xiw,- .
DELAVSKA
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Mlaja -vsak Cclrlck pop.) ▼ sluCafu pii ten poprej — UradaltlTO: ljubl|«ii«, Mlklod-
c. - Na -
ilnlika Din >'•« _ Cara: mm t —■■c . tetri lote Mb 1*"-, m pol lote Din So'-j aa ■•»o Din T-- (naaaaEnu) — Oglas: po tegoToru
11 Oylaal, r^kUuiuicQ# l>
I Dotavaka ibamloa, MlkloUCava coala M. I. nad. 11 Tolofoa MU. Slov. Cakovnaga raCuna 14.000
Z. z.
Še par misli o skupni fronti delavstva
»Delavska Pravica« št. 32 je prinesla na prvi strani dopis, ki ni bil namenjen javnosti. Ker je v javnosti izšel z dolgim pojasnilom tov. Atoma, naj mi bo dovoljeno, da dodam k vprašanju še par misli.
Pojasnilo tov. Atoma je bilo prav za prav nepotrebno, ker po potrebi takih skupnih nastopov je vsakdo uverjen in je to v dopisu tudi povdarjeno. Tov. Atom pa je šel v svojem pojasnilu z lepimi besedami mimo bistvene točke, radi ikatere je bil imenovani dopis sploh poslan. V članku »Veliki itrenutki« ni toliko govora o skupnem nastopu delavstva za delavske pravice, kakor o enotni stranki socializma. To je torej vprašanje, ali naj mi delamo za stranko socializma, v kateri naj bi bilo krščansko misleče delavstvo skupno s soc. demo. kracijo in komunisti, o čemer govori člankar v »Del. Pravici« št. 26.
1. Žalostna skušnja zadnjih let nam govori, kako težko je priti do enotnega nastopa delavskih organizacij, ko gre samo za posamezne zahteve delavstva. Vzrok tega niso toliko delavci kot njih voditelji. Treba bo še mnogo dela v strokovnih organizacijah, da se vsaj to doseže.
2. Važnejša je načelna stiran tega vprašanja. Stranka mora imeti jasen in določen program. V programu ne more ibiti samo boj proti krivičnemu kapitalizmu, ampak tudi osnutek bodočega pravičnega gospodarskega in družabnega reda. Tu je pa skupnost sploh nemogoča, zakaj med točkami, ki jih v svojem pojasnilu na&teva tov. Atom, so take, ki izključujejo enotno stranko socializma. Ne izključujejo pa skupnih nastopov vseh delavskih organizacij v posameznih slučajih.
Vprašanje je jasno in jasen mora biti tudi naš odgovor. Nesporazumljenja tu ni. Pojasnilo tov. Atoma pa te jasnosti ni prineslo, ker je šlo mimo glavnega vprašanja.
Povdarjajmo bolj odločno pravične zahteve krščanstva in zahtevajmo dosledno uveljavljanje teh načel v družabnem in gospodarskem redu, pa bo delavstvo rado sledilo jasnim načelom, ki so ukoreninjena v človeški naravi. Druži naj nas ne klic Marxov, ampak klic Kristusov po krščanski pravičnosti in ljubezni.
*
Atom :
Morda bo kdo pri branju teh vrstic mislil: Čemu to prerekanje po časopisih! Toda, to je edina pot vzgoje članov JSZ. Denarja nimamo, da bi nedeljo za nedeljo v vsak večji industrijski kraj pošiljali tovariše, ki bi nastale nejasnosti sproti pojasnjevali. V tem oziru storimo, kar dopuščajo sredstva. Zato pa tem bolj želimo, da bi se člani in prijatelji JSZ vselej, kadar jim kak članek v Delavski Pravici ne bi bil dovolj jasen, ali kakor žele, da bi se to ali ono vprašanje v Delavski Pravici obširneje obravnavalo, obrnili naravnost na uredništvo Pravice, ki bo nedvomno rado poskrbelo, da se bo zahtevi ali prošnji bodisi v Delavski Pravici ali v Besedi ustreglo.
Pa pridimo k zgoraj navedenem dopisu. T. g. pisec pravi, da je Pravica št. 32 prinesla dopis, ki ni bil namenjen javnosti. Najbrž je t. g. pisec pozabil, da je v svojem navedenem pismu na JSZ zapisal: »Odkrito sem govoril in prosim tudi odkritega odgovora. Nikar nas ne silite k temu, da se obrnemo od vaše organizacije. Ali naj cepimo še te redke delavske vrste?« Vsak, ki mu je enotnost delavstva pri srcu, bo priznal, da je
Pravica na to zahtevo morala javno odgovoriti, saij je šlo za enotnost delavstva.
T. g. pisec dalje pravi: »V članku »Veliki trenutki« ni toliko govora o skupnem nastopu delavstva za delavske pravice, kakor o enotni stranki socializma^ To je torej vprašanje, ali naj mi delamo za stranko socializma, v kateri naj bi bilo krščansko misleče delavstvo skupno s soc. demokracijo in komunisti, o čemer govori člankar v Del. Pravici št, 26.
T. g. pisec je članek »Veliki trenutki« najbrž le v naglici prebral. Avtor članka (urednik Pravice) ondi povdaTja potrebo skupne fronte delavstva za dosego skupnega cilja vseh delavskih slojev. Ta skupni cilj je dosega boljše in pravičnejše družbe. Povdarja pa tudi možnost stranke socializma, ki bi pustila na strani vse, in se nevtralizirala glede vsega, kar loči delavstvo, ter šlo v boj skupno z vsemi delavci in z vsemi delovnimi sloji. Nastopala naj bi ta stranka socializma iz ljubezni do delavstva, do družbe kot take, iz ljubezni do reda in sreče vseh izžemanih. Povod k temu članku je dal tozadeven poziv nemške delavske in kmečke stranke.
Za dvojno stvar torej 'tu gre. Za skup. no fronto delavstva in za stranko socializma. Glede skupne fronte delavstva sem pisal v Delavski Pravici it. 32. Glede te, ki naj bi storila prvo etapo, smo vsi edini, kakor to priznava pisec gorenjega pisma sam. Gre le še za stranko socializma, ki je nekako bi rekel druga etapa delavskega združevanja. Dokler nimamo skupne fronte delavstva, ki bi skupno in edino nastopala vsaj pri odločilnih zadevah, ki se tičejo zgolj delavstva, o kaki stranki socializma ali o kaki socialni delavski stranki ni govora, ker za to pri nas delavstvo še zdavnaj ni zrelo.
Kdaj bo delavstvo za to zrelo? Prvič tedaj, ko bodo organizirani vsi delavci brez izjeme, pri nas jih je še na tisoče ali st »tisoče neorganiziranih. Drugič tedaj, ko se bo delavstvo zavedalo svojega delavskega stanu in dolžnosti boriti se za pravice tega stanu. N. pr. stavci imajo pri nas močno organizacijo brez ozira na različno svetovno naziranje, učiteljstvo ima močno organizacijo brez ozira na različno svetovno naziranje. Profesorji prav tako itd. itd. Delavska stranka v Angliji združuje v sebi vse delavstvo neglede na svetovno naziranje.
Razloček med skupno fronto delavstva in med takozvano stranko socializma je v tem, da v skupni fronti delavstvo samo v odločilnih trenutkih nastopi skupno in zaenkrat moramo biti zadovoljni če dosežemo vsaj to.
Enakost med Skupno fronto delavstva in med takozvano stranko socializma pa je v tem, da moramo v enem in drugem slučaju imeti vedno pred očmi dvojno načelo, V kulturnih in versko nravnih vprašanjih ostane krščansko delavstvo na katoliških tleh, kadar pa gre za pravične delavske zahteve, pa naj nastopi skupno z vsemi delavskimi organizacijami. Kaj je skupni cilj delavskih organizacij sem povedal že dovolj jasno v Delavski Pravici št. 26 in ne gre, da bi zopet ponavljal.
Dalje pravi pisec: »Stranka mora imeti jasen in točen program. V programu ne more biti samo boj proti krivičnemu kapitalizmu, ampak tudi osnutek dobočega pravičnega gospodarskega in družabnega reda. Tu pa je skupnost sploh nemogoča.« Splošna načela 'bodočega pravičnga gospodarskega reda so podana v papeževih okrožnica!) Rerum novarum in Quadragesimo anno, za na-
Naši papirničarji ponovno sovore
Morda bo kdo mislil, da se papirniško delavstvo do sedaj ni zavedalo, da je treba za ohranitev težko priborjenih pravic neprestano stati na braniku. Nekaj jih je med nami, ki so po številnih zmagah v svoji organizaciji položili orožje in se vdali brezbrižnosti, misleč, da jim to, kar imajo, nihče več ne more odvzeti.
Toda val svetovne gospodarske zmede, čigar žrelo požira milijonom in milijonom delavcev zadnjo eksistenčno možnost, je prodrl tudi k nam in buta ob mogočne stavbe naše industrije, ki se v samosvojo »obrambo« poslužuje le teh sredstev, da meče delavce na cesto. In kdo je sprožil ta val gospodarske krize, ki zadeva milijone in milijone delovnega ljudstva in ga tira v strašno bedo? Nihče drugi kot kapitalizem sam, ki je z redukcijo plač, z modernizacijo in racionalizacijo obratov ter z odpusti delavstva vzel eksistenčno možnost najširšim plastem ljudstva.
Papirničarji Združenih papirnic so že opetovano iznesli svoje stališče k obstoječi krizi. Žrtvovali smo svojo fizično in moralno moč za našo industrijo dobro se zavedajoč, da brez te ni nas in da brez nas ni industrije. Toda naše zahteve so ostale zahteve hlapca Jerneja in naš glas, glas vpijočega v puščavi. »Pa kdo naj se vtika v gospodarske razmere naših kapitalistov, saj je to vendar le njihova stvar! »Ne vsiljujte nam vaše pomoči in ne vtikajte se v stvari, ki jih ne razumete. Saj se sami brigamo za to in za ničesar drugega, da vam (delavcem) damo zaslužek. Cepa je kriza, je pa kriza, saj je kriza vsepovsod,« tako mislijo naši gospodje delodajalci, ki imajo pred očmi edino suhe številke svojih profitov, ki se na noben način ne smejo zmanjšati. Mi delavci, papirničarji, z vso upravičenostjo lahko trdimo, da je milijonsko premoženje teh obratov, kakor tudi milijonski profiti, naše delo in da smo zato radi lastnih interesov ne samo upravičeni,
ampak naravnost dolžni, da dvignemo svoj glas in povemo odločno besedo v obrambo svojih interesov.
Podali smo že svoje stališče napram sedanji krizi v naši papirni industriji in poudarjamo tudi sedaj, da leži pretežni del krivde pri podjetjih samih, ki iz te krize ne vidijo drugega izhoda, kot da se zabrani uvoz inozemskega papirja ali pa, da ustavljajo obratovanja. Naše prizadevanje na vseh odločilnih mestih nam je dokaz, da smo vedno na stališču zaščite domače industrije, ker s tem branimo tudi svoje gmotne in socialne interese. Tudi v zadnjih resolucijah sprejetih na naših javnih shodih dne 21. avg. v Medvodah in dne 28. avgusta v Vevčah smo zavzeli isto stališče. — V prvi resoluciji, naslovljeni na Združene papirnice, smo navedli napake, ki jih vidimo v papirnicah samih v sedanji krizi. V drugi resoluciji, naslovljeni na ministrstvo za obrt in industrijo, smo navedli stvarne posledice prešibke carinske zaščite naše papirne industrije, zbog česar se uvaža v našo državo za ogromne milijone inozemskega papirja, ki bi ga lahko producirale domače papirnice. V tretji resoluciji, naslovljeni na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ugotavljamo naš bedni položaj, ki smo radi redukcij izgubili eksistenco in apeliramo na ministrstvo, da s svoje strani ukrepa za omiljenje sedanje krize. V četrti resoluciji, ki je naslovljena na vse občine, na čijih teritoriju se nahajajo brezposelni papirničarji, apeliramo na nje, da se povsod osnujejo pomožne akcije, v katere naj pritegnejo vse kroge, ki so dolžni skrbeti in pomagati družinam brezposelnih delavcev.
Papirničarji smo spregovorili in hočemo, da besede postanejo dejstvo. Zgodovina našega skoraj četrt stoletja strokovno organiziranega boja nas najbolj uči, kaj nam je tudi sedaj v teh težkih razmerah najprvo storiti. — Eden za vse in vsi za enega je bilo, je in mora ostati naše geslo!
Naša konsumna organizacija
Zadružništvo je delavska gospodarska organizacija. To vedno poudarjamo. Še premalo odločno pa poudarjamo, da je zadružna konzumna organizacija življenjskega pomena za delavstvo, če ni delavska strokovna organizacija oprta na svojo gospodarsko organizacijo, ki s svoje strani postavlja delavca na lastne noge in ga usposablja za borbo za pravice, je tudi delo strokovne organizacije mnogo težje. Zato morajo vedeti vse naše strokovne organizacije, da je vprašanje konzumne organizacije predvsem tudi njihovo vprašanje in morajo navajati svoje članstvo, da se bo posluževalo pri nabavi življenjskih potrebščin le naših delavskih konzumov. Vsak delavec mora biti zaveden in aktiven ter sodelujoč član konzuma. Od tega ne sme nikogar odvračati niti dejstvo, da skušajo posebno zadnje čase trgovci paralelizirati delovanje in pomen konzumov in da dajejo odjemalcem dividende od nakupljenega blaga. Vedeti moramo, da daje trgovec dividendo le zato, ker jo daje konzum, da v vsakem kraju, kjer se pojavi nova konzumna prodajalna, cene padejo, da bo trgovec le toliko časa držal cene navzdol, dokler bo deloval konzum; če bo pa
še razmere v Besedi str. 50—54 in v zadnjem članku v Pravici št, 32. In glede teh splošnih načel sem prepričan, da je skupnost mogoča. Podroben načrt bodočega gospodarskega reda podajati je pa ob sedanjih razmerah še prezgodaj. Prišel pa bo ipravočasno.
konzum nehal obstojati, bo pa tudi konec nizkih cen pri trgovcih in konec trgovčevih dividend. Moč konzumne organizacije je tedaj neizmerna.
Na drugi strani pa ne moremo zatajiti dejstva, da vsi konzumi nekako izgubljajo prožnost, ki so jo imeli v začetku, in da konzumska vodstva ne gledajo na to, da bi ohranila v svojih nameščenih organih in članstvu močnega zadružnega duha, po katerem bi se oboji čutili nujno navezane na konzum. Mnogokrat se ponekod dandanes dogodi, da konzum odreče kredit tudi marljivemu in poštenemu delavcu, ki radi pomanjkanja gotovine iz kateregakoli vzroka ne more prinesti denarja in mora delavec iskati kredit pri trgovcu. Pa če preidemo take pojave, ki seveda niso splošni, pa moramo ugotoviti, da konzumna organizacija ne smatra za potrebno čimbolj zainteresirati članstvo za delo in poslovanje konzuma in ga navaditi presojati vse pojave v gospodarstvu — predvsem pri konzumu. Bolj in bolj se ustvarja poslovni tip, pri katerem se polaga glavna važnost na izvežbane prodajalne organe, pri katerih se forsira privatna iniciativa, na sodelovanje članstva se pa ne polaga važnosti. Mnogokrat izgleda, kot bi se uprava bala prevelikega kontroliranja po članstvu. Članstvo naj ima navsezadnje le to častno dolžnost, da po svojih delegatih izglasuje na glavnem občnem zboru absolutorij .staremu odboru in ga ponovno izvoli.
Ker se polaga prevelika važnost na
Poročita z detavshih bojišč
Jugoslovanska strokovna zveza
\ T •	•	V	• •
Viničarji
Št. Ilj v Slov. goricah. Občni zbor naše skupine se je vršil ob jako lepi udeležbi dne 15. avgusta 1932 v dvorani Slovenskega doma. Poročilo o delovanju skupine je ipodul predsednik tov. H e r i č Janez, izvoljen je bil odbor, od katerega z gotovostjo pričakujemo, da bo storil vse za porast članov naše skupine in za pravice bednih šentiljskih viničarjev. Bodrilno je govoril tajnik zveze tov. Peteri! ožin a n. Mnogo manj težav in krivic bi imeli, aiko ibi vsi tisti, ki delamo, bolj skupaj držali. Dovolj sloge ni med nami, požrtvovalnosti nam manjka. Vsak le pričakuje, da bi se drugi zanj boril, sam pa k borbi ničesar ne bi rad doprinesel. Če so šentiljski kmetje in vinogradniki sku-ipuj stopili in določili viničarjem in njihovim delavcem znižani zaslužek, enako bi morali tudi vsi viničarji skupaj stopiti in skleniti, da za preveč nizko plačo ne delamo, oziroma k onemu, ki na j slab še plača, naj nihče delat ne gre. To bi bila prava stanovska delavska solidarnost in odločnost, ki bi bila tudi najuspešnejša. Le strokovna organizacija nas bo rešila, nihče drugi!
Jarenina. Dne 21. avg. smo v osnovni šoli imeJi občni zbor skuipine. Za odbor sta poročala tov. Roj Karol, kot predsednik in tov. Sto ž er Franc, kot blagajnik. 'Po volitvah odbora in nadzorstva, je 'govoril tajnik izveze to'v. Peter R o z -m a n. Kdor dela in je pošten, naj se nikogar ne boji. Položaj viničarja je najslabši. Posestniški magnati zato taiko nasprotujejo strokovni organizaciji, ker vedo: ako lx> to delavstvo združeno in organizirano, bo postalo s tem tudi bolj izobraženo in zavedno in se ne bo pustilo več tako izkoriščati, kakor dandanes. Zato nič se bati in se z organizacijo sramovati ali celo skrivati pred kom. »Strokovno ccvezo viničarjev« je treba postaviti na najbolj vidno mesto, kjer jo do tudi največji maignat, pa čeprav poseduje polovico fare, prisiljen videti in jo upoštevati. — Samo po strokovni organizaciji se moremo uveljaviti!
Jarenina. Hudo so prizadeti naši kraji
£ o zadnjem neurju, hdini up viničarjev, oruza in fižol so čez tri četrtine uničeni. Že danes nimamo iz česa se živeti, kaj bo šele pozimi. Kmet bo prodal vsaj sadja, vina in drugo, kljub toči mu je ostalo še toliko, da se bo z družino preživel. Odpisali mu bodo davike in še kakšno pomoč ibo dobil. Kaj ipa viničar? Imel je malo, sedaj še tega nima več, prodajati nima kaj, kljub toliki .bedi se ga spjoh nihče niti spomnil ne bo. Organizirani viničarji smo na občnem zboru naše skp-pine dne 21. avg. sklenili poslati prošnjo Kr. banski upravi, naj nam v kakršnikoli obliki prisikoči na pomoč. — Pretekli čas je umrl tuka j kmet V r b 1 a č, katerega bomo viničarji zelo pogrešali. Bil je eden tako silno redkih gospodarjev, ki je vedno videl v delavcu človeka in svojega
Kovinarji
Ouštanj. Po daljšem odmoru zopet par vrstic iz našega kota. 'Mogoče si je že kdo mislil: >No, tam v iGuštanju se jim pa najbrž dobro godi in so pozabili na vse, ker ni nič čuti od tam.« O, saj se nam tudi resi Kajti učili so nas: *Sest dni delaj, sedmi dan pa počivaj.« Pri nas že dolgo to ne velja več. Pač pa: »štiri dni delaj, tri dni pa spi kot jatbec čez zimo«, namreč brez jela. So pa tudi taki, ki delajo samo 4 dni v mesecu.
Saj bo menda res treba posnemati jazbeca, kajti še pri šestdnevnem delovnem tednu smo komaj izhajali s plačo, še v dolgove smo zabredli. Sedaj so nam pa gg. trgovci še kredit odpovedali. iKako naj delavec s sedanjo plačo odplačuje stari dolg, poleg tega pa se še preživlja? Saj mnogi res tudi že sedaj stradajo, kako bo šele pozimi!?
Kaj bo, ko bo delavstvu pošla potrpežljivost?
Jesenice. V nedeljo dotx)ldne ob 10 se vrši članski sestanek z dnevnim redom:
Sprejetje poslovnika o podpornem, fondu.
Da bo poslovnik sprejet, mora biti na1-vzočih dve tretjini članov. Nekatere skupine kovinarjev so ta poslovnik že sprejele. Sedaj je vrsta na nas. Se posebno radi negotovosti v izapojslitvi. Da se izognemo vsakemu poznejšemu ^ nesporazumu, je nujno potrebna navzočnost vseli.
Ker bo s podrobnim pojasnjevanjem od točke do točke sestanek dolgo trajal, naj bo vsak točen. Sestanek se vrši v veliki dvorani v pritličju.
Lesno delavstvo.
Rimske Toplice. Delavstvo tovarne podpetnikov se je dne 20. avgusta zopet zbralo na svojem sestanku, da ožigosa nezdrave razmere, ki vladajo v navedeni tovarni. Najbolj pereča zadeva je ta, da tovarna nima denarja za izplačilo zaisluz-kov. Izplačilni rok je potekel že 18. avg., delavstvo pa še danes ni prejelo izplačila. Delavstvo tolažijo le z malenkostnimi predujmi, ki niti za sol ne zadoščajo.
Kaj je vzrok temu neredu, delavstvu ni znano. Domneva se, da tovarna namenoma zavlačuje izplačilo, ker ima pri tem zopet profite. Čuli smo celo, da ni izključeno, da gospodje delodajalcj denar za prodano blago malaigajo v inozemstvu, doma pa nimajo niti za skromno izplačilo delavskega zaslužka. Te igre z delavstvom bo moralo biti enkrat konec. Delavstvo vrši svojo dolžnost v polni meri. Ce go-spod a misli, da ima delavstvo samo pravico, da sme delati in pri teim stradati, potem naj ima to pravico še gospoda.
Na sestanku se je govorilo tudi to, da hočejo izvestni ljudje odstraniti tovar-nil-ikega obratovodjo g. R ata, češ, da je nepotreben. Delavstvo ugotavlja, da ima
f. Rat velike zasluge v gospodarskem, akor tudi v socialnem in zdravstvenem oiziru v podjetju. Zato je sklenilo poslati banski upravi vlogo, v kateri pojasnjuje nujno potrebo nadaljnje zaposlitve imenovanega obratovodje v tej tovarni.
V zadnjem času prejema delavstvo od Narodne strokovne zveze vabila, da naj se včlani pri njej, da bo le ina ta način moglo priti do svojih pravic. Delavstvo je sklenilo, da skupno odgovori Narodni strokovni zvezi, da je imela Ja organizacija dovolj prilike pokazati koliko resnosti je v njenih frazah, tedaj ko je bil čas zato. Sedaj je delavstvo organizirano v JSZ in prav nič ne pogreša, kaike druge organizacije, najmanj pa še NSZ. Delavstvo ibo s svojo solidarno močjo prej ali slej obračunalo z vsemi, ki se igrajo z njegovo usodo. Zato pa tovariši in tovarišice naša dolžnost je, da se še tesneje oklenemo svoje organizacije.
privatno iniciativo nameščenih organov, se dogaja, da nameščenci mnogokrat ne vidijo v ustanovi, ki ji služijo, prave podobe, ampak le pripomoček, da si sami feimprej odpomorejo in pridejo do samostojnosti in postanejo samostojni trgovci.
V Ljubljani moremo našteti dva taka primera! Ko bi konzumna organizacija hotela izpolnjevati svojo nalogo dosledno, bi si morala prizadevati, da vcepi svojemu nameščenstvu vsaj nekoliko socializma in brige ter razumevanja za delavstvu prepotrebno ustanovo. Ali bodo sposobni življenja v gospodarsko urejeni družbi ljudje, ki nimajo popolnega zaupanja v organizacijo, ki tvori najboljši prehod k taki družbi? Skrb za eksistenco gotovo ne more siliti ljudi k takim dejanjem, saj smatramo, da so konzumi danes že toliko gospodarsko močni, da se nfihovim nameščencem ni bati za eksistenco!
Naloga je tedaj obojestranska: vodstvo konzuma mora vzgajati ljudi za kon zumno in zadružno življenje, postaviti mora vse življenje na bolj demokratično bazo. — Delavstvo pa mora vedeti, da je konzum najbolj potreben njemu in da bo konzumna organizacija takrat popolnoma očiščena meščanskega kvarnega vpliva, ko bo s svojim jakim sodelovanjem	_	.	_	_	.
dobilo absoluten vpliv v njem. -antpisom novoizvoljenega predsednikn Hardinga potegnil polno
bližnjega, ki je iz njim občeval tudi prav tovariško, ki tedaj tudi nikdar ni nasprotovali naši strokovni organizaciji in ki je z odobravanjem prebiral našo »Delavsko Pravico«. Vselej, kadar je zvedel, da k naši skupini pride kdo od centrale, je naročil, da se mora ikot dobrodošel gost oglasiti pri njem. Kar je dal delavcem in revežem, nikdar ni štel med izdatke svojega gospodarstva, zato je tudi tam bilo vsega dovolj. Neizprosna smrt nam ga je vzela. Naj mirno počiva in Bog mu daj obilno plačilo. Jokali smo ob njegovem grobu, ker smo izgubili moža in gospodarja, ki nas je ljubil in spoštoval, jokamo še bolj, ker nimamo v fari več takih. Vsak le gleda preko nas, upošteva nas le toliko, kolikor mu moremo služiti kot gola delovna materija in nič več. — O Bog, usmili se nas zapuščenih in izmozganih proletarcev!
Rudarji
Huda jama. Ker ni od nas nobenega poročila, mogoče kdo misli, da smo zaradi vročine samo v senci. Pa se gibljemo. Tudi v avgustu smo imeli redne sestanke v Laškem in pri Sv. Jederti. Pa Del. Pravico čitamo in se o člankih razgovorimo. Prav je, da pove odločno, ikaj je krščansiko in kaj m. Da pove, da je delavska strokovna organizacija zato, da ščiti delavca in stremi iza tem, da se med delavci uiblažijo razni škodljivi spori, ki delavstvu samo škodujejo. Saj se zavedamo, da smo organizirani zato, da se borimo iza celokupno delavstvo, ne pa zato, da bi po organizaciji preko drugih delavcev zlezel kdo do korita. Zato odobravamo odločne izjave zlasti na primer Atomov članek, ki odgovarja nekemu
tovarišu na njegova izvajanja. Mi, kršč soc. rudarji smo mnogo trpeli zato, ker se udejstvujemo v svoji organizaciji in. še trpimo. iRavno to pa nas je utrdilo in nam je dalo zavest, da smo na pravi poti.
Razno
Triič. Zadnji sestanek, ki se je vršil dne 22. avgusta v rokodelskem domu, je pokazal, da se je tudi tržiško delavstvo začelo bolj zanimati za svoje delavske interese, zlasti se je pričelo bolj živahno zanimati za organizacijo. Zakaj pa? Tudi nas je začela objemati kriza s svojimi strašnimi posledicami. iZato je delavstvo začelo misliti, kaj bo, in je sprevidelo, da se mora boriti proti neznosni brezposelnosti. Borba proti krivicam, katere se godijo našemu delavstvu, bo imela uspeh le, če bo delavstvo nastopalo združeno. Zatorej delavci in delavke pristopite brez izjeme v naše delavske organizacije. Čim več nas bo, čim bolj bomo zavedni, čim bolj enotni in pogumni, tem več bomo dosegli. Že ta sestanek je pokazal precej xavednosti, saj so udeleženci z zanimanjem sledili besedam tov. Lombarda, ki je pojasnjeval stanje današnjega gospodarstva in govoril o stališču, ki ga ima delavstvo. Iz njegovih besed smo spoznali, da je delavstvu potrebna močna organizacija In pa izobrazba. Ce bo delavec vedel, kaj je njegova pravica, jo bo znal tudi preko svoje organizacije uveljaviti. Na sestankih, kot je bil zadnji, se marsikomu odprejo oči. Ker pa takih sestankov ni mogoče imeti pogosto, mora pač vsakdo dobro prebrati delavsko »Pravico«, katere prihaja mnogo k nam, p«, ta ali oni ne ve, kaj prinaša. Skrbimo, da bo prihodnji sestanek 5e bolje obiskan ln živahnejši kot je bil zadnji.
Vajeniško skrbstvo
Značaj kapitalističnega gospodarstva se očituje v vsej rezkosti zlasti na vajencih. So najšibkejši in najmanj zaščiteni del proletarijata. Zato so izkoriščani do skrajnosti. Ako bi pogledali v delavnice in razne obrate, ibi videli shujšane in utrujene obraze. Pravi izrazi trpinčenih. Ako bi preiskovali še dalje po vzrokih, bi ugotovili, da morajo ponekod delati po 12 ali 14 ur na dem, da mojstri ž njimi slabo ravnajo, da imajo premalo »panja, slaba nehigijenska stanovanja, nezadostna prehrana. Ni čudno, da mora hirati vajenec v takih okoliščinah duševno in telesno.
Tako je tam, kjer je delavstvo še nezavedno in hlapčevsko. V državah, v katerih delavstvo v resnici pozna svoj velik pomen za družbo in ki je ponosno nase, so razmere precej drugačne. O Avstriji trdijo, da je uiboga in majhna. Pa kljub temu imajo tudi za vajence izvrstne
socialne naprave, o katerih se pri nas niti ne sanja. Zlasti vajensko skrbstvo je tamkaj skoraj na višku, gotovo pa je med vsemi deželami na svetu na prvem mestu.
Med skrbstvom za vajence so velikega pomena počitniški domovi. Povojna doba je našla v zdravstvenem oziru vajence v moralnem in telesnem oziru zelo prizedete. Zlasti je vladala tuberkuloza. Nič čudnega. Saj so morali nedorasli otroci med vojno nadomeščati starejše. V najnežnejši dobi so morali v municijskih fabrikah izdelovati sredstva za moritev.
Da bi se zajezil učinek te nevarne bolezni, so bili odločilni činitelji, predvsem država, prisiljeni poslužiti proti-ukrepov. V prvi vrsti so pričeli ustanavljati počitniške domove. Pred dvanajstimi leti so poslali prvih 600 vajencev na oddih. Posledice 4 tedenskega življenja
Upton Sinclair:
DOLARJI
roman
(Naslov v izvirniku: Mo un ta in City)
V.
Enako se z enakim rado druži, tako na univerzi kot povsod drugje. Študentje, s katerimi je prišel Jed v tesnejši stik, so bili delovni ljudje ko on; tudi za nje naj bi bil zavod le skakalnica v življenje. Zabavali so se v raznih predavanjih in ugibali, kako bi človek na najlažji način »zlezel«; razglabljali so tudi razne načine, kako bi zaslužili denar za stanovanje, hrano in perilo. Velike počitnice so nudile priliko, da si je človek lahko kaj prihranil za zimo. Izmenjavali so med sabo spomine. Nekateri so dobili kruha kot kosci, nekdo je pri železnici garal s krampom in lopato, spet drugi je prekladal cementne vreče. Nekateri, ki so imeli višje socialne zahteve, so bili zaposleni kot natakarji po letoviških hotelih in so vedeli mučne zgodbe o prenapolnjenih ležiščih pod streho in o mrzlih, umazanih ostankih jedi. Jed je poslušal in si znova zapomnil veliki nauk življenja: »Služi denar!«
Plemstvo tega razreda so bili tisti, ki so imeli dar za dobre prodajalce. Bil je med njimi mlad mož kakor kak knez, ki se je bahal, da zasluži vsako poletje nad tisoč dolarjev. Narava ga je bila obdarila z ljubkimi, nežnimi potezami, z rjavimi, na sencih lično valovitimi lasmi in z nasmeškom, ki je očaral srce sleherne gospodinje. Znal je tako nalahko in gotovo razlagati, da mora biti sram vsakogar, ki ni zmožen, da bi na dan izrabil in izvlekel iz žensk pet in dvajset do trideset dolarjev. Dick Sunstorm — se je glasilo njegovo nenavadno ime — je začel s prodajanjem priprave za brušenje kuhinjskih nožev po petdeset centov za kos; to pa, je dejal, je bila napaka, — če človek prodaja kaj cenenega, je treba za to prav toliko moči, kakor prodajati kaj dragega; zdaj se ne bo nikdar več pritaknil nobene stvari pod tremi dolarji, in najrajši ima reči po pet dolarjev.
Dick je bil prav zdaj pri denarju, ker je z življenje-
mrežo. V mestu so bile navidez tako imenovane subskrib-cijske založbe, katerih posebnost je bila, da so metale na trg ogromne naklade lepo vezanih, ilustriranih zvezkov o novo izišlih znamenitostih ali o velikih dogodkih, ko na primer o potopu »Titanica« ali o potresu v San Franciscu ali o vstopu Amerike v svetovno vojsko. Zbirale so se fotografije, ropale knjižnice za tvarino in naročale gručam pisarjev-dninarjev, naj vso robo skrojijo in zlepijo; spustili so pol tucata tiskarskih strojev, da so tekli v treh obrokih in v desetih dneh po dogodku so že razposlali poskusne zvezke dvajset do trideset tisoč agentom po vseh Združenih državah.
Ljubki, smehljajoči se Dick je posvetil pol ure svojega dragocenega časa, da je zvezek pregledal in je zasnoval »prodajni načrt«, kakor je to imenoval sam. Potem jo je mahnil v samotne farmerske kraje, kjer so bile ponavadi doma same ženske. Sunil je nogo med vrata in pokazal lepi, v bledomodro svilo vezani zvezek in lepe slike zastavnega senatorja Karrena Gamaliela Hardinga, ki ga je republikanska stranka pravkar določila za kandidata pri predsedniških volitvah. Da je torej dolžnost vsake ameriške družine, da zasleduje politične dogodljaje, in tu gre za življenjsko pot, ki je vzor vsakemu ameriškemu mladeniču; ta veliki mož se je povzpel i* slojev delovnega ljudstva — oh, milostljiva ve, da je včasih igral pozavno pri neki vaški godbi? Mnogo takih, silno zanimivih odkritij da se nahaja v krasnem, skoraj pet sto strani debelem zvezku — poleg vseh tako ginljivih in navdušujočih kandidatnih govorov — samo pet dolarjev: Vsaka ameriška mati je svojim otrokom dolžna postaviti pred oči ta vzpodbudni primer meščanske poštenosti in nesebične državljanske zvestobe.
»Da bi se le pokazal kak otrok!« je dejal Dick Sunstorm. Da bi vsaj dobil priliko, da se izkašlja o lepoti, razumnosti in ljubeznivosti bodočega senatorja iz goveje ali pesne pokrajine! Da bi dosegel le toliko, da bi ga povabili v hišo, če bi potem le mogel vzeti otroka v naročje in mu razkazovati slike! Samo v enem slučaju, je pravil Dick, ne bi mogel gospodinji iztisniti denarja iz žepa: če ga namreč ni prav nič pri hiši. Predplačilo enega dolarja je zadostovalo, in če gospodar ni hotel pogodbe odobriti, no, je Dick le imel svoj dolar; dolar tu, dolar tam, pa je človek po končanem dnevnem delu štel kaj lep skupni zaslužek.
v svežem zraku im ob krepki hrani so se kmalu pokazale. Vajenci se niso okrepili samo telesno, ampak tudi duševno. Zlasti se je dvignilo veselje do dela.
Pa itudi drugače so se izkazali vajenci. Vajenci, ki so izšli iz počitniških domov, so bili najuspešnejši pomočniki upravi domov. Sploh je pokazala praksa v upravi, da so bile uporabne za upravo najbolj osebe, ki so izšle iz vajeniških krogov in ki so stalno prebile svoje počitnice v vajeniških domovih. Zlasti so se obnesli kot nadzorovalni organi. Kot taki daleč nadkriljujejo starejše moči, ki niso izšle iz vajeniških vrst.
Kdo financira te domove? V začetku so se vzdrževali s prostovoljnimi darovi iz Amerike, Švedske, Norveške. Prispevale so pa tudi bolniške blagajne in oskrbovanci sami. Ko so pa prenehale pošiljke iz inozemstva, sd prispevale za vzdrževanje poleg države še dunajska
mestna občina, šolski svet za nadaljevalne šole, delavske zbornice. Dunajska mestna občina in šolski svet prispevata vsak po 50.000 Šilingov, delavska zbornica 25.000 Šilingov. Bolniške blagajne so prispevale na osebo takole: leta 1918 po 2 K; leta 1920 po 20 K; leta 1922 po 2500 K; leta 1923 po 8000 K; leta 1924 po 21.000 K; leta 1928 po 2.50 šilingov; leta 1930 po 2.70 šilingov.
Vajenci so prispevali leta 1919 3 K; leta 1922 so ga zvišali na 3000 K. Sedaj pa je določeno povprečno na 60 grošev na dan.
Število oskrbovancev je znašalo v začetku 600, leta 1930 je znašalo 9351; število oskrbovanih dni pa 249.123. Od avgusta 1918 do konca decembra 1930 je bilo oskrbovanih v počitniških domovih 99.399 mladostnih oseb, število oskrbovanih dni pa je znašalo v tej dobi 2,627.890.	(Dalje prih.)
R. Koren:
Hlapčevstvo
Ob priliki, leto dni je od tega, sem govoril z nekim znancem. Z vso razpoložljivo paro in vehemenco me je mož prepričeval, da je zaveden socialist in dosleden pristaš delavskega razreda in pokreta. Njegove besede so bile polne hvale Marksu, Engelsu in dr. Resnično, mož mi je v začetku ugajal. Ze zaradi svoje razgibanosti in živahnosti. Pa — že pri vprašanju, kaj razume pod besedo kapitalizem — družabni red — socializem — se je vpletal v vsemogoča zavijanja, le stavek »socialist sem« je prihajal največkrat do poudarka. V nadaljnjih razgovorih sva prišla tudi dd podjetnika-tovamarja, pri katerem je bil zaposlen. In mož — socalist in borec — se je na moje začudenje popolnoma postavil na stran podjetnika. Hvalil je njegove zmožnosti, njegovo očetovsko skrb za delavce, njegov velik ugled v javnosti...
Na srečanje z možakom bi bil skoraj pozabil, da se ni kmalu potem mož ponovno postavil kot »socialist«. Njegovega podjetnika so spremljali na zadnji poti. In v dolgi vrsti ljudstva sem opazil tudi tega znanca v — fraku. Zastopniki bank, delniških družb, različnih podjetij, gospodarskih in drugih korporacij — vsi v gala in ta socijalist-delavec med ljudstvom tudi v fraku.---------
Socialist, ki ni socialist. Ljulka na njivi proletarskega pokreta.
Sedaj mi njegova podoba in miselnost ne gre iz spomina. Vprašujem se: Ali nima ta primer vse polno enakih primerov? Ali ni velik del proletarijata,
ki sicer dobro čuti bič kapitalizma na sebi, v bistvu ravno tak?
Da, si odgovarjam. Hlapčevstvo je v nas. Pod lupino etiketnega socializma se gnete buržuazija.
Naša miselnost je meščanska, plava v kapitalističnih sferah. Ukrivljena je kakor hrbti.
En sam dober pogled v življenje delavstva, v razmere v obratih — in zagrabiti se moraš za glavo. Kakšno suženjsko klanjanje, kakšni komplimenti lastnikom tujih produktov in dela! Na sejah in sestankih strokovnih organizacij borec, kričeč glasnik proletarstva, v obratih suženj, zahrbtnež, denuncijant in še več.
Kaj res mora biti s telesom prodana tudi naša miselnost kapitalizmu?!
Taki ljudje se, po mojem mnenju vsaj, ne ločijo mnogo od kapitalistov, lastnikov tujega dela in sadov. Tu in tam je miselnost kapitalistična, buržuj-ska. Še več: kapitalist se lahko sklicuje na zgodovinski razvoj. Pa delavec? Kvečjemu bi se lahko uprl na stoletno, od kapitalizma podjarmljeno vzgojo. Toda — kje je razum, kje volja: h očem in moram biti človek, človek svojega delavskega razreda!
Če je telo prodano, ni treba, da bi bila prodana tudi duša.
Čujejo se pogosto ugovori: Podjetnik nam reže kruh, nas živi. Besede, s katerimi pljuvamo v lastno 9kledo. Čigave so roke, mišice, čigava je moč, čigavo je delo? Podjetnikovo? Gotovo ne. De-
lavčevo je. Čigav je torej kruh, zaslužek? Njegov. Šli bi lahko še dalje: čigav produkt je vse ono, kar se nahaja daleč proč od umazanih delavskih kasarn in kolib — vile, parki, lovske koče, tenis prostori, vse v posesti kapitalistov? Sad dela delavcev, čemu potem taka zavijanja? Čemu tako suženjstvo v mišljenju? Grize me v duši, ko čitam v meščanskem časopisju žalna oznanila (parte); »Delavstvo se klanja manom in zaslugam svojega šefa«, »z njegovo smrtjo izgubi delavstvo svojega dobrotnika in zaščitnika«, »bil nam je kakor krušni oče«... Pieteta do mrtvega šefa zraste preko vseh redukcij, znižanj
plač in pomanjkanj v delavskih družinah. Daši pridejo taki nekrologi navadno od zgoraj, ne gre pa brez izjem. Izjema pa pravilo potrjuje..
Katoliški, nekatoliški podjetniki — eno in isto maslo. Povsod izkoriščanje, pridobivanje in kopičenje nadvrednosti. Tudi tu moramo biti dosledni. Naš boj mora imeti pred seboj eno tarčo: kapitalizem. Vsi njegovi izrodki pa padejo ž njim.
Povedal bi rad: ne dajmo se! Dvignimo se iz mlakuž tega družabnega reda. Ne strašimo se. Rastimo v popolne ljudi, v borce novega življenja. Kompromisov pa ni.
Kdaj bo rudar zopet rudar
Vsa javnost, ki rudarsko stroko in rudarja pozna, se vprašuje, zakaj je danes rudarska stroka padla tako nizko. Nič manjše vprašanje ne nastaja za rudarja samega, zakaj je njegova eksistenca vedno ogrožena in njegove plače vsako leto manjše.
Namenil sem se, da o tem vzroku v našem strokovnem in delavskem listu javnosti in rudarjem samim nekoliko pojasnim. Če pa hočem o tem razpravljati, je potrebno, da se ozrem na predvojne čase.
V	predvojni dobi je rudarsko stroko javnost upoštevala in priznala, da je življenju vedpo in vsak hip nevarna. Rudarja so smatrali za neustrašenega delavca. Če se je rudarsko delavstvo potegnilo za svoje pravice, jih je tudi doseglo. Javnost je bila na stališču, da se mora to delavstvo za nevarni in težki posel primerno plačati. Prav dobro se spominjam, ko so leta 1908 v dunajskem parlamentu razpravljali o rudarskih zadevah. Referent, po rodu birokrat, je jasno in odločno pojasnjeval težki in nevarni položaj rudarskega delavstva takratne avstrijske države in predlagal, da se izboljša takrat obstoječi rudarski zakon.
Rudarska stroka pa je pred vojno zahtevala tudi dosti znanja, med delom rudarja pred 20 ali 30 leti in danes je velik razloček. Rudarska stroka vsaj pri nas ni takrat še poznala raznih strojev za pridobivanje premoga, takrat so se rabili ročni svedri, zasekači brez električnega pogona, vse je bilo treba vrteti le z rokami. Napredoval in dobro zaslužil je le tisti delavec, ki je bil vešč stroke, posebno v zastavljanju varnosti pod plastjo premoga. Vsak rudar je bil od podjetja cenjen in primeroma dobro plačan, tako zvani »raubpav« se takrat ni prakticiral, kar je danes v navadi. Pre-
mog se je takrat pridobival na zmeren in vesten način. Več se je polagalo na varnost nego na produkcijo, ob vsaki nesreči je prihitela komisija, ki je vedno zahtevala od podjetja varnostnih naprav in dostikrat predpisala občutljive globe v takih slučajih. Tudi niso poznali tako-zvanega priganjaškega sistema; delalo se je dostojno in zmerno. Za preddelavce in paznike so napredovali večinoma le tisti delavci, ki so si pridobili znanja v nemških rudokopih, malo je bilo paznikov z višjo rudarsko izobrazbo, celo nad-pazniki so bili postavljeni iz vrst delavcev, seveda brez vsakršnih višjih rudarskih sol.
Radi takih metod je bila takrat produkcija za 50% manjša nego je danes, kljub temu pa so rudarji v razmerju valute ter življenjskega trga zaslužili 50% več nego danes. Minimalna plača rudarja je bila leta 1913 K 2.89, v akordu pa so rudarji zaslužili K 5—6. Za tak zaslužek pa je moral rudar naložiti 1'5, največ 18 vozičkov premoga. Če računamo takrat dela v rovu polnih osem ur, se gotovo fizično ni tako izrabil nego danes, ko mora naložiti 30 in še več vozičkov.
Kakšno je bilo takrat medsebojno razmerje med rudarji? Pred 20 leti so si bili pri delu rudarji bratje in obnašali so se res bratovsko. Samo en primer: Na nekem obratu je nadpaznik nekega rudarja kaznoval z 2 kronama radi neizmene zlomljenega zastavka na predoru proge. Ta zastavek je kaznovani rudar komaj pred četrt ure izmenjal z novim, bil pa je tako hud pritisk, da ga je med tem časom že zlomil. Radi krivične kazni so se dvignili vsi delavci iste etaže in ob končanem delu šli k obratovodji kot priče, da je kazen krivična, ker je kriv le nagli in hudi pritisk. In obratovodja je kazen odpustil.
Albin Podj&voršek:
Zgodba
o	brezposelnosti
(Konec.)
III.
Ob osmih zvečer. Dvorana se sveti od tisočih luči. Oder je slavnostno okrašen. Za mizo stoli, sredi mize tron. Že pred tremi urami ga je zasedla visoko spoštovana gospa Brezposelnost. Na predsedniškem stolu čaka na otvoritev gospod Tačar, faibrikant. V dvorani hrumi. Hudo ljudi se je nabralo. Prednje vrste je kajpada zasedel kapital. Oblekel je frak. Ženski svet dekolteI V zadnjih hipih niso razločevali, za kaj gre. Nekateri so govorili, da bo koncert revnih in siromašnih otrok, drugi so pravili, da se bo vršil ples ali banket v proslavo zmage razorožitvenih konferenc. In tako dalje. Zadaj so se drenjali delavci.
Iz oči so jim bliskali plameni. Ne navadni plameni, kakršnega vžge vžigalica, temveč ogenj gladu. Zrl je v razsvetljen salon in ljudi, ki so v sprednjih vrstah čakali zabav. »Saj nočemo ničesar drugega! Ne beračij! Navadnega dela, da bomo mogli kupiti kruha in mesa! To hočemo! Pa četudi sklenemo s kapitalisti kompromis pod ceno!«
Zazvonilo je. Hrum se je pomiril. Gospod Tačar se je odkašljal. »Gospoda! Velecenjeni zastopniki cerkve, občine in javnih korporaciji Predragi gospodje delavci in delavke! Tužna nam je duša. Gospodarska kriza se je zagrizla v naša telesa. Brezposelnost je za-divjala. Vsega zla je kriva brezposelnost. Vi brez dela, mi brez dela! Vidim,
delovno ljudstvo, kako težko živite. Nimate jesti. Toda verjemite mi, nam kapitalistom je še huje. Tudi mi nimamo dela. Hudo je živeti brez dela in stradati. Da, vi mislite, da nam je dobro, ker živimo v lepih hišah, da ne rečem palačah. A slabše nam je kot vam. Jesti ne moremo! Treba je organizirati pomožno akcijo! Treba--------------!«
Delavki Justini, materi sedmerih otrok, so se usule solze. Skoraj je planila v glasen jok. Sosedje, ki so z malo-brižnostjo sledili govornikovim besedam, so se zganili. »Kaj vam je, Justina?«
»Ah!« je vzkliknila dobra, uboga žena. »Ga li ne čujete, kako zmešano govori? Verjemite mi, od same slabosti je to! Jedel ni, brezposeln je, siromak! Saj je povedal! Kaj mi, ni nam še talko hudo, če on trpi. Dajte sosedje, prijatelji, znanci, brezposelni delavci! Žrtvujte vsaj kak dinar za našega ubogega gospoda! Na, jaz dam poslednja dva dinarja!«
Gneča se je zganila. Govornik je še nekaj razpravljal, nihče mu ni sledil. Vsi so se gnetli okrog delavke Justine. S solznimi očmi je blagoslavljala roke, ki so dajale denar za Ubogega, brezposelnega kapitalista. Ljudje so se skoraj stepli, tako so tiščali vanjo. Vsak je hotel biti prvi. Šele čez dolgo so se pomirili.
Justina je stopila na oder. »Spoštovani gospod Tačar, prinesla sem vam malo podporo. Smilite se nam, ker ste vajeni dobrega življenja, a je tudi vas udarila brezposelnost!«
In so šteli, pa so našteli dve sto tri dinarje, tri novce po 25 par in 3 po 10 par, take ki niso več veljavni. Kaj je napravil gosp. tovarnar? Vzel jih je in spravil v žep. V ginjenosti se je pozabil celo zahvaliti...
Joško Rozman:
Nekaj o kartelih in trustih
V	današnjem svetovnem gospodarstvu imajo največjo vlogo razni karteli. Politika cen teh kartelov se ne ozira toliko na splošni nivo cen, marveč je vodena samo po enem cilju: Kljub zmanjšanju produkcij, stroškov pri neizpre-menjenih cenah doseči neizpremenjen dobiček. S karteli si ena panoga produkcije zasigura brezkonkurenčno delo in stabilizira cene, ki bi bile sicer drugačne, če bi jih določala svobodna konkurenca in zakon povpraševanja in ponudbe. Tako se ravnajo cene kartelov po produkcijskih stroških najdražjega producenta in tako dobe producenti, katerih produkcijski stroški so manjši, vedno nekaj dobička. Radi take osnove so karteli vednoi, zlasti pa v času gospodarske depresije pravi izkoriščevalci narodnega gospodarstva.
Zato v dobah gospodarske depresije delavstvo bije boj za svoj obstanek, do-čim si kapital v svojih kartelih in drugih institucijah ohrani svoje dobičke. Ti dobički gredo na račun delavstva in s tem tudi na račun celotnega gospodarstva.
Kartel je zveza enakih proizvajalcev. Imamo različne kartele, in sicer:
1. Karteli, ki določajo cene izdelkom;
2. karteli za kvote, ti določajo posameznim pogodbenikom, koliko blaga smejo postaviti na trg;
3. kondicionalni karteli. Ti so predvsem za zavarovanje blaga (prevoz, izgubo pri blagu, ako se blago pokvari itd. itd.)
Karteli imajo predvsem namen, da povišajo ali znižajo cene izdelkom, kakor to pač zahtevajo interesi dotične
panoge industrije. Uravnavajo konjunkturo, da se preveč ne producira, kar bi potem slabo vplivalo na cene. Racionalizacija izdelkov. Ta racionalizacija izdelkov se je precej pokazala pri Alpine-Montangesellschaft, ki je združila 91 malih tovarn v ogromno podjetje, jih racionalizirala in s tem prihranila do 60% na izdatkih. Navadno prihrani kartel v vsaki panogi industrije do ene tretjine stroškov.
Koncerni so obrati raznih skupin, kjer se podjetniki zvežejo kljub temu, da se producira različno blago. Sicer so pa koncerni lahko člani kartela, toda le s tistimi izdelki, iz katerih obstoji kartel.
Koncerni imajo predvsem nalogo, da nakupujejo tovarne. Navadno pokupijo akcije na borzi in tako prisilijo s tem, da znižajo vrednost akcij podjetnika, da proda tudi ostale akcije.
Sindikati so prodajni oddelki enega kartela.
Fuzija se pravi, zvezati več tovaren v eno celoto.
Železni karteli
Prva etapa železnih kartelov se je začela leta 1924 med Avstrijo in Češko. Pri njih je šlo predvsem za določitev kvote in cen za domače trge in izvoz za Jugoslavijo, Poljsko, Romunijo, Albanijo, Grčijo, Turčijo in Italijo. Ta pogodba je bila sklenjena med Alpine-Montangesellschaft in češkimi tovarnami železa A.-G. v Pragi. Eksekutiva je bila sestavljena tako: 3 Čehi, 3 Avstrijci. Njena naloga je, da sprejema nove člane, določa cene izdelkov, vodi evidenco nad produkcijo.
Druga etapa je bil zaključek med ogrskimi Rimamurany - Salge - Tarianer železne tovarne A. G., Avstrijo in Češko.
(Nadaljevanje.)
Za gospodinje:	Vrsla	3945-03
Za vsakdanjo uporabo prakličen, močan in udobeu (evelj u boK«i, ki je potreben vsaki gospodinji.
Vrsta 2927-15
Okusni moški polčevlji iz govejega boksa z močnim usnjatim podpJatom. Rujavi Din 89 Črni Din 79—.
: i*f.
Kako pa je v lem oziru danes? Delavci so si med seboj popolnima tuji in drug do drugega brezbrižni, kmalu bi napram sodelavcu pravice in resnice ne hoteli izpovedati, Kaj še, da bi se drug aa drugega v pravičnosti ponesli in bili brat bratu! 0 vzrokih tega več na drugem mestu.
Kaj pa v pogledu odpornosti /naipram težkočam v delu? Bila je veliko večja kot je danes. In zakaj? Poudaril sem, že, da se je včasih delalo zmerno in pravilno. In pogledamo današnjo mehanizacijo v rudnikih, pa vidimo velik razloček. Takrat je moral delavec delati fizično mnogo težje nego danes, stroj bi mu moral biti le v izboljšanje in fizične manjše uporabe pri delu ali praviloma večje storitve z manjšim trudom. Odpornost dela bi morala biti trdnejša in daljša in poleg tega produkcija večja. Prepričati pa se mora vsak, da je temu baš obratno. Le poglejmo ta problem.
V	času potrebne večje fizične sile je rudar delal v rovu pri pridobivanju premoga 20 do 30 let, danes pa je izčrpan za direktno produkcijo že v desetem letu zaposlitve, kar znafi, da mu stroj ni v korist, ampak v škodo. Drugi2 pa ]o egoistična norost pri delu seveda tudi temu kriva.
Kaj pa znanje v stroki? Ali napreduje, ali nazaduje? K temu je potrebno podčrtati dv)oje, fin sicer: spretnost v delu je večja, znanje stroke pa manjše. Spretnost je radi tega večja, ker sili k temu tehnika in poželjivost, znanje pa ije manjše, kar dokazuje komodnost in brezbrižnost po napredku. Kar pa se tiče predpisov v potrebi stroke in zakonodaje, pa so prav minimalni. Rudar hrepeni po pravični plači, toda ne pozna onega zakonitega sredstva, po katerem more doseči izboljšanje.
> Odkod pa se rekrutira rudarski pro-letarijat? Kakor pred vojno, tako je danes 70% kmečkih sinov. Po vojni se je odstotek teh še povišal. K temu je pripomniti, da so podjetju vedno ljubši pridni kmečki delavci, so pa za preso-
janje vedno bolj nevedni in dostikrat nedostopni, kar znači slab položaj v primeru boljše izobrazbe poklica tovarniškega delavstva in tudi večjega zanimanja za poklic.
.	■'9	l
      —
Gospodarske ustanove nemškega kršč. delavstva v 1.1930
Državna zveza nemških konzumnih društev je štela 277 zadrug s 792.551 člani. Članstvo in denarni promet sta se vkljub povečani gospodarski krizi povečala. Od članstva je pripadalo 49% delavstvu, 29% uslužbencem javnih ustanov, ostali pa drugim stanovom.
Gepag, nakupna in produkcijska blagovna centrala je povečala promet za skoraj 3% proti prejšnjemu letu. Promet produkcije lastnih tovarn se je zvišal za 9%. Gepag ima gospodarska podjetja 9 strok. Kmalu bo zgradil novo tovarno za milo in žveplenke.
Življenjska zavarovalnica je imela preko pol milijona članov. Zavarovalna vsota je znašala 245 milijonov mark, vplačane premije so znašale skoraj 11 milijonov mark, premijske rezerve pa preko 15 milijonov.
Zavarovalnica proti ognju je prejela vplačanega na premijah 2,370.000 mark.
Pri ljudski banki so se zvišale vloge na skoraj 16 milijonov maiik.
Gradbene produkcijske zadruge so postavile stavb za 15.094 stanovanj. Povprečno so zaposljevale 2800 delavcev.
Poleg teh najvažnejših podjetij obstoja še več drugih. Nekatera so zrastla ravno zadnji čas. Njihovo delo priča o veliki delavnosti, ki jo razvija nemško krščansko delavstvo tudi v gospodarskem pogledu. Pripominjamo, da imajo' večino deležev konzumov in zavarovalnic ter bank v rokah strokovne organizacije in njihovo članstvo.	Ant,
To in ono
Jesenice. Nepričakovana smrt mladega tovariša. Predzadnjo nedeljo je zadet od možganske kapi preminul tovariš Žnidar Adolf. Imenovano nedeljo je v spremstvu tovarišev šel na obisk k stricu v Bohinjsko Bistrico. Po kosilu so se vsi odšli kopat. Komaj pa je stopil v vodo, so opazili tovariši, da ni z njim nekaj v redu.
V	istem trenotku je že padel v vodo. Takoj, ko so ga rešili iz vode, so ugotovili smrt. Zadela ga je možganska kap. V ponedeljek so njegovo truplo z avtomobilom prepeljali na njegov dom na Javorniku, kjer so ga položili na mrtvaški oder. V torek se je vršil pogreb, kakršnega se malo kdaj vidi. Nebroj vencev, tovarišev, fantov in deklet, sodelavcev, domačih in sorodnikov, Krek. prosvetna društva, odseka Borec in skupine kovinarjev. Sledili sta zastavi Prosv. društev iz Jesenic in Kor. Bele s številnim članstvom. Nadalje godba in pevski zbor, ojačen z pevskim zborom Sava. Krsto so nosili Borci v belih majah. Ob grobu sta se poslovila od njega predsednik Borcev in predsednik skupine. — Pokoj njegovi duši! Preostalim naše sožalje.
En korak k skupni delavski fronti
Pred nemškimi volitvami so izdale krščanske in marksistične strokovne organizacije delavcev in nameščencev ta-le skupen proglas na nemško ljudstvo:	_________________
Cajno pecivo in slaščice vseh vrst Vam nudi
Eksportna slaščičarna Pavla Arnež,
Obrtniška ul. 3 Desenlce Obrtniška ul. 3
Zajtrkovalnica, Tinama nudi razna dobra štajerska in dalmatinska vina. Delikatese vse vrste. Špecerijsko blago najboljše v zalogi in v lastni pražarni vedno sveže pražena kava, na željo tudi mleto, dobite najceneje samo pri^
F. R. KOVAČIČ
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 32
»Najnovejši politični dogodki so vznemirili nemške delavce nameščence in uradnike. Ohraniti pa morajo kljub temu svojo razsodnost. Položaj v Prusiji še ni odločen. Pozvano je državno sodišče. Odločilno besedo pa bo dalo nemško delojemalstvo 31. julija. — Dolžnost vseh strokovnih organizacij in ostalih ljudskih plasti, ki stoje na tleh ustave in prava je, da skrbe, da se volitve izvrše. Niti teror ulice niti kaka druga protiustavna diktatura ne sme preprečiti volitev. Disciplina delavcev, nameščencev in uradnikov mora vzdržati. Ne pustimo si predpisovati od nasprotnikov strokovnega gibanja ure našega nastopa!«
Tako krepko in enotno morejo govoriti le bojne in svobodne strokovne organizacije.
QimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi
I	KNJIGOVEZNICA |
j I JUGOSLOVANSKE TISKARNE, prej K.T.D |
I LJUBLJANA
| KOPITARJEVA UL. 6/II
Črtalnica in tvornica po- | slovnih knjig - Stalna velika | zaloga vsakovrstnih salda- | konti, štrac, jonrnalov i. dr. | lastnega izdelka
□mn .......
Isd&ia ■* konzorcij »Delavska Pravice« in ureja: Poter Lombarda
Za Jttgo^iovandka takamo K. ۥ&
Delamo na (cm. da prebivalstvo naše države prihrani ietno 1.400.000.000 - Din.
V zadnjih dveh mesecih znižali smo cene čevljem povprečno za Din 50’—. 14,000.000 Jugoslovanov potrebuje letno po 2 para čevljev, to je skupno 28,000.000 parov čevljev. Računajoči 50- Din pri paru, za kolikor smo z našim delom uspeli, da se znižajo cene čevljem, pomeni, da smo prebivalstvu
kraljevine Jugoslavije
omogočili prihranek od ene milijarde štiristo milijonov dinarjev letno
izdelujemo obutev z rokami jugoslovanskih delavcev, iz usnja izdelanega v jugoslovanskih tovarnah. Odstranjujemo brezposelnost. Omogočamo vsem odjemalcem, tudi onim najrevnejšim, da se z malim denarjem preskrbe z dobro obutvijo.
Vrsta 1937-22.
Mo^k' polčevlji iz črnega ali rujavega boksa z prožnim gumijastim podplatom.
Vrsta 3925 03
Piaktični polčevlji iz činega bok a m s trpežnim podplat- m. Pripravni za vsako gosi o-din;o, kadar gre na Irg al na delo.
Vrsta 2945-11
Čevlji iz rujavega ali črnega boksa Praktični in elegantni Kavno lake iz laka za ijedeijo in pnuuik za ceno Din 129'—
Vrsta 2942-00
Praktične in urlobne sandale s podplatom in peto iz kruj ona. Za malo denarja mnogo zadovoljstva.
Vrsta 3162-00
Za živahne dečke smo i/gotovili visoke čevlje z trpežnim gumijugtim podplatom. Neobhodno so jim potrebni m vsakdanjo nošnjo.
Vrsta 0167-00
Čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki štrapac.
Vrsta 1845-01	Vrsta	2642-05	Vrsta	3222-00	Vrsta	3967-22
Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto.	Ako ima	otrok nove čevlje je vedno vesel	Trpežni polčevlji iz	dul-boksa	z močnim gu-	Udoben čevelj široke oblike iz	močnega
Iz baržuna ii> satena Din 59'—	in dobro	raz oložen. Zato smo napravili te	mijastim podplatom	in peto.	boksa in gumijastim podplatom,	ki izdrži
Ur-33-Ju	čeveljčke	iz finega laka in rujavega boksa.-	trikrat toliko kot usnjeni podplat.’
Za vsak par jamčimo, da je iz dobrega materijala in dobro izdelan.
~ ’   ’ ' • ■ ■