vsemi vojnami? In odmev težnje po skoraj brezosebnem doietju resničnosti! Resničnosti, ki se skuša kar najbolj odkrižati vseh iluzij: tako je, pa naj kdo vriska ali se joče! ZAPISKI Kaj nam v gledališču najbolj ugaja Nekemu solze, drugemu smeh. Temu ugaja igralec, ki se mu je posebno priljub'1, oni se samo dobro počuti na gledališkem sedežu. Ta išče pesnika in njegovo delo, oni se zabava ali se skuša razvedriti in pozabiti nejevolje vsakdanjega življenja. Nekdo 'Sče vero v življenje, drugemu pri-ja napetost dogajanja, tretjega mikajo v-Fk inscenacije. barvni učinki kestumov, 1. renetljjvi domislekj režiserja ali pato* Kronika • Nagovor papeža na rimske patri cije. Sveti Oče je te dni sprejel rimske patricije in velikaše v posel ii avdieneL Princ Col-lana je prečital posebno poslanico, naglašu-joč dobrodelnost, za katero je dal papež pobudo v sedanjih časih. Papež se je princu zahvalil in naglasil, da ga veseli videti pred seboj dragi Rim. Podčrtal je zvesto sodelovanje med cekvijo in plemenitaštvom od preteklih časov do danes. Zaključil je z besedami, da čaka tudi plemenitaše po tej vojni ogromno delo pri obnovi krščanskega življenja. • N°va grobova. Za vedno je zatisnil svoje oči poštni inšpektor g. Drago Avser. Zapušča soprogo in drugo sorodfetvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v četrtek ob pol 16. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dne 6. januarja je v Novem mestu umrla za posledicami kapi 45 letna soproga železničarja ga. Marija Sajetova. Poleg užaloščenega soprega zapušča 5 nepreskrbljenih otrok. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! • Velik uspeh italijanskega filma na Madžarskem. V Budimpešti so predvajali v dvorani kina »Nemset Apolo« italijanski film »Bengasi«. Premiera je bila sijajno obiskana in občinstvo je med predvajanjem ponovno izrazilo svoje zadovoljstvo z navdušenim ploskanjem. • Razstava umetnosti v Žari. V okviru posebnega tedna GUFa je bila 5. januarja v Zari odprta m. razstava univerzitetne umetnosti. Dalmazijski umetniki, ki obisku, jejo italijanske visoke šole, so na razstavi zastopani s 70 izdelki v olju, temperi in grafikah. • Natečaj za letalski spomenik v Rimu. V Rimu je razpisan natečaj za osnutek letalskega spomenika. Natečaja se bodo udeležili vsi fašistični umetniki. Spomenik je projelrtiran na velikem trgu Vie Imperiale ter bo imel 200 metrov premera. Stal bo sredi trga Načrti za spomenik se morejo predložiti do 15. junija letošnjega leta. Podeljene bodo tri nagrade, od katerih znaša prva 60.000, druga 25.000, tretja pa 15 tisoč lir. » Povratek iz Vzhodne Afrike. Kakor smo zabeležili, se je te dni vrnilo z dvema ladjama iz Vzhodne Afrike 1187 Italijanov, starcev, žen in otrok, ki sta jih pripeljali v domovino motorki »Sturnia« in »Vulca-nia«. Italijanski rojaki so se ustavili v Milanu. Med njimi je 267 milanskih rojakov, ostali po so iz drugih pokrajin. Vlada je ukrenila vse potrebno, da pridejo izseljenci na mesta, po katerih so dolgo hrepeneli. • Zavod za proučevanje pegastega legar-ja. Poljski generalni guverner dr. Frank je na svečan način otvoril v Lvovu zavod za raziskovanje pegavca. Zavod ima ime po Emilu Behringu. Novi zavod, pravijo listi, bo mnogo pripomogel, da bodo evropski narodi zaščiteni pred nevarnostmi, ki jim v zdravstvenem pogledu prete z Vzhoda. • »Zvočni most«. Nemške radijske postaje so začele v sodelovanju z Nemško delavno fronto prirejati radijske oddaje pod naslovom »Zvočni most«, ki naj bi še poglobile kulturne odnošaje med nemškim narodom in njegovimi zavezniki, obenem pa naj bi služile kultura! skrbi za inozemske delavce, zaposlene na področju Reicha. Prvi tak večer, ki je imel velik uspeh, je bil posvečen bolgarsKim delavcem. Prihodnja prireditev »Zvočnega mosta« bo v teku tega meseca za slovaške delavce in osebje dunajskih vojnih industrij, zatem pa bodo sledili večeri za delavce ostalih narodnosti. • Nemški obrtniki v Ukrajini. Nemški poverjenik za Ukrajino in obrtniški vodja Reicha sta izdala smernice za udeležbo nemških obrtnikov na področju Ukrajine. Po teh smernicah se bodo obrtniki iz Reicha zaposljevali v Ukrajini samo v omejenem številu in sicer za reševanje nujnih in za vojno važnih nalog. Razen tega bodo nemški obrtniki prevzeli v svoje roke vodstvo ukrajinskih obrtnikov in sicer samo v svojstvu okrožnih poverjenikov. Ti bodo imeli nalogo prepričati se o strokovni sposobnosti pokrajinskih obrtnikov in poskrbeti za izobraževanje čim večjega števila vajencev. • Vzorna podjetja v ženski upravi. Z imenom »Vzorno podjetje« se v Nemčiji odlikujejo vsa podjetja, ki dosežejo izredne uspehe na področju proizvodnje v pogledu svoje socialne ureditve. Ugotovljeno je, da od podjetij, ki so doslej odlikovana s tem častnim naslovom, je njih 7 pod žensko upravo. Pri vseh teh podjetjih je zaposlenih najmanj 70 do 100 delavcev in nameščencev. * Javne kuhinje v Parizu. Po nalogu francoskega ministra za prehrano se za preskrbo prebivalstva v Parizu in drugih francoskih velemestih ustanavljajo javne kuhinje, ki bodo v prvi vrsti na razpolago delavstvu. * Nemška knjižnica v Parizu. V restavraciji »Viktorija« v Parizu je bila odprta nemška knjižnica, za katero je nemška delavna fronta podarila 1000 knjig. » Avtostrada cd Budimpešte do Triesta. Iz Budimpešte poročajo, da bodo začeli na Madžarskem v najkrajšem času graditi pet velikih avtostrad, ki bodo vezale madžarsko prestolnico s Triestom, Berlinom, Kra-kovom, Odeso in Novim Sadom. Ministrstvo je odobrilo v ta namen 10 milijonov pengOv kredita za cestna dela. * Obvezno delo za popravilo železnic v Turčiji. Ministrski svet v Ankari je sprejel zakon, ki uvaja obvezno delo za popravila železniških prog. Za ta dela bodo morali biti na razpolago vsi moški od 18. do 40. leta, ki prebivajo do 15 km oddaljenosti od železniških prog. IZ LJUBLJANE u— Odvetniška vest. Gospa dr. Ljuba Prennerjeva je bila z dnem 31. decembrom vpisana v imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje I. u— Mraz popušča, sneži dalje. Mraz po malem odjenjava, zato pa smo dobili debelo odejo svežega pršiča. Po jutranji temperaturi —16IJ C se je živo srebro v torek čez dan dvignilo na —9.5° C. Dopoldne je začelo snežiti in je potem snežilo z manjšimi presledki do večera in nato v noč. In ko smo se davi prebu .ili, je spet sr :žilo prav na gosto. 2e čez noč je bela odeja znatno zrasla ter zdaj še sproti narašča. Jutranja temperatura je bila —8° C. Ker pada pršič na svežo podlago, bo bela odeja verjetno precej časa obležala Tako se bo zemlja odpočila. Pretekli teden je godova! sv. Valentin, o katerem pravijo, da ima ključ do korenin. Pod toplo belo odejo klije novo življenje. u— Klavirski kcnccrt, ki ga bo izvajal slavni pianist, profesor Gino G o r i n i, v ponedeljek 18. t. m. v veliki filharmonični dvorani, bo imel naslednji spored: 1. Scar-lati: Tri sonate; 2. Bach-Busoni: Preludij in fuga v Es-duru; 3. Brahms: Balada, on. 10 št. 3 v h-molu; 4. Debussy: Refleksi v vodi in Golliwogov ples; 5. GorirJ: Sonata; 6. Casella: Dva ričerkara na ime Bach; 7. u— Sv. maša zadušnica za rajnko Marijo Kralji« roj. Kozjek, bo v petek, dne 15. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Sp. šiški. u— Namesto cvetja na grob tovarišu prijatelju dr. Pavlu Jancf-iču daruje dr. De-rearu 150 lir podpornemu skladu za ^travniške vdove. u — USite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji j.ričmo i!ne 15. in 16. ,a-nuarja. Najuspešnejša lesetprs ra učna metoda. Speci Jah.a strojepisna *'&la: Največja moderna strojenisnica. stroji raznovrstni sistemov. Novi prospekti s slikani fc: oz-p'-.fino na razno*." go: Trgovsko oč HSče »Christofov učni zavor!«, D^m: branita 15. u— VcdriVova prr':ka 73 Irte 5° 13. je pošla. Na :ma Vodnikova družba sa- ■ca t-, t »Na To je po izvirniku izgotovljen posnetek enega izmed dokumentov, ki so prišli v roke vojaškim oblastem ob priliki protikomuni-stičnih očiščevalnih akcij Oborožene sile na podeželju. Besedilo dokumenta se glasi: »Strogo zaupno* — Komandi I. čete šercerjevega bataljona. — Po ustni naredbi komandanta III. grupe Mir. J. Bračiča morate 13 internirancev, ki smo jih rešili iz železniškega vlaka, tekom 24 uri likvidirati. Likvidacijo izvršite tajno. Strogo pazite na to, da se o tem ne bo ničesar izvedelo in da vam kdo ne pobegne. Za izvršitev te naredbe osebno odgovarjate. — štab. I. bataljona »Ljube Sercerja«, krimski odred — Polit-komisar Fric Novak 1. r. — 5. julija 1942.« Dokument govori sam za sebe dovolj jasno in glasno. Njegovo besedilo v celoti potrjuje, da je bilo onih 12 Bežigrajcev, ki so brez sledu izginili med pohodom v prvi noči, res »likvidirani«, to se pravi: umorjenih, in to na izrecno povelje partizanskega vodstva Opozarjamo tudi na poročilo na 2. strani današnje številke. Dokmsitfi szmmte m grs&s * Novo skrčenje živil v Angliji. Iz Lizbone poročajo, da bodo dobivali prebivalci Velike Britanije zanaprej na odrezke živilskih nakaznic samo po eno jajce in 170 gramov sira mesečno. Bolniki, otroci in stari ljudje bodo imeli pravico tio večjih nakupov. * V temi sta utonila. V L;vomu je utonil te dni Cesare del Rio. Vračal se je zvečer z dela domov, v temi pa je zabredel na rob prekopa, padel v vodo in utonil. Prav tako je utonil 751etni Virgilio Novelli. V megli je zabredel v prekop in utonil. * Zavirač preprečil železn ško nesrečo. Alessio Zuppeiio iz Padove, po poklicu zavirač, se je te dni odpeljal proti Coleg-lianu. V bližini postaje Lancenigo je opazil, da se je zadnjih deset vagonov odpelo od vlaka. Vagoni so se po'agoma ustavili na tiru. Okrog 19. ure se je po istem tiru bližal drugi vlak. namenjen v Benetke. Zupello je skočil na zemljo, vrgel več petard in s tem obvestil strojevodjo prihajajočega vlaka, naj ustavi lokomotivo. Res se je posrečilo ustaviti vlak nekaj metrov pred desetorico tovorn h vagonov. S tem je bila preprečena velika železniška nesreča. * Avtomobilska nesreča. V Milanu, na vogalu ulice Tibaldi in Toricelli sta trčila dva avtomobila, od katerih je bil eden namenjen v Pavio. To je bi avtobus, poln potnikov. Sunek je bil tako močan, da s.a bili dve ženski ubiti, Ive pa ranjeni. Ranjenki so oddali v bolnišnico, kamor so morali odpeljati tudi šoferja. * Nesreča pri čiščenju oken. V Torinu se je primerila pri čiščenju oken smrtna nesreča. Poklicni snažilec Basllio Accomero je čistil okna neke izložbe ter je pri tem palel z lestve na tla. Zlomil si je tilnik in obležal mrtev. Chopin: Fantazija op. 40. Umetnik, prof. Gino Gorini, uživa med pianisti vsl?k sloves, je sij 2 o on irteipret klasične pa tudi modeme giarbe. Spored njegovega prvega koncerta v Ljubljani je sestavljen tako, da bo prav gotovo ugoden vsej noši koncertni publiki, saj je različen, slikovit in visoko umetniški. Začetek koncerta bo tečno cb pol 19. uri v veliki ,.filhscmcnični dvorani. Vstopnice so v preop.o^aji v kajigaini Glasbene Matice. u— Sr Jem zasvTeSI za štedn!o s plinom. Kakor z elektriko, tako je treba Slediti v vojni dobi s plinom, zlasti še pozimi, ko je dobava premoga otežkočena. V vsakem gcspcdhvstvu lahko prihranijo mnogo kubičnih metrov plina. V listih čitarno navodila, c"a kubičen rr.ctrr p-ina prihranimo že: 1. če vsaj vsak tretji dan enkrat nekoliko privi;.— o petelina in s tem zmanjšamo plamen; 2. če vsak dan enkrat segrejemo S litre v o če v skledi, ki jo postavimo n?. ior.ee, v katerem kuhamo, namesto da bi za segrevanje posebej kurili plin; 3. če gorilee rečno čistimo, s čimer »prihranimo do 10 cclstctkov plina: 4. če lonce redno pokrivamo; 5. če ne segrevamo več vode, kakor jo nujno potr. bi jemo, če vsako jutro za britje samo po! litra vode preveč segrejemo, nanose to v dveh mesecih kubični meter plina več potrošnje; 6. če ne pršimo, da plamen gori brez ha-ska. V eni minuti se namreč por r bi toliko plina, kolikor ga ie potrebno za strel pehotnega orožja. Zato morajo biti vse priprave končane prej. pr člen prižgemo plin; 7. če grelce unorsb!'r.rno samo toliko časa, r> —f„ , 1, - : tedaj, če v mrzli zimi preti nevarnost zmrzovanja. u— V pc?n«t!tev sporrina pokojnega g. Karla Ravnikarja je darovala P.uštvu slepih ga. Marija Kodranova 109 lir. mo še pripovedno km "o j ar. rov in ah«. Ker se še vedro oglešajo v družbeni pisarni člani, k: bi imeli radi letošnje knjige, je družba pripravljena ponatisniti Vodnikovo pratiko za leto 1C43.. ako se javi najmanj pet sto članov. Prijaviti se je treba najkasneje do 20. januarja t. 1. Veseli potepuhi«, delo Ludvika Benderja. Razen tega sta ta teden na sporedu spevoigra Jlzvcšeek« in opera »črni Peter«. 5Ir.riI:osski biljardisti so se združili v posebno oigonizncijo v okviru Heimatbunda, Organizacijo vodi Hobacher. V teku so redne vaje in bodo v februarju sledile tekme z gT.aškimi biljardisti. Nevaren ljubimec. 401etni Marko Jurak -e bil zaposlen kot pomožni delavec na neki veliki štajerski kmetiji. Tu se je zagledal v vačko lepotico, ki pa je ostala hladna nasproti izlivom njegove goreče ljubezni. Nekajkrat ga je zavrnila. In tedaj se je Markova ljubezen sprevrgla v tak srd, da je grozil z nožem. Ker se mu je dekle umaknilo, ji je razbil okna Zdaj je bilo izlivov ljube zri in j*»ze zadosti. Fant je moral pred grasko sol išče ter si bo srce hladil 4 mesece v zaporu. Nesreče s plinom so pozimi prav tako pogoste kakor v letnem času, zato opozarjajo listi k previdnosti, štajerski dnevniki poročajo o nesreči, ki se je zgodila v ncČl na preteklo nedeljo v neki hiši v Gradcu. 561etni mehanik Jožef Hofer je imel sredi mesta delavnico. V soboto zvečer se je precej zamudil z delom. Ker je bilo že pozno, se mu ni ljubilo oditi domov v okolico. V delavnici se je vlegel k počitku. Ker je bil truden, je pozabil zapleti petelina na plinski napravi. V nedeljo zjutraj so Ho-ferja našli mrtvega. Plin pa je prodiral iz pritličja tudi v stanovanje v I. nadstropju, kjer so zjutraj našli 361etno kramarico Marijo Baliko nezavestno. Z znaki nevarnega zastrupljenja je bila pripeljana v bolnišnic o in ji upajo rešiti življenje. DRAMA Četrtek. 14. jan., cb 17.30: Primer dr. Hlr- na. Red četrtek. Petek, 15. jan., ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 16. januarja ob 17.30.: Primer Dr. Hirna. Red A. Nedelja, 17. januarja ob 14. uri: Oče naš... Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17 30: Deseti brat. Izven. Znižane cene od 15 Ur navzdol. * Rino Alessi: »Primer dr. Hirna«. Drama v treh dejanjih. Osebe: dr. Hirn-Gregorin, don Luigi-Jan, Lavra-Danilova, Lorenco-VI. Skrbinšek, Marija-Juvanova. Režiser: prof. O. Sest. Opozarjamo na petkovo predstavo For-zp.nove komedije v treh dejanjih: »Poročno darilc«, ki jo bodo igrali po znižanih cenah od 15 lir navzdol. V glavnih vlogah Simčičeva, Jan in Nablocka. OPERA četrtek. 14. jan., ob 17.: Thais. Red B. Petek, 15. jan., ob 15.: Shpa miš. Opereta Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota. 16. jan., cb 17.: Beg iz seraja. Premiera. Red Premierski. Nedelja. 17. jan., ob 11.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 16. uri: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol. * J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah: Osebe: Atanael-Primožič, Nicias-Sladoljev, Palemon-Petrovčič k. g., suženj-Dolničar, Thais-Heybalova, Krobila-Mlej-nikova, Mirtala-Stritarjeva (prvič), Albina-Golobova. Dirigent: N. Štritof, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreo-graf: inž. P. Golovin, scenograf: A. Ger-lovičeva, načrti za kostume: J. Vilfanova. Opozarjamo na popoldansko predstavo operete »Slepa miš« (J. O. Dobeic), ki bo v petek ob 15. po znižanih cenah. V glavnih partijah: Mleinikova, M. Sancin. Po-ličeva in Zupan. Dirigent: R. Simoniti, režija in koreografija: inž. P. Golovln. igranja. Ta išče v igralcu človeka, oni pa samo komedijanta. V gledališču nam je zares všeč tedaj, ko se občinstvo dobro razume z odrom, ko se gladko razvija, ne samo igra soigralcev na odru, temveč tudi stik med obema velikima partnerjema, ki vzajemno ustvarjata ozračje večera in ki ju loči med seboj gledališka rampa. Vsak resničen prijatelj gledališča ima to zares rad: namreč dobro ubrano so-igro med odrom in občinstvom. Poleg vsega tega je še nekaj, kar imam v gledališču posebno rad in kar štejem med najlepše gledališke občutke: namreč to, kako igralci na odru pridobivajo gledalce za pesnikovo vel ko idejo, čutim, da to, kar je zasnoval avtor in kar izvaja igralec, nasprotuje mišljenju občinstva v avd'toriju in ga mora igralec šele prepričevati, bojevati se s telesom in dušo za dramatikovo idejo in stal šče. Gledališča nimam najrajši tam, kjer so takoj v začetku dani vsi pogoji, da se razumeta med seboj oder in publika. Ne, takrat ga imam posebno rad. ko mora oder občinstvo na-sk čiti, pridobivati in naposled osvojiti, čeprav doseže ta smoter kajkrati šele v zadnjem trenutku, preden se spusti zastor. Prav v takih trenutkih se razodeva moč umetnosti. V takih trenutkh se naučimo znova verovati, pa čeprav bi bili prej že stokrat zgubili vero v umetnost in njeno fiilo. Kaj imam torej v gledališču najrajši? Dramatika - pesnika, kj ustvarja svojo umetnost zato, ker som živi globoko življenje in skuša pridobiti zanj tudi druge. Režiserja in igralca, ki razumeta dramatika in umeta biti bojevnika za njegovo in za svojo resnico. Najbolj in pred vsem pa ljubim tisto občisistvo, ki ni prišlo v gledališče zato, da bi neskrbno gledalo, kako se razpletajo izmišljene prigode drugih ljudi in jih samo udobno presojalo, marveč je prišlo zato, ker se zaveda, da gre v teh konfliktih tudi za njeg:ve lastne I-jonflkte in za vprašanja našega osebnega življenja. Treba je preživljati lastno življenje globlje, pristno in tako pošteno, kakor ne zmoremo sami sredi tolik'h navad in razvad naše vsakdanjosti. Treba je, da občutimo v tujih usodah svojo us:do in se tako učimo laže in boljše razumevati svoj lastni svet, svoje osebne življenjske probleme. V gledališču imam torej najrajši občinstvo, ki preko igre prihaja k spoznanju globin in skrivnosti lastnega življenja. In sam6 tško občinstvo je vredno, da ga drama pridobiva jn osvaja. (Po J. Kopeckem.) »Studia humanitatis« se imenuie italijanski institut, ki je bil nedavno otvorjen v Berlinu pod pokroviteljstvom in vodstvom Kr. Italijanske Akademije. V tem institutu bo osredotočeno študijsko delo, ki ga izvršujejo Nemci na področju zgodovine humanizma in italijanske renesanse ter vsega, kar se tiče klasike. Institut bo pospeševal izdaje klasičnih tekstov italijanskega mišljenja (v izvirniku in v prevodu). Ustanovil bo oosebno kniižnico za specialiste in arhiv s fotografskimi posnetki ali faksimilnimi izdajami originalnih tekstov virov klasičnega slovstva. Nadalje bo prirejal redna predavanja in posebne študijske tečaje. Prve cikluse predavanj so imeli profesorji V. F. Otto (Antika in pesimizmom pri Leopardiju in Nietzsche-ju), Kriegsbaum (Michelangelo in antika), Pasquali, Rodenwald, Bendinelli, L. Cur-tius in dr. Založba Helmuth Knepper je pripravila v zvezi s tem knjigo »Studia humanitatis« s prispevki Ministra Bottaia. Riccobonija, prof. Grassija in dr. Italijanske operne novitete. V začenjajoči se operni sezoni 1942/43 bodo v raznih gledališčih krstne predstave novih italijanskih oper. Med njimi bo izvedla milanska Scala: Z. C. Sonrogna »Regina Ulica«, balet P. Mangiagallija »Visioni« (na Choptnovo glasbo), Pssnija vPinoc"h:o* in Zapparolija »Eurosadrla«. Rinirki Teatro Reale deli Opera je napovedal Gaetsnijn or>cro »L'iscl? del pc!e~. Casellovs brile'<» »Resa del cogno« in S'ancovo >La s teli a del c rco;'. Neapeljski Teatro San Carlo namerava vprizoriii T. Napeli j a »Un cu-rioso aeddente« in Iv!al:p:erra »La vita p sogno« V ireslinskcrt Teatro Verdi doživi svoj krst Bianchijeva opera »Fior di Maria«, v parmskem Teatro Resio pa Li-viabellova »Antigona«, Malipieca jun. »M:nnie la Candida« in Potov »Orodante« StirŠKtoletnica trentin?l ega koncila. L. 1945. bo proslavljena štiri stoletnica znamenitega cerkvenega koncila v Trot u (1545). V zvezi s tem je začeli 'zhajati že sedaj revija »II Ceneiio di Trento. Rivi-sta commemorativa del IV. centenario«. Uvodni članek za prvo številko je prispeval kardinal Ermeregildo Pellegrinetti. Francoske slovstvene nagrade. Gon-courtova akademija v Parizu je označila s sedmimi glasovi zooer dva za najboljši francoski roman 1. 1S42. Marca Bernhar-da »Otrokom podobni«. Knjiga ie avtobiografsko delo. V nii se 32 letni pisatelj spominja svojih otroških let. Bernhard je bil do 29. leta delavec, nnto je začel pisati slovstvene kritike in romane: izmed slednjih je dobil sp's »Annle* tik pred voino veliko mednarodno nagrado. Goncourtova nagrada za 1. 1940., ki nai bi jo dobil neki vojni ujetnik, je bila tudi to pot odgode-na. Zato pa so pariški novinarji, ki podeljujejo leto za letom nagrado z imenom Theofraste-Renandot, odlikovali z nio roman o vojni in ujetništvu. Roberta Gail-larda »V verigah«. Ta triintridesetletni pisatelj, ki je začel kot žurnalist, je spisal več romanov in malo pred sedanjo vojno spis »Pedagogika od Montaigna do Jeana Jaquesa Rousseaua«. ki je bil nagrajen z Montaignovo nagrado. Njegov v ujehvštvu sestavljeni spis »Moji ubegi« je nagradila Akademija. Nrgrado za najboljši prevod je prejel Andre Cceuroy za prevod spisa Friedricha Siefcurga »Jeklene cvetlice«. Tir. Philir-p TVitkcp, profe-or za zgodovino nemške književnosti na univerzi v Fre'burgu. je umrl v starosti C2 let. Spiral je med drugim devet zvezkov obsegajoče zgodovino nemške literature od Lutra do Netzscheja. Izkopavanja r.a Grškem. Atenski dopisnik lista »Deutsche Allgemeine Zeilung« je ondan pisal o nemškem arheološkem izkopavanju na Grškem. Predvsem se na-daliujejo izkopavanja v Olimpiji, ki so se začela na posebno željo Hitlerja in z njegovo podnoro 1. 1937. Sedaj hočejo odkriti okolico Diove£3 templja in stadion ter cfco^e obnoviti v prvotni formi. Sicer ne mislijo, da bi se tu spet prirejale olimpijske igre. vendar hočejo, da bi mogle biti v Olimpiji kot zibelki ormpijske ideje nekatere slovesne prireditve. Izkopavanja so težavna, ker je prostor v izmeri 280.000 kvadr. metrov pokrit s pet metrov visoko pese eno plastjo, ki io je nanosil potok Kladeon Polovica načrtnega dela je že izvršena. Našli so med drugmi neka i drobne plastike, bronasto orodje in klasične te-rakote. Posebno dragocene so pl^aslike konjev iz zgodnje kl-asične dobe. Poleg tega izkopavajo v Maguesu pri mestu Volu. v Larissi in v srednji Grčiji. Schuberfovo nagrado v znesku 5000 RM je ustanovilo mesto Dunaj. Podeljena bo vsako leto dne 31. januarja, na rojstni dnn skladatelja Sehuberta. Namenjena je manj znanim skladateljskim talentom. Likovna umetnost drugod. Češki listi poročajo o velikem zanimanju za likovno umetnostne razstave v Protektoratu. Samo društvo »Aleš« v Brnu je priredilo o=em razstav, na katerih je bilo prodanih slik in kipov za pol milijona kron. Povprečno vsak petdeseti obiskovalec razstave si je kupil kako sliko ali kip. Madžarski umetniki so priredili razstavo v berlinski Nacionalni galeriji. Razstava obsega okrog 200 del reprezentativnih ogrskih umetnikov. Protižidovska predavanja na SorbonnL Na pariški Sorbonni je prevzel profesor Labraue stolico za zgodovino židovstva ter začel predavanja v izrazito protižidovskem duhu. Profesor Labraue je avtor knjige »Protižidovski Voltaire«, ki je v nji dokazal, da je že sloveči filozof 18. stoletja opozarjal na problem židovskih spletk in prevar v duhovnem svetu evropskih narodov. Velike umetnostne razstave v Sofiji, ki je bila nedavno slovesno otvorjena v Dr-favni umetnostni galeriji, se tokrat udeležujejo v okviru vsebolgarske umetnosti slikarji in kiparji iz Macedonije, Dobrudže in Trakije. Vsak slikar ali kipar je zastopan s tremi deli, grafiki pa s šestimi listi. MOČ REKLAME — Kakšna je ta vaša voda za pospeševanje rasti las? — Gospa, rečem vam, da je izvrstna. Zadnjič je neka kupovalita z zobmi izdrla zamašek takšne steklenice in že so ji pognale brke in brada. Turisti ka Poleg smučanja, plavanja '"n veslanja j r Iranja po vodi in po zraku, kajakevanja, L ike atletike in podebnih športov v prosti r. ravi, je največjega pomena, da se č m dalje bolj udejs'vujemo v turistiki. Hoja po Ftrnrnah zahteva pomnoženo d lo mišičevja, ki potrebuje radi tega ob lico hrsne (krvi). Zaradi tega morajo pljuča in srce svoje delo pomnožiti: dihanje se poglobi ter se napreže v delo zadnja al. voola. da se pornnoži d halna ploskev; deio srca se poveča štiri- do petkrat. Ako tedaj na prav mo planinski izlet brez predhodnih vaj (treninga), se nepoznavanje teh dejstev nad nami maščuje. Dihanje se izredno p speši, srce nam tolče, bilo (pulz) je ne-p: avilno in ga skoraj ni čutiti, sluzmee postanejo višnjeve (cianoza). Obstoji nevarnost. da se "razširi desni srčni prekat, ki invj manj mišičevja kakor levi. Zato se ne bomo čudili, ako nastopajo včasih nenadni smrtni primeri v gorah za srčno kapjo; zlasti se ta pojav pojavlja pri starejših ljudeh, človeško srce je s cer motor izredne kakovosti 'n prenese mnogo več kakor kovinski, vzlic 'temu pa moramo uvaževati, da vsaka prenapeta struna poči. Isto ie z naš'm srcem. Ako ga pravilno ne vadimo (treniramo) ali ako od njega zahtevamo nemogoče delo, odreče: nastopi srčna kap. Hoja navzgor, zlasti v strmino, je tedaj treba smatrati kot težko in naporno delo. Dokler n'ma hribolazec dovoljnega treninga, mora hoditi v hrib čim počasneje, tako da stalno krije povečano potrebo po zraku s poglobljenim d hanjem. ne da bi pr' tem nastopila tesnoba pljuč in srca. Trening je tedaj uporaba ekonomije presnavljsnja: mišice treniranega hrbolazca delujejo varčne je in njegova pljuča premagajo največje zahteve. Jasno je, da je treba za tu-ristiko kakor vsak drugi šport treninga. Zlasti začetniki morajo biti zelo pazljivi. Pri hoj' navzgor se ne sme govoriti, vpiti ali peti, ker je potrebno enakomerno dihanje. Delo srca se pri hoji v goro olajšuje s tem, da se prsni koš na vse strani močno širi in delovanje pljuč ojači. Gibanje mišic pomaga krvnemu obtoku, ker sesa in tlači kri s prtiskom na krvne cevi. Zgoraj opisana širitev prsnega koša, razvoj pljuč do skrajnih alveol, oiačenje srčnih mišic so uč:nki, ki so najboljša preventiva pljučnih in srčnih obolenj in predvsem proti tuberkulozni degeneraciji našega telesa. Nikoli ne bomo čuli. da bi znan turist obolel za tuberkulozo, pač pa se je že marsi-kak jet:kovec prav s turistiko popolnoma pozdravil. Dandanes se odpirajo čimdalje boljši izgledi za ozdravljenje tudi težkih in najtežjih primerov pljučne in druge tuberkuloze, tedaj primerov, nad katerimi so do-zdaj specialisti prekrižali roke. Važno ie le vedeti, da se. pljučna tuberkuloza kaj h;tro obnovi, ako se po ozdravljenju bolnik zopet zanemarja in za svoja pljuča ničesar več ne stori. Zadostovati mu mora, da je točn- poučen in ima stalno pred očmi dognanje: tbc je bolezen umazanega zraka (mestno ozračje, dolinsko podnebje, pomanjkanje sonca, prah v pisarnah, delavnicah, tovarnah itd.). Vsak po tbc ozdravljeni mora postati turist. Vsako prosto nedeljo ali praznik mora preb ti v naravi. Seveda ni mišljeno, da bi se takoj povzpel na strme vrhe ampak naj v začetku hodi na lahke jzlete v najčistejša podnebja, jih pa pclag-ma s previdnem treningom stopnjuje, nakar do po preteku nekaj let popolnoma brez skrbi, da bi se tbc še kdaj pojavila. Samo ob sebi je umlj^vo, da se najtežji primeri tbc — po katerih so ostali že močni defekti (zgube tkanja luknje, zarastline) J posameznih organov (pljuča, rebrnica, obi-sti itd.) sploh ne smejo oddaljiti iz zdra-v Inega podnebja. Zaradi tega je naloga socialne higiene, da preskrbi vsem ozdrav-Ijencem po težki tbc eksistenco v zdravilnem kraju samem. Vse to ni težko dosegljivo s pomočjo smotrne organizacije. V posebno zdravilnih podnebj:h, t. j. v onih, kjer se pozdravijo tudi najtežji in najbolj destruktivni (razkrajajoči, rušeči) primeri tbc. kakršnih podnebij je le zelo malo na svetu, bodo nastale izolira:ce za jetičnike vseh vrst. Ti zavodi pa zahtevajo pravilno ekonomijo za pridobivanje hrane, orodja, popravila itd. Vse pomožne institucije, n. pr. zelenjadarstvo, vrtnarstvo, mlekarne, kurjereje itd. bi vodili in 'zvrševali izključno le po tbc ozdravljeni, ki bi se ne smeli več prestaviti v manj ugodna podnebja. Turistjka se mora izvrševati pravilno, t. j. turist ne sme pri svojem udejstveva-nju utrpeti nikake zdravstvene škode Ne sme se prpetiti, da bi se kdo prehladil v koči, ker se ni mogel pravilno zavarovati proti prepihu, mokroti itd. in da bi v posledici prehlada doma umrl za pljučnico. Seveda mora vsak turist zlasti plezalec '»fti točno p:učen o turistični tehn ki in izvež-ban, preden se poda na nevarne plezalne izlete; takisto mora vsakdo imeti pravilne pojme o prvi pomoči. Najpotrebnejše pa je znanje o splošni opremi, kakršno potrebujemo v gorah zlasti kar se tiče prehrane, obutve in obleke. Da sprevidimo važnost tega, je najbolje, ako si ogledamo, kako so se pripravljali na eksped;cijo na najvišje gore našega planeta, na Himalajo. Ekspedicija na Himalaja Potem ko so bili Angleži izvršili obisk najvišjega vrha Hmžlaje Mont Everesta (kakor znano, niso prišli na vrh, nekaj udeležencev je izginilo pri zadnjem naskoku), se je 1. 1929 podalo devetero Nemcev iz Bavarske na tretjo najvišjo goro v Himalaji in na svetu: Kangčendzongo (beseda je tbetska. slovensko bi se reklo: Petero zakladnic mogočnega krna — zmrzlega snega), v:scko 8578 m. Prišli so nekoliko pozno, tako da so se zaradi snežnih žametov morali sredi oktobra vrniti in so prišli le do višine 7400. Ekspedicija je znamenita zbog ckolnosti, ker na tej gori še ni n'kdo prišel tako visoko. Medicinsko zanimiva pa je tudi, da so se vsi vrnili zdravi, le enemu so močno omrzle noge To kaže, da je bila ekspedicija najskrbneje pripravljena, kar je razvidno tudi z opisa odprave pod naslovom: »Boj s Himalajo«. Knjigo bi bile vredno prevesti v slovenšč no zaradi nje tehtnosti. Predvsem so se skrbno izbirali udeležn'ki: vsak izmed njih je bil dodobra tren ran, vsi so imeli za seboj švicarske štirit sočnike — med njimi Matterhorn — njih petorica je premagala nekaj vrhov Kavkaz" — tedaj 5—6 tis:čnike, tako da se ne bi n!kdc čudil, da so dosegli višino higiene 7400 m in se z izjemo enega na nogah ozeb-lega srečni in zdravi vrnili. Res je, da se je v prekrasnih Himalajah že od pričetka 20. stoletja nadalje mnogo delovalo, naravno predvsem od Angležev in je že 1. 1929 obstojala obširna literatura. Za ekspedicijo so Bavarc* proučili 70 predmetnih knjig o H malaji. En član ekspedicije je bil leto osorej z ruske odpravo na Pamiru in je prišel kot prvi na 7120 m visok Pik Len'n. Iz vsega se vidi, da je bila ekspedicija zelo skrbno pr pravi jena, kar je zajaračilo lep uspeh, obenem pa nam lahko služi za vzor, kako se je treba opremiti za podobna pedjetja v gorah in kaj vse je treba vedeti, da £e turist po nepotrebnem ne izpostavi nevarnostim življenja jn zdravja. Jasno je, da mora biti vsak udeleženec tehn čno pravilno izvežban in opremljen, kajti sicer nastanejo takoj nesreče. Obenem pa je jasno, da je tu potreben trenmg (vež-banje), ker le treniran tur st more prenesti toliko naporov in gledati v lice največjim gorskm opasnostim Poučiti se o vse j tej opremi, ki je bila tako močno proučena 'n je imela v posledici tako ugoden uspeh, ?e tedaj važno za vsakega slovenskega turista, kj ne nodi le po zavarovanih potih ampak ima željo in voljo, da poset' danes še neebiskana planinske vrhove ali da si poišče neznana nova pota, kjer mora večkrat preneč ti na prostem jn ne najde tako hitro bolj ali manj dobro oskrbovane la-ninske koče. Tak!h turistov je tudi v Sloveniji čimdalje več in jih bo po vojni še več. Oskrba s hrano Po angleškem vzorcu ekspedic:je na Eve-rest so priredili tudi Bavarci zapored 10 taborišč tako da se je hrana prinašala od glavnih taborišč najpreje s tibetsk:mi konj či, pozneje z izbranimi domačini od taborišča do taborišča, vsak član pa je zaradi varčnosti nosil tudi sam hrano in opremo. Domačinom je kuhal tibetsk, kuhar in lama (duhovnik), ki se je bil obne-sel že na Everestu. Jedli so največ domačo hrano: rjž, koruzno in ječmenovo moko, seveda zabeljeno z mastjo, sladkorjem, soljo in domačimi začimbami, dobili pa so dvakrat na teden tudi ovčje meso. Pili so čaj. Bavarci so prinesli večino hrane iz domovine. Hrana je bila izbrana tako, da je b'la čim lažja in č!m izdatnejša in mnogovrstna. Omeniti je treba predvsem konden-zirano mleko iz Švice (Allgžiu, planinsko mleko). To mleko se je izberno obneslo in so ga uživali skupaj s čajem, kakaom in kavo, razen tega pa so iz njega pripravljali mlečne juhe in mlečno kašo. Nadalje so imeli » seboj gnjat in goveje konzerve v škatlah in sveže ovčje meso iz glavnega taborišča. Kruha v Indiji ne poznajo, do-čim ga pastirji na Kavkazu pečejo na poseben način zelo okusno. Namesto kruha so uživali prepečenec (vojaški prepečenec). ki se je 'zborno obnesel in se ga n'so nikoli naveličali. Imel j pa so tudi prvovrsten nž. ječmen, zdrob sago in ovsene kosmiče, kar se da prirejati skupaj z mesom ali kot sladka jed skupaj s kuhan mi češpljaml. Leče rdeč ln bel fižol, grah in krompir so si prinesli \z industrijskega mesta Lacen-ge. Tamkaj so nakupili tudi kokosovo olje in indijsko surovo maslo. Čebulo in ze-lenjad za juho so imeli v obl ki prahu iz domovine. Salama iz Milana jim je posebno dobro služila pri napernem plezanju, takisto čokolada, posušeno sadje iz Indije ter juhine kocke in grahove klobasice iz Nemčije. V višni r " R500 m se riž, ječmen, fižol jn testen dso več dali skuhati. V visokih taboriščih so kuhali na Švedskih »Primus«-kuhaln kih z bencinom ali z s>meta«-,zdelkcm. Alkohola niso uživali, pač pa se je izkazal tobak kot neobhodno važen in so ga uživali po napornih turah, celo njega Izraziti odklonjevalci. Oprema članov člani odprave so imeli s seboj šotore napravljene po lastn'h načrtih jz dveh ne-premočljivih plaht, kakršne so že z uspehom rabili na Kavkazu (kavkaški Šotor). V takem šotoru ima prostora do 6 oseb; vsi leže popolnoma na suhem. Šotor ne zahteva ravnih tal kakršna so najpr mer-nejša za angleške velike šotore. Ako je mččno medel sneg in je bil hud mraz. so izdolbli najprej luknje v sneg -roeiti Zaupniku CONI-a, in sicer najkasneje do 20. januarja t. I., barve svojih društvenih dresov (srajce in hlačk) za vsako posamezno sekcijo. Opozorilo. Vsi predsedniki vseh športnih organizacij se obveščajo, da ob-drže svoje funkcije tudi za leto 1943/XXI Predsedniki, kj bi h« teli zamenjati katerega koai svojih sodelavcev, morajo predložiti zadevne predloge do najkasneje 30. januar » t. 1. Imena društev. Športna društva, katerih imena se nanašajo na stvari, osebe, kraje, dogedke ali simbole bivše 'Jugoslavije, morajo zaprositi pri Zaupniku CONI-a, in sicer najkasneje do 30. januarja t. L, za dovoljenje, da smejo spremeniti društveni naziv, pri čemer morajo navesti novo ime, kj ga mislijo prevzeti. Objava štev. 3 Ljubljana, 13. januarja Neaktivna društva. Zveze in športni komisarji se vabijo, naj predložijo do 31. januarja t. 1. seznam podrejenih športnih društev, ki so bila razpuščena ali ne delujejo več in tudi onih, ki kakor koli no delujejo več ter tudi nj računati s tem, da bodo obnovila društveno delovanje. Športni sporedi. Zveze, komisarji |n športna društva se opozarjajo, da je treba v smislu okrožnice z dne 16. dece«nbra pr. I. predložiti CONI-u spored vseh športnih prireditev, ki jih namerava katera koli ustanova izvesti v prihodnji sportni sezoni, pri čemer je treba označiti tudi približna dneve prireditev, in sicer zaradi tega, da bo mogoče pravočasno sestaviti splošni koledar letošnjega športnega sporeda. Potreba nagrad. Prav tako do 31. januarja t. I. morajo vse športne ustanove predložiti Zaupniku CONI-a pregledno potrebo nagrad za tekoče leto ter pri tem podrobno navesti poleg nagrad tudi potrebo crodja, oblačil ter morebitnih denarnih pri. Spevkov za organiziranje športnih manifestacij. Rfiusnanski sport na novi poti Država je športno gibanje preuredila tako, da bo koristilo širokim plastem prebivalstva Rumunski šport je še mlad — tako či-tamo v beograjskem nemškem dnevniku o novih čas j h, ki so zadnji čas nastopili tudi za šport in telesno vzgojo v Rumuniji — in si je šele v zadnjih Jetih nekako pomagal navzgor razmerama počasibfskpzbfskpzfb na noge. Glavni vzrok, da je šla njegova pot navzgor razmeroma počasi, je bil, ker se država do zadnjega sploh ni brigala za športno udejstvevanje in je bilo vse delo na tem področju prepuščeno zasebni pobudi. šele maršalu Antonescu je bilo pridržano, da je spoznal veliko vzgojno vrednost športa jn zaradi tega podredil vse delo v tej smeri posebni državni organizaciji — po vzorcu ostalih avtoritarnih držav. Prvi državni sportni vodja v Rumuniji Manoilo Stroici še ni utegnil v jedru prijeti vseh problemov v zvezi s to novo ureditvijo in šele njegov naslednik polkovnik Madeleanu je začel postavljati prave temelje za popolno reorganizacijo športa. Šport sestavlja — take so bili njegove smernice, ki so tudi obveljale pozneje — del splošne vzgoje naroda, pri kateri je treba posebno pozornost posvečati narodni samozavesti pri mladini in pospeševati predvsem one športne panoge, ki so najbolj koristne širokim množicam, v glavnem lahko atletiko, streljanje, plavanje in smučanje. Med znanim športnim središčem možnosti za živahnejše športno udejstvo-vanje, kar vse je sčasoma pokazalo najlepše sadove. Rumunski šport je začel d:hati iz polnih prs ... Vzporedno z vsedržavno športno organizacijo je začelo v vladnem okrilju delovati posebno državno podtajništvo za šport in telesno vzgojo. Ko je to mesto prevzel general Iliescu in je stopil na čelo rumun-skega športa profesor Jon Gheorghiu, se je začela za rumunskj šport nova in še bolj uspešna doba. Da je šlo delo za poenotenje še gladkeje od rok, je novi sportni vodja izmenjal tudi vse vodilne funkcionarje pri raznih zvezah, po edino pravilnem načelu, da za vodstvo takih organizacij niso potrebna slavna imena, temveč možje dela in športniki, ki so dolga leta svoje najboljše moči iz idealov posvečali prespehu Rumu-nije na športnem polju. šef rumunskega tporta je nato razvil svoj načrt, v katerem je svojim sodelavcem priporočil nadaljnje delovanje v naslednjem okviru: vzgoj;ti je treba športne učitelje in trenerje kakor tudi izprašane sodnike za vse športne panoge, kar vse je obenem postala naloga visoke šole za telesno vzgojo v Bukarešti; zgraditi je treba čim več športnih prostorov in strelišč; ustanoviti je treba športna društva med šolsko in visokošolsko mladino ter med delavstvom in razširiti šport v zadnjo ru-munsko vas. (Rumunija šteje dandanes 476 športnih društev z nekaj nad 60.000 člani, kar je manj kakor 3 odstotke vsega prebivalstva.) Ker želi novo sportno vodstvo, da bi bile pri delu za dosego teh ciljev tesno povezane vse ustvarjajoče sile, je prof. Gheor. ghiu pritegnil v dosegljivo bližino aktivnih športnih delavcev tudi vse številne zasiužne spertne osebnosti, iz katerih je ustanovil tako imenovani častni odbor rumunskega športa. Mnogo koristnih pobud za novo ureditev športnega življenja so sedanji voditelji športa pri Rumunih dobili iz Nemčije, s katero so bili ves čas v najtesnejših stjkih. V znamenju skupne borbe na frontah bosta rumunska in nemška mladina tudi na športnih terenih gojila najprisrč-nejše tovarištvo, ki bo tudi tvorilo del temeljev za novo Evropo. Prav gotovo je, da iona nemški šport marsikatero zaslugo za ta razveseljivi razmah športa in telesne vzgoje v teh krajih — tako zaključuje naš pisec svoja izvajanja o rumunskem športu, ki je ta čas na najlepši poti, da bo postal pravi ljudski šport. t I Umrl je naš ljubljeni soprog, brat ■ in stric, gospod AVSER DRAGO poštni inšpektor Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 14. januarja 1943 ob %4. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, 12. I. 1943. ŽALUJOČA SOPROGA in sorodstvo V nekaj vrstah 38 novih svetovnih rekordov Pred kratkim je mednarodna atletska federacija verificirala 38 novih svetovnih rekordov, med katerimi jih je glede na vojno in njene težave največ — ali vsega 21 — švedskega izvora — ali natančneje osebna zasluga čudovitega tekača Gundar-ja Haegga — ostali pa so zapisani v dobi o ostale Evrope, če ne upoštevamo tudi nekaterih ameriških, med katerimi pa ni onega v metu kopja, ki ga je baje tam onstran velike luže pred kratkim postavil neki Mc. Kenzie z znamko preko 80 m. štirikrat so v tem novem seznamu najboljših atletov zapisani Nemci, osamljen je med njimi Madžar Csaplar s svojim novim rekordom na 20 km in slednjič je dosegel verifikacijo svojega fenomenalnega uspeha iz predlanske sezone tudi Italijan Consolini v metu diska do 53.34 m. • O turnirju za nemško državno prvenstvo v hokeju na ledu simo pretekli torek po prvem prisluškovanju zapisali nekaj izidov ki pa niso bili popolni in tudi ne do zadnjega točni. Zaradi boljšega pregleda jih ponavljamo še enkrat: v skupini A: Ries_ sersee, (sedanji prvak) — Niirnberg 9 : 1, Celovec—Bielitz (in ne Olomouc, kakor smo hoteli slišati pri nas) 6 : 0, Breslauer ESV brez tekme proti Fiissenn; v Skupini B: Brandenburg—Posen 15 : 0, Berliner SC— Rastenburger SV 5 : 0, Rot-Weiss (Berlin)—Praga 7 : 0. Po podatkih danske športne zveze je sedaj na Danskem na delu okrog 2400 šport, nih društev s približno 410.000 člani, med katerimi je do 230.000 aktivnih, ostali pa so podporni, ki so za razvoj vsakega društva prav tako ogromnega pomena. Mednarodna delavnost lanske sezone je bila deloma omejena, saj so danski športniki nastopili samo v 18 mednarodnih srečanjih, od katerih pa so imeli v glavnem za nasprotnike samo sosede iz švedske. Znani finski smučar Olli Remes, ki je bil znan po svojih uspehih v tekih na daljše proge, je pred kratkim padel na vzhodni fronti. Remes se je nekajkrat postavil tudi v mednarodnih preskušnjah. Reforma univerzitetnega pouka v Španiji Mednarodni časopis za vzgojo objavlja poročilo o nameravani reformi vseučiliške-ga študrija v Španiji. Tozadevni zakon sicer še ni izgotovljen, špansiki prosvetni minister pa je že pristal na bistvene točke nameravanega programa. Nameravana je uvedba teoloških predavanj, katerim bodo morali prisostvovati vsi španski vseučiliščniiki. Na koncu študij bo moral vsaik diijak napraviti tudi teološki izpit, od katerega bo odvisna podelitev akademske stopnje dirugih fakultet Vzporedno z versikosvetovno nazorskim šolanjem bodo uživali špansiki univerzitetni študentje tudi politično šolanje. To šolanje bo na podlagi osnov španske falange. Politična predavanja bodo za vseučilliško mladino obvezna. Ustanovljeni bodo za dijake posebni kolegiji, tako imenovani »Colegios Mavcres«. in siicer na vseh univerzah. V bodoče' ne bo imela Španija nobenih »svobodnih* vseuči-liščnikov več. Vsak univerz tetni študent bo moral stanovati v enem izmed kolegijev, kjer bo deležen totalne verske in politične vzgoje. Nova univerza bo imela devet fakultet. Najvišjo stopnjo bo zavzemala bogoslovna fakulteta, sledila ji bo filozofska s šestimi pododdelki: za filozofijo, klasično. semit-sko in romansko filozofijo, zgcd-vidno in ga uporabljati samo v neznatnih količinah. Strihnin poznajo tudi široki sloji in žal se pogosto uporablja kot strup, ki uniči človeško življenje. Kriminalistu pa n- težko ugotoviti, da gre za zastrupljen j t s strihninom, ker se da še več mesecev po smrti ugotoviti ta strup v organizmu. Celo v kosteh odkopanih mrliče v se da še dognati strihnin. Zanimivo je pa. da ptič nosorog prav rad zoblje strihnovo seme koa pravo poslastico. Zimska pesneč v Rumuniji Tudi v Rumuniji zbirajo prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. Zbirka, prirejena 1. novembra, je vrgla 142,610.183 lej ali za okroglih 44 milijonov več, kakor zbirka 3. maja 1942. V Bukarešti so nabrali 1. novembra 28,416.806 lej. Dotrpel je naš oče in stari oče, gospod PLUT JOŽE uslužbenec tvrdke Souvan dne 13. januarja 1943, spravljen z Bogom. Pokopali ga bomo v petek, dne 15. januarja 1943 ob %3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. januarja 1943. Žalujoči rodbini: PLUT - WISIAK Po težkem trpljenu nas je danes zapustila, vdana v Bogu, naša draga mama in stara mama, gospa Antonietta KONIČ roj. de Settemini Pogreb ljubljene mame bo v petek, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne z 2al — kapelice sv. Krištofa — k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 20. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ohranimo drago pokojnico v spominu. Ljubljana, Roma, dne 13. januarja 1943. Žalujoče HČERKE z rodbinami: KRALJ, DEŽMAN, PEDROLLI P. G. Wodehooaef 71 0DJETNI SAM Bumorlstffan romal xxm Razgiban popoldan v življenju Soapyja MolIoya Soapy Molloy in njegova žena sta bila odkrila Twistovo prevaro okrog štirih in dvajset minut popoldne. Ob polipetih se je ustavil pred mrežnimi vrati vile »Sv. Rafael« eleganten dvosedežnik, iz katerega je stopil Willoughby Braddock. Ko se je brez cilja potikal po londonskih ulicah, je bil nazadnje pomislil, da bi mu čas najlepše minil, če se zapelje do Kaye in popije pri nji skodelico dobrega čaja. Razpoloženje gospoda Braddocka je bilo vedro in zadovoljno. Čitatelj, ki ve, da je bila nedavno odbila njegovo snubitev, se temu nemara čudi; a razumel nas bo, ako mu povemo, da je bil komaj vrgel pismo v poštno skrinjico, ko se je že kesal. Vkljub svojemu prijateljstvu do dekleta je čutil, da mu je bila ta ponudba srca in roke ušla v neobičajni, s šampanjcem preobilno zaliti otožnosti, ki je bila za hip uspavala njegovo globoko vkoreninjeno mržnjo do zakona. Vrli Bradder se ni maral ženiti. Hotel se je vreči v pustolovsko življenje. Še vedno ni bil izgubil upanja, da ga kako srečno naključje reši gospe Lippettove; in če bi se to zgodilo, je hrepenel po tem, da bi ostal svoboden. Da, je mislil Willoughby Braddock sam pri sebi, vse se je kar najbolje izteklo. Z mirnim obrazom človeka, ki je prost vsake ljubezenske vezi, je stopil skozi vrtna vrata vile »Sv. Rafael«. Preden je utegnil storiti pet korakov po stezi, so se odprla hišna vrata, in na pragu se je pokazal gospod Wrenn. »Halo! gospod Wrenn!« je vzkliknil Braddock. »Na žalost,« je odgovoril Kayin stric. »Mislim, da je hotela iti na matinejo.« V svoji prirojeni prijaznosti se je zdaj boril z občutkom, da mora tudi sam nekam z doma. »Stvar je namreč ta,« je rekel nazadnje, »da imam tudi jaz domenek in se šele pozno vrnem domov. Prijatelju Corneliusu sem obljubil ...« »Izvrstno, izvrstno,« je dobrodušno odvrnil gospod Braddock. »Po tem takem se oglasim tu zraven pri Samu Shotterju, da nekoliko pokramljava.« »Pri Samu Shotterju?« je z obupanim glasom rekel gospod Wrenn. »Kako, ko je šel s Kayo v gledališče!« »Torej pravi beg iz Egipta!« je smeje se vzkliknil gospod Braddock. »Nu, nič ne de. Če je tako, se pač vrnem, od koder sem prišel.« »Ali, dragi dečko,« je skesano oporekel gospod Wrenn. »Kar tako pa vendar ne smete oditi. Zakaj ne bi stopili v hišo in popili skodelico čaja, dokler Kaya ne pride ? Samo pozvoniti vam je treba, pa vam Klara postreže, kakor da ste doma.« »To je izvrstna misel, gospod Wrenn,« je gospod Braddock privolil. »Kakor pravite, tako storim.« Vljudno, kot je bila njegova navada, se je poslovil od domačina in stopil v sprejemnico, kjer je pri- tisnil na električni zvonec. Odgovora ni dobil. Tedaj je krenil proti vrhu stopnic, ki so vodile v kuhinjo. »Ohej, slišite?« je zaklical. — Grobni molk. — »Ohej, slišite!« je ponovil še glasneje. Tedajci se mu je zazdelo, kakor da bi ihtenju podoben glas prekinjal molk, ki je ležal vse na okoli. Krenil je po stopnicah nizdol. Vtis, da nekdo ihti, se je utrjeval v njem od koraka do koraka. Prestopil je kuhinjski prag. Z obrazom skritim med komolci je Klara zgruznjena sedela na stolu in jokala, da bi se je bil kamen usmilil. »Ohej, slišite!« je zaklical v tretje. Solze imajo moč, da časih izbrišejo mržnjo vsega življenja. Willoughby Braddock je živel že leta in leta v sovraštvu s tem dekletom. Mimo pripetljaja s polovico čebulne glavice, ki mu je slej ko prej ležal na duši, je imel ta odpor nemalo drugih korenin. Gospod Braddock je sam pri sebi še vedno dolžil Klaro, da mu je, ko je na svoj osemnajsti rojstni dan prišel s trdim klobukom na glavi v Mid-ways na obisk, iz zasede vrgla kamen v to slovesno pokrivalo in mu ga zbila za trnjevo živo mejo. Seveda je ostalo njeno dejanje nedokazljivo, a gospod Braddock je ves čas videl za to zgodovinsko skrivnostjo nesrečno Klarino roko, in to prepričanje je bilo eden izmed poglavitnih vzrokov njegovega notranjega odpora. Ko jo je zdajci zagledal pred seboj vso skrušeno in solzno, z mrtvaško bledico na drugače tako rdečih licih, se njegovo srce ni znalo upreti. Saj se tudi skozi vso zgodovino plete vprašanje, kaj bi bil storil WelIington, da je videl Napoleona, ko je jokal po Waterloou. »Ohej, ohej!« je znova vzkliknil dobri Braddock. »Kako pa to? Ali je mar kaj narobe?« Njegov glas je menda zdramil dekle iz otrplosti. Vzdignila je mokri obraz in ga pogledala. »Oh, gospod Braddock,« je žalostno odgovorila, »če bi vedeli, kako sem nesrečna! Obupana sem... Ponižana, gospod Braddock!« »Nu, nu... povejte, kaj se vam je zgodilo,« jo je potolažil mladi mož. »Kako sem mogla naprej videti, da bo tako?« »Naprej videti, da bo kaj?« »Nikoli ne bi bila rekla ...« »Rekla komu?« »Se pravi... niti v sanjah mi ne bi bilo prišlo kaj takega na misel.« »Tak o čem govorite?« Za Boga, razložite mi.« »Hash... moj zaročenec,« je hlipnila Klara vsa v solzah. »Clarence... Oh, to je bil hud udarec.« Tolažnik je ujel prvi žarek svetlobe. Očitno je šlo za prepir, kakršni so med zaljubljenci tako pogostni, in dekle, ki je bilo že po naturi burne krvi.« »Kaj? Menda ni mrtev?« je prestrašeno vzklikniL Presunljiv krik se je razlegel po kuhinji. »Oh! Oh! Oh!« »Za Boga svetega!« je vzkliknil tudi gospod Braddock. »Tega ne bi bil smel storiti, kaj ne da ne?« j% zajecljala Klara med dvema ihtljajema. »Česa ne bi bil smel?« Urejuj* - orin Etavljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratm de' ie odgovoren Liubomir Volčič — Vsi v Ljubljani