Naročnina
»naša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev, 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: cri g. ]os. Benko v M, Soboti telefon številka S.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
i zhaja vsako nedeljo.
V. LETO
SflittfiiS
Murska Sobota, 4. septembra 1938,
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15"/, dražji Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
>TE¥, 36.
Bled
V zadnjih letih, ko je Mala antanta (Jugoslavija, Rumunija in Češkoslovaška) stopala vedno bolj v ospredje politične Evrope, kot neustrašen apostol miru, v na vseh krajih plamteči Evropi, se je ime našega ponosnega kraljevega letovišča večkrat jmenovalo v političnem svetu. Že večkrat so se tamkaj sestali zunanji ministri omenjenih držav, da prerešetajo trenutno politično situacijo in da s skupnimi močmi naravnajo zaupane jim državne ladje v ono smer, ki odgovarja potrebam ijudstva in da se izognejo vedno bolj pojavljajočim čerem v razburkanem evropskem morju. Smelo lahko trdimo, da se je na Bledu že večkrat kovala usoda našega naroda, a obenem se je baš tam spričo miroljubne politike Male antante že večkrat pregnal grozeč oblak, ki se je spuščal nad osrčjem našega kontinenta. Spričo tega je razumljivo, da je Bled postal političen pojm, ki je živ-ijensko vezan z delovanjem treh zaveznikov, katerih medsebojna zvestoba je bila neštetokrat prekaljena v najburnejših dogodkih zadnjih dvajset let. Prerokovanje nasprotnikov Male antante, da bo ta razpadla v prvem večjem viharju, ki jo bo zajel, se niso uresničila. Nasprotno : vsako leto bolj so se krepile medsebojne vezi, tako da predstavlja danes Mala antanta velesilo, preko katere nihče ne more in katere besede se morajo uvaževati. Takšen je danes položaj zaveznikov in zato je razumljiva pozornost, ki jo je bila deležna tokratna konferenca Male antante na Bledu, saj je obravnavala med drugimi tudi dvoje najvažnejših vprašanj, ki temnita evropsko nebo : Češkoslovaška—Nemčija ter odnošaji Madžarov do članic Male antante.
O zadnjem vprašanju so razpravljali državniki pred štirimi meseci, ko je bila konferenca Male antante v Rumuniji — v Sinaji. Že takrat se je pokazalo mnogo dobre volje na obeh straneh in ko so se ministri razšli, je bilo izdano poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ker so se pogajanja res vršila in to med Madžarsko in Rumunijo na eni, ter Madžarsko
in Jugoslavijo na drugi strani, je bilo upravičeno upanje, da bo blejska konferenca kronala medsebojna prizadevanja s sporazumom, ki bi odstranil nevarno razmerje v srednji Evropi, Od sinajske konference dalje se je seveda marsikaj spremenilo, ne le na splošno, temveč tudi v mednarodnem položaju posameznih maloantantnih držav. V tem oziru je bila predvsem prizadeta zaveznica Češkoslovaška, ki bije svoj boj z manjšinami. Sudetsko-nemško gibanje, ki ima za hrbtom milijonski nemški narod, po-grezujočega se v lastni samozavesti ter ves omotičen radi avstrijskega uspeha" je dalo povod, da so tudi druge manjšine potrkale na praška vrata, da zahtevajo več kakor bi jim lahko nudila vlada njih krvi in jezika.
Madžari bi bili pripravljeni, da podpišejo sporazum z Jugoslavijo in Rumunijo, s Češkoslovaško pa bi ga sklenili pozneje, ko bi bilo že urejeno sudetsko vprašanje. Na to zavezniki niso pristali, ter so s tem vsemu svetu izpričali svojo trdo medsebojno povezanost. Vse to pa glede ureditve odnošajev Male antante do Madžarske ne pomeni korak nazaj, saj čitamo v objavljenem uradnem poročilu, da je stalni svet z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo mogoče v pogajanjih, ki so se že leto dni vodila z Madžarsko, doseči sporazume, ki pomenijo med-
sebojno odpoved sleherni uporabi sile rned Madžarsko in državami Male antante ter priznanje enakopravnosti Madžarske v oboroževanju. Iz tega sledi, da so vrata za pogajanja med Madžarsko in Malo antanto odprta na stežaj in to nam daje upanje, da se bo v dogledni bodočnosti ustvarilo med narodi v Podonavju potrebno sožitje.
Blejska konferenca je bila velik prispevek k svetovnemu miru. Treba je le pomisliti, da je Mala antanta prožila roko sprave oni državi, ki je bila vzrok njenega nastanka. S tem svojim dejanjem so maloantantne države dale jasno razumeti, da jim je v urejanju njihovih mednarodnih odnošajev skrb za ohranitev in utrditev miru poglavitna stvar. Do zdaj so države Male antante stale v ozadju, motrili dogodke ter jamčili za mir ob svojih podonavskih mejah. Po Bledu pa so stopile na plan z besedo odkritega prijateljstva, z voljo do sporazumevanja, z odločnim namenom, da se posvetijo delu za učvrstitev miru v vsem njenem območju, kakor to zahtevajo čas in razmere.
Uverjeni smo, da se bodo na-de, ki jih je sprožila blejska konferenca, kmalu uresničile. In ko se bo to zgodilo, bo delo Male antante kronano z največjim uspehom, saj bo s tem položen trajen temelj v osrčju Evrope, za veličastno stavbo miru in blagostanja.
POLITIKA
Veliko zborovanje invalidov je biio preteklo nedeljo v Beogradu, katerega so se udeležili odposlanci iz vseh krajev države. Zbor je zahteval, da se vrnejo invalidom vse pridobljene pravice in to vsem vojnam žrtvam in njihovim družinam. Za invalida naj se smatrajo vse one osebe, ki so dobile rane ali bolezni v izvrševanju svojih dolžnosti za časa voj ne. Odstotek nesposobnosti, ki opra vičuje do invalidnine, naj se pričenja pri 20 odstotkih in naj višina davka ne vpliva na invalidske pravice.
Iz sedanja vlade so izstopili vojni minister armadni general Marič, trgovinski minister dr. Vrbanič in minister za telesno vzgojo dr. Miletič. Na njihova mesta so bili imenovani za vojnega ministra general NediS, za trgovinskega ministra inž. Kabalin in za ministra za telesno vzgojo dr. Buič, doslej župan v Splitu.
Preosnova vlade ne pomeni nobene spremembe v politični smeri se danje vlade. Časopisi pišejo, da se bo delo v tej smeri, ki je doseglo že velike uspehe, neomajno nadaljevalo tudi pod novimi osebnostmi, ki so stopili v vlado, da njeno delo okrepe na obstoječi podlagi, tako da bo čim bolj enotno in njene smernice čim bolj poudarjene.
Ban savske banovine dr. Viktor Ružič je bil na lastno prošnjo razre šen svoje službe. V času ko to pišemo, še ni bil nihče imenovan za bana savske banovine.
Po zadnjem obisku dr. Mačka v Beogradu, so začeli vsi listi iz političnega tabora JRZ napadati dr. Ma£ka in njegovo politiko. Prav tako napadajo tudi voditelje beograjske združene opozicije, katerim očitajo vse mogoče stvari, med drugimi tudi to, češ da se je dr. Mačku in njegovim sodelavcem
posrečilo tekom desetih let zanetili sovraštvo in mržnjo med gotovim delom Hrvatov in Srbom,
„Kmetski stan je jedro hrvatskega naroda in mora kot tak nositi tudi glavno breme njegove politične in narodne akcije. Okoli njega se naj zbirajo drugi prav tako potrebni stanovi: meščani, delavci in vsa inteligenca. Hrvati bodo zmagali s svojimi narodnimi zahtevami samo takrat, če bodo vsi složni kakor en mož ter stali strnjeni v eni fronti." Iz govora dr. Mačka, ki ga je imel na nedavnem zborovanju v Samoboru.
Znani angleški politik, ter bivši vodja angleške delavske stranke Ge-orge Lansburiy, se je pretekli teden mudil v naši prestolnici, na potovanju po južnovshodnih državah z namenom, da pridobi vlade teh drža? za sklicanje velike mednarodne gospodarske konference. S tem v zvezi je izjavil sledeče: „Jatno je; da bi bili pri morebitni bodoči vojni prve žrtve mali narodi. Zato je predvsem potrebno, da se ti narodi zavzamejo za sklicanje mednarodne gospodarsko - mirovne konference, da se na gospodarski osnovi odstranijo spori, ki bi mogli dovesti do novega svetovnega klanja. Solun in Bled sta najlepše pokazala, kaj se mora doseči z dobro voljo."
O odnošajih med našo državo in Nemčijo je naš predsednik vlade napisal v jugoslovanskem zvezku nekega nemškega glasila med drugimi tudi to: »Jugoslavija ne more obžalovati, da je izginila tako zvana samostojna Avstrija. Prejšnji Dunaj je bil torišče spletkarjenja, rovarstva in zarote v srednjeevropskem področju. Veselimo se, da smo postali sosedje prijateljskega, velikega nemškega naroda, s katerim nas veže toliko koristnih stvari in s katerim živimo že dolgo v odnošajih iskrenega in zaupnega prijateljstva.
Madžarski regent Horthy je v družbi z madžarskimi državniki, pretekli teden uradno obiskal Nemčijo. Njegov obisk je bil združen z velikimi svečanostmi in ogromnimi vojaškimi paradami. Posledice tega obiska bodo, da bo Nemčija zajamčila Madžarom nedokakljivost njune skupne meje. S tem bodo odpravljene skrbi, ki so se v zadnjem času pojavljale v srednji Evropi glede usode Madžarske.
Na Dunaju so zaprli 43 nekdanjih socialno demokratskih voditeljev, ki so obdolženi, da so vzdrževali zveze s socialno-demokratskimi centralami v Pragi, Parizu in Londonu. Ljudsko sodiiče jih bo radi tega sodilo radi veleizdaje.
Proslava rojstnega dne Njegovega Veličanstva štralja Petra 81,
Dne 6. septembra se bo vršila proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. V vseh cerkvah bodo zahvalne sv. maše ob 8. uri. Državljani! Proslavite ta narodni praznik kakor vselej tudi letos kar najlepše. Udeležite se cerkvenih opravil in razobesite na svojih poslopjih zastave. Stem boste pokazali ljubezen in udanost do našega mladega kralja in članov prevzvišenega kraljevskega doma.
Po 24 letih se ie vrnil iz Rusije.
G. Š ftar Aleksander, brat tovarnarja g. Šiftar Ludvika iz Murske Sobote, se je dne 29. avgusta 1938 vrnil iz ruskega ujetništva. Seboj je pripeljal ženo in hčerko, katera je študirala v Rusiji medicino. Zaposlitev bo gotovo dobi! pri svojih bratih Ludviku in Karlu v Murski Soboti. Vrnitev in bivanje v Rusiji g. Šiftar Aleksandra, bomo v prihodnjem naiem listu natančneje opisali.
Nove namestitve učiteljev.
Srez murskosoboški: Paglavec Stanislav Gerlinci, Bauda Milica Ger Hnci, Kovič Ana Vidor.ci, Priberšek Elizabeta Serdica, Koren Agata Serdi-ca, Ritonja Emilija FikŽinc', Pintar Ju v Ujana Gederovci, Hren Stanislava Ser-dica, Filipič Terezija Sv. Jurij, Kocjan Emilija Trdkova, Liparf Gabrijela Do-manjševci, Merčun Marija Pertoča, Maroh Ljudmila Križevci, Mencin Roza Kuzma, Petrovčič Živana Markov ci, Paher Ana Kančevci, Verk Miroslava Bodonci, Vučak Štefan Preda-novci, Barbarič Karel Domanjševci, Poredoš Evgen Bodonci.
Tovorni avto je ubil honja.
Dne 25. avgusta se je na cesti iz Ljutomera proti Mali Nedelji zgodila za naše kraje nenavadna nesreča, ki je zahtevala življenje dobrega vprežne-ga konja. Na srečo ni bilo človeške žrtve. Ko se je vračal posestnik Kari Belec doma v Lukavcih od Šadlovega mlina iz Grab z vozom, ki mu je bil vprežen en konj, ga je dohitel v bližini Slavičeve hiše na grnbah tovorni avto last g. Babiča iz Lukavcev. Na signale avtomobila se je voznik ognil na desno tako, da je kolo voza šlo celo po jarku. Avto je vozil z normalnim tempom mimo voznika, je zadel v konja, ga vrgel čez oje, ki se je v tem hipu strlo. Konj je obležal v obcestnem jarku z zlomljeno hrbtenico in zlomljeno nogo. Voznika je sunek vrgel z voza, kateremu pa se ni zgodilo nič hudega. Lastnik konja je takoj nato stopil v stik z ljudmi, ki so nesrečo videli, po njih je ugotovil lastnika avtomobila, ki je, kar je zelo čudno,
dirjal naprej ter se sploh ni stavil, da bi videl, kaj je z avtom napravil vozniku. Poklicano orožništvo je takoj popisalo dejanski stan ter zadevo prijavilo sodišču. Na lice mesta je prišel tudi živinozdravnik, ki je ugotovil, da za konja ni druge rešitve, kakor poklicati konjača, da ga ubije, ker je konj imel strto hrbtenico in nogo. Posestnik Belec trpi 4000 din škode.
Zagrebački Zbor
JUBILARNI XXX. MEDHUNilHDDNI WM
T3EDAHHRVATSKE KULTURE
27. Vili. - 6. IX.
U0BIČ93ENE POiMSTICE!
Avto zgorel.
Poštni uradnik pošte Prosenjakov-ci g Kapeianov č si je nabavi! avto, z katerim je prevažal pošto iz Prose-njakovci v M. Soboto in obratno. Ko seje dne 27. avgusta 1.1. popoldne peljal s svojim avtom iz Murske Sobote proti domu, mu je avto v bližini Murske Sobote zdrsnil iz ceste in slučajno zadel v brzojavni drog, kar je po vzročilo vnetje benzlna tako, da je bil voz hipoma v plamenu. G. Kapetano vič je bil toliko okreten, da se je nepoškodovan rešil. Rešil je tudi pošto in nekatere druge predmete, ki jih je na avtu imel, dočim je vozilo popol-noma zgorelo. Zavarovan je bil za 25 tisoč dinarjev in bo s tem škoda nekako krita.
Nove takse za denarne poSiljke
Z odločbo ministrstva za pošto in telegraf z dne 20. t. m. se odpravijo dosedanje takse za denarne pošiljke s poštnimi nakaznicami ter določijo naslednje nove takse: za pošiljke do 50 din po 1 50, za 50 do 100 din po 2, za 100 do 250 po 3, za 250 do 500 po 4, za 500 do 750 po 5, za 750 do 1000 po 6, za 1000 do 1500 po 7, za 1500 do 2000 po 8. za 2000 do 2500 po 9, za 2500 do 3000 po 9.50, za 300 do 3500 po 10, za 3500 do 4000 po 10.50, za 4000 do 4500 po 11, za 4500 do 5000 po 11.50. Za čekovne pošiljke pa bodo veljale naslednje nove takse za pošiljke do 100 din po 0.50, za 100 do 250 po 0.75, za 250 do 500 po 1, za 500 do 1000 po 1.50, za 1000 do 2500 po 2, za 2500 do 5000 po 2 50, za 5000 do 10.000 po 3, za 10.000 do 25.000 po 4, za 25.000 do 50.000 po 5, nad 50.000 po 6 in za vsakih nadaljnjih 100.000 in za sleherni manjši zaključni znesek po 1 din. Nove takse se bodo uveljavile s 1. oktobrom t. 1.
DOMAČE \?E5TI
Hftu rs ka Sob ota :
—	Predavanje. V soboto 3 septembra t. 1. ob 20. uri bo predavanje v dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti. Predaval bo Dr. Jule Gaber-šček o sodobni Nemčiji.
-j/Prva umetniška razstava v M. Soboti. Naš rojak Jakob Karei, cand. prefesor-skad. slikar, priredi v dneh cd 4 — 15 septembra t. 1. likovno razstavo svejih del, pri g. Vučak hotel .Krona". Poleg drugih kulturnih prire ditev smo pogrešali likovno umetnost in smo biii dosedaj nekako odtujeni od nje. Sedai pa se nam nudi prilika seznaniti se tudi na tem kulturnem polju. Ob 20 letnici osvobojenja Prek murja naj nam bo ta razstava dokaz, da naš narod pridobiva tudi na slikarski umetnosti. Od nas pa je dolžnost, da z obiskom podpremo to kulturno delo in tako dokažemo, da znamo ceniti delo naših ljudi.
—	Trgovski dom v M. Soboti bodo pričeli graditi začetkom septembra. Po načrtih bo to monumentalna stavba, ki bo v okras mestu dokaj prispeval. Stala bo tik Del. doma.
- DOSPELI SO najnovejši veliki jesenski in zimski modni JOURNALI ŠOLSKE KNJIGE za osnovno šolo in gimnazijo, kakor tudi vse ŠOLSKE POTREBŠČINE monopolski zvezki, dnevniki, aktovke, nahrbtniki se dobijo po dnevni ceni v knjigarni HAHN IZIDOR ja v Murski Soboti.
—	Kaljenje nočnega miru. Sobo čani, zlasti oni, ki bivajo na Lendavski cesti, so bili v noči prešle nedelje deležni posebnega ,razvedrila'''. Bila je ura tri po polnoči, ko sta hotela dva znana obrtnika — mojstra K. in G , pri neki znani gostilni na Lendavski cesti, po vsej sili izprositi nekoliko gostoljubnosti. Bila sta „izborno" razpoložena, pa jima ni šlo v račun, da se jima vrata, na katera sta potrkala, niso odprla. Iz gole zagrenjenosti sta v protest .trdosrčnosti" uprizorila svojevrstno podoknico. Izbrala sta si v ta namen trobilo nekega osebnega avtomobila, ki je slučajno parkiral v bližini te gostilne in sta neusmiljeno ubi rala oglušujočo budnico. Na žalost prebivalci Lendavske ceste niso imeli razumevanja za tak koncert, pa je neki gospod te ponočnjake naprosil, naj bi prestala s tem koncertiranjem. Ta prošnja jih je še bolj razkajfala in sta s podvojeno silo trobila v noč. Ko-nečno je nastopila privatna Intervencija, ki je skušala znancima dopovedati, da ne pojde tako, ker si želijo prebivalci miru po noči. Ker je bila privatna intervencija dejansko in energično zavrnjena, je nastopila še ofi-cljelna intervencija. Oko postave, pa ni poznalo šale in je „debato" konč-noveljavno zaključilo, kar bo najbrže odmevalo še na merodajnem mestu. Oh ta alkohol 1
—	Zadnji kramarski sejm z dne 24. avgusta v M. Soboti je bil tako po razitavljalcih kakor tudi po odjemalcih prav dobro obiskan. Nevoljo so imeli številni razstavljale), ki niso
imeli obrtnih pravic in podobnih papirjev v redu. Ker imamo v Murski Soboti tudi oblast, ki skrbi za red, je vsem tem neupravičenim razstavijai-cem trda predla. Za bodoče bi bilo dobro, da si razstavljale! pravočasno preskrbijo s potrebnimi papirji, sicer ne bo pardona.
—	Za sramotno dejanje je bil neki Kepa Škfan/iz Dolnje Lendave, pred tukajšnim okrožnim sodiščem obsojen na osem mesecev stregega zapora, ker se je v pohoti spozabil nad nekim mladim dekletom - otrokom.
—	Nova pridobitev. V najkrajien času dobimo novo občinsko mostp.o tehtnico najmodernejše konštrukcije ir. izdelave. Nakupna pogodba je že sklenjena. Dobavo in montažo tehtnice bo izvršila tvrdka Usar iz Maribora, ki je stavila najugodnejšo ponudbo.
—	Sprememba v občinskem svetu. Na zadnji občinski seji je bilo javljeno, da je bil na mesto razrešenega člana občinskega sveta g. Lan-ščak Franc a Imenovan za novega člana g. Denko Jakob miz. mojster iz Sobote.
-VV upravi občinske hranilnice je bil na mesto odstopivšega člana uprave g. Lanščak Franc a izvoljen g. Kološa Josip upokojeni učitelj in posestnik iz Sobote.
—	Odpis kuluka. Zadnja občinska seja je odpisala vsern težkim vojnim invalidom dajatve obč. kuluka.
—	V zadnjem času se dogaja, da se nekateri občani spuščajo v razna gradbena dela ne da bi imeli od občine za to predhodne odobritve. Spričo te čudne prakse je občinski svet na svoji zadnji seji odločil, da se bodo na stroške dotičnega, ki bi ta predpis kršil, postavljene zgradbe ali naprave, podrle. Zato se zainteresirano občinstvo v njih lastnem interesu opozarja, naj ne vršijo gradbena dela brez dovoljenja občinske uprave.
—	Za občinskega slugo in hiš-nika je bil po sklepu zadnje občinske seje nastavljen g Voroš Josip iz M. Sobote.
—	Tihotapstvo z alkoholnimi
pijačami. Z ozirom na razpašeno razvado, da se alkoholne pijače skrivaj uvažajo v mesto, se občinstvo opozarja, da prijavi finančni kontroli vsako količino alkoholnih pijač, da ne bo nevolje. Proti osebam, ki ne bi tako ravnale, se bo najstrožje postopalo radi tihotapstva.
DOPISI:
—	Črneiavci. Naša gasilska četa priredi dne 4. septembra t. 1. svojo letno veselico v gostilni g. Sočič Ludvika. Obširni prostori in vedno dobra postrežba pri g. Sočiču, nam jamči, da bodo gostje kakor vselej, tudi tokrat prav zadovoljni.
—	Predanovci. Naša gasilska četa priredi dne 11. septembra t. 1. v prostorih domačega gostilničarja g. Vlaj Viktora svojo letno veselico, na kar se cenjeno obSinstvo že sedaj opozarja.
—	Maia Nedelja. V nedeljo 4. septembra ob 15. uri se bo pri nas vršila velika sokolska tombola. 20 tombol, 50 dobitkov v vrednosti 12.000 D.
—	Vadarcl. V noči od nedelje na pondeljek je strela vdarlla v mlin last gospoda Vučaka iz Beznovc in zanetila požar, ki je mlin, kljub takojšnjemu gašenju, popolnoma uničil. Škoda je temvečja, ker je bilo v mlinu mnogo zrnja navoženega. Škoda znaša, po splošni cenitvi, 160 000 dinarjev, ki je pa z zavarovalnino le delno krita.
—	Slatina Radenci. V naše zdra vilišče je dne 26 avgusta t. 1. iz Va-raždina dospelo 60 madžarskih zdrav nikov in 10 poročevalcev, ki preuču jejo naprave naiih zdravilišč. Za 30. avgusta so ti zdravniki naprosili dekana prečastitega gospoda Kranz Josipa na Tišini, da odsluži v kapelici pri nas sv. mašo in pridigo, česar se je gospod dekan radevolje odzval.
—	Pregled gasilskih čet. V naši župi sta napovedala pregled gasilskih čet zajednički starešina g. Dr. Kodre in tajnik g. Mežek in s'cer v dobi od 4. do 6. septembra t. i. Naši požar-niki so lahko ponosni, da bodoimeii priliko po tolikem času videti svoje zajedničke predstavnike, ki jim bodo na licu mesta marsikaj koristnega povedal« in obrazložili. Dobro došli!
—	Kramarovci. Letošnjo pomlad so se naši vaščani s posebno vnemo lotili organizacije gasilske čete, ki je bila tudi pred kratkim po oblastvu priznana. Poleg tega so si tudi zgradili večinoma s prostovoljnim delom in prispevki vaščanov ličen gasilski dom, ki bo dne 4. septembra t. 1. blagoslovijeu. V to svrho so vse pripravili, da se bo ob 9. uri vršila sv. maša na prostem in potem pa blagoslovitev gasilskega doma. Tudi vojaškega vežbanja in vežbanja z orodjem niso zanemarili, kajti skoro dnevno smo jih videli na vežbališču in smelo trdimo, da tudi v tem pogledu pred-njačijo. Tovrstna prireditev bo pri nas prava novost in bo gotovo privabila k nam mnogo naroda in vse okoliške gasilske čete. Pridite v čimvečjem številu tako, da se oddolžimo požrtvo valnemu delovanju domače gas. čete.
—	Proslava v Črensovcih. Za prosiavo 20 letnice priključitve Prekmurja k Jugoslaviji in 25 letnice obstoja Novin, ki se bo vršila v Črensovcih dne 11. septembra t. i., se tako odbor kakor ljudstvo vneto pripravlja. Pričakovati je velik prihod naroda zlasti zato, ker je napovedano, da bo proslavi prisostvoval minister notranjih del g. Dr. Korošec. Ljudstvo bo na tej proslavi manifestiralo svojo osvoboditev, ter obstoj prekmurskih slovenskih Novin.
—	Jesenske konjske dirke v Ljutomeru. V nedeljo dne 4. septembra t. I. ob pol 15. uri priredi Kolo jaha-čev in vozačev v Ljutomeru svoje letošnje jesenske konjske dirke na cven-skem dirkališču pri Ljutomeru. Pri dirki dvoletnih konjev bodo vozili prvič potomci priznanega žrebca Baka, ki ga je imelo Kolo s pomočjo podpor kraljevske banske uprave in sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru skozi 3 leta v najemu. Nadejamo se prav dobrih rezultatov teh dvoletnikov, ki bodo ljubiteljem konj in konjskega športa res pravi užitek.
v'
—	Poročila o prireditvah. Radi pomankanja prostora nam ni mogoče priobčiti potek proslave 40 letnega jubileja gasilske čete Sebeborci in blagoslovitve gasilskega doma ter motorke gasilske čete Tropovci. To bomo pa storili v bodoči štev. nsšega lista.
Krog. Naša gasilska četa priredi svojo letno veselico dne 4 t. m. popoldne pri krčmarju g, Mataj Francu v Krcgu, ki je že od nekdaj znan kot soliden in poljudno postrežljiv gostilničar. Poleg dobre pijače bo tudi dovolj svežih rib na razpolago.
—	»Vinske bolezni in napake" je naslov lične knjižice, izšle v založbi Zveze združenj gostilničarskih obrti dravske banovine, katero je napisal priznani vinarski strokovnjak, sedanji kletarski nadzornik v Ljubljani g. ing. Ivo Zupanič. Knjižica razpravlja v lepi in lahko razumljivi besedi o glav nih boleznih in napakah vina, poleg tega pa obravnava na kratko vzroke motnosti vina in opisuje v jedrnati obliki glavna sredstva in pripomočke za čiščenje in zdravljenje pokvarjenih vin.
DOMA IN DRUGOD
Knezu namestniku Pavlu namerava romunska vlada poslati kot darilo zbirko dokumentov v naši dinastiji. Zbirko je sestavil profesor Jorga.
Monsignor Andrej Hlinka, vodja slovaške stranke, je umri 17. avg. v Ružembergu. Dosegel je 74 let. Njegove zasluge so največje za ohranitev Slovakov nasproti madžarskemu pritisku pred vojno. Bil je večkrat zaprt radi svoje odločnosti, v tem boju. V ječi je prevedel sveto pismo stare zaveze. Spomladi 1918 leta je podpisal svetomartinsko deklaracijo za združitev s češko. V Češkoslovaški je njegova stranka sodelovala do 1929. leta. Letos je pa ostro nastopil proti češkosiovenski vladi, kar se je različno komentiralo. Zahteva! je za Slovake samostojnost v obliki avtonomije. To zshtevo je predložil v kočljivem trenotku, ko so sudetski nemci pod vplivom nemškega nacijonalno socialističnega gibanja, atakirali češkoslo-vensko ustavo. Hlinka je bil v mladih letih eden največjih slovanski politikov. Njegov naslednik bo baje poslanec Sidor.
Čehov in Slovakov je v Jugoslaviji 125 tisoč duš. V Sloveniji živi 3000 čehoslovakov.
V Split so dospeli italjanski trgovci iz Ancone kot gostje splitske zbornice, da se pogovore o večjih trgovskih stikih.
IzSel je pravilnik o pregledu klavne živine, ki odreja, da morajo vsi večji kraji imeti higijenično urejene javne klavnice in mesnice. Pravilnik ureja tudi prodajo perutnine in rib.
Mednarodna trgovinska konferenca se sestane od 5. do 9. septembra v Varšavi.
Načrt za novi vozni red je bil izdelan na posebni konferenci iz zastopnikov prometnih ustanov, zbornic in »Putnika* iz vseh banovin. Uvedli se bodo tudi lokalni vlaki in delavski vlaki: Jesenica—B. Bistrica,Ljubljana
-Litija, nov dolejnski vlak in nov prekmurski. „Jug. Kurir" poroča, da bodo motorni vozovi uvedeni na celi progi Skoplje-Ljubljana (ne le Beograd—Zagreb).
Na carinskih dohodkih v prvih 10 dneh avgusta so bili 25.820.035 din in so doslej že za 39 milijonov večji kakor za isti čas v lanskem računskem letu.
Minister dr. Korošec je v dne 21. avg. popoldne obiskal obrtniško razstavo v Šent Vidu, kjer so ga pozdravili zastopniki obrtniških organizacij in domače občinstvo.
V Mariboru so zborovali zastopniki železničarske organizacije, ki so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo zaradi draginje potrebno zvišanje plač.
Dr. Krofta je poročal na seji vrhovnega vojnega sveta, da sta Anglija in Francija svetovale Češkoslovaški največjo pripravljenost, ne sme pa storiti nič izzivalnega. Vojni minister Mahnik pa je dejal, da ČSR lahko mirno čaka, ker bi potrebovala za mobilizacijo samo 8 ur.
Japonski knez Konoje je poslal posebne pozdrave italjanskemu narodu in v poslanici ponovil odločnost Japoncev, da uničijo Čangkajškovo vojsko. Zahvaljuje se Italiji za dosedanjo pomoč in za prijateljstvo.
Ljudsko štetje je predlagal v angleškem parlamentu konservativni poslanec Grigg, kar je vzbudilo veliko razburjenje, ker si razlagajo ta predlog kot vojno pripravo.
Begunsko taborišče za siromašne in za tiste, ki nimajo naselilnega dovoljenja, je morala ustanoviti Švica, ker je dotok iz Nemčije vedno večji.
SOKOL
Dne 25. avgusta t. 1. je Sokolsko društvo Murska Sobota ustanovilo strelski in kolesarski odsek, člani teh dveh odsekov so vsi pripadniki So-kolskega društva Murska Sobota, za sosednje čete pa je določen kot organizator br. Antalič, da pritegne k odsekom tudi četaše. Za referenta strelskega odseka je bil izvoljen br. Spo-ijarič Stanko, poručnik, referent kolesarskega odseka pa je br. Fiegar Franc, trgovski pomočnik.
Prvi obvezen izlet kolesarskega odseka bo na rojstni dan Kralja Petra II. Odhod izpred Sokolskega doma v M. Soboti ob 14. uri. Peljemo se proti Martjancem, kjer se priključi martjan-ska četa s svojimi kolesarji, nato krenemo skupno proti Brezovcem, kjer se nam priključijo kolesarji te čete. Odtod se po drugi poti vrnemo v Mursko Soboto.
Strelski odsek ima prvo teoretično vajo dne 2. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer v telovadnici Sokolskega doma.
Dne 11. septembra 1938 se naše društvo udeleži Sokolskega telovadnega nastopa v Gornji Radgoni. V to svrho bo vozil iz M. Sobote v G. Radgono avto. Prijave za vožnjo z avtom sprejema br. Štivan. Čas odhoda in ostalo bo še objavljeno.
Zdravo!
Pozor !
Ali že znate, da Vam nudi na novo otvorjena trgovina
Sukič Ludvik
M. Sobota Radgonska c. 1.
(v lokalu prejšnje trg. A. Fiirstin Sin)
Vsakovrstno palično železo, okovje za stavbe in pohištvo, železo črno In pocinkano pločevino, kotle, kakor tudi vsakovrstne kuhinjske predmete ter vsa ostalo v železninarsko stroko spadajoče blago, šipe za okna, barve, lake in firnež, po najnižjih konkurenčnih cenah.
Pridite in prepričajte se t
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
ZAPISNIK

XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 30. aprila 1938.
Poročilo nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora gospod Ludvik Bac je podal sledečo poročilo :
Slavni občni zbor 1 Dovolite, da Vam kot predsednik nadzornega odbora pri združenju trgovcev v Murski Soboti predložim nastopno poročilo:
Nadzorni odbor, katerega tvorijo : Ludvik Bac, kot predsednik, Golob Ludvik, Kreft Alojz in Schnurer Josip kot člani nadzornega odbora, je poslovanje združenja, predvsem blagajniške posle pregledal na dveh zasedanjih. Zasedanji so se vršili 16. februarja t. 1. in 18. marca t. 1.
Denarniško poslovanje se je pregledalo z vso skrbnostjo in je nadzorni odbor ugotovil, da so se vknjižbe ujemale s prilogami. S tem bi bilo administrativno poslovanje združenja v denarnih zadevah v redu. Kar moramo pa iztakniti kot grajevreden pojav, ki gre na račun prizadetega članstva je ta, da so mnogi s plačevanjem članarine zelo malomarni. Tisti člani, ki bi lahko plačali predpisane članarine, najdemo med zamudnike. Mali in srednji trgovec se pa svojih dolžnosti zaveda in plačuje prispevke v pravem času. Zato je nadzorni odbor na svoji seji od 18. marca t. 1. soglasno sklenil, da stavi upravi združenja nujni predlog, da se proti zamudnikom postopa zakonu. To se je izvršilo, kakor mi je bilo naknadno javljeno.
Glede ostalega poslovanja združenja oziroma uprave združenja moram omeniti, da je nadzorni odbor našel vse v redu, zato predlagam občnemu zboru, da se izreče upravi tovariška zahvala za trud, ki ga je imel z delom za dobrobit našega stanu in da se podeli upravi zaslužena razreiaica.
Razrešnica.
Predsednik je stavil vsa doslej iz-neiena poročila v debato in je pozval navzoče, naj se v debati javijo k besedi. Ker se nihče ni zglasil k besedi, je stavil predlog nadzornega odbora glede razreinice na glasovanje. Soglasno sprejeto.	*
— Važno za zunanje posetnike jesenskega ljubljanskega velesej-
ma. Če si pri postajni blagajni nabavite za ceno Din 2.— rumeno železniško izkaznico ter celo vozno karto do Ljubljane in potem pri prihodu na velesejem daste rumeno železniško izkaznico potrditi, se z isto vozno karto lahko zastonj vrnete domov. Ta voz na olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra,
Ing. Teržan — Ruše.
Pred setvijo ozimin pretita j tehle 10 točk!
Letošnje leto je biln predvsem za žito zelo dobro. Pridelek pšenice po ha znaša od 12—48 q. To je pridelek med najnižjo in najvišjo mejo pri nas mogočih žetvenih prinosov. če tudi je bilo letošnjo leto v pogledu ugodnosti rastlinske rasti (vegetativnih či-niteljev) zelo dobro, je kolebal pridelek med 12 in 48 q po ha, kar kaže na veliko neizenačenost našega tla v pogledu hranilnih snovi, ter kemičnih, bioloških in fizikalnih svojstev zemlje. Gnojilni poskusi izvršeni na istih te renskih položajih, so pokazali veliko unosnost pravilnega gnojenja z umetnimi gnojili. Na lahki zemlji se je obneslo gnojenje edino »popolno gnojenje" z Nitrofoskalom III oz. II. Na srednje težkih tleh deluje z velikim učinkom Nitrofos. Na težki zemlji (v stari moči) je usDešno samo gnojenje s superfosfatom. Takšne zemlje imamo v Sloveniji razmeroma zelo malo, kajti niti v Vojvodini ne prevladuje.
Zelo uspešno se je pokazalo kombinirano gnojenje: hlevski gnoj in Ni-trofoskal! Hlevski gnoj se zaorje, nato pa se raztrosi po sirovi brazdi umetni gnoj ter dobro z brano pomeša v zemljo. Tako pripravljeno njivo lahko črez 2-3 dni zasejemo z dobrim prečiščenim in desinficiranim semenom.
Veliko število v tem letu izvršenih gnojilnih poskusov daje sledeče zaključke in navodila:
1.)	Pridelek in kakovost žitaric sta odvisna od predposevka, obdelovanja in gnojenja zemlje.
2.)	Pridelek in kakovost se da povečati (izvzevši biološke metode) z dobrim obdelovanjem in pravilnim gnojenjem zemlje.
3.)	Točna navodila za pravilno gnojenje se lahko dajo samo na podlagi analize zemlje oz. eksaktih gnojilnih poskusov na terenu samem.
4) V praksi se lahko računa z dobrim uspehom, če se upošteva kakšen je bil predposev, kakšno je tlo in kako je bilo do tedaj gnojeno, kakšen je bil pridelek, ter se na podlagi teh činiteljev naredi načrt za prihodnje gnojenje. Na podlagi velikega števila izvršenih poskusov, je za gnojenje lahke zemlje najprlkladnejši Nitrofoskal II. in III, za srednje težko zemljo pa Nitrofos. Za zemljo v .stari moči" pa zadostuje superfosfat za gnojenje žita. Na 1 k. jutro je potrebno 150-200 kg gnojila.
5.) Nitrofos in Nitrofoskal se naj potrosi po njivi pred oranjem, ali pa — kar je za naše razmere najpriklad-nejše — na surovo brazdo in nato njivo temeljito pobranatl. če gnojilo zaorjemo (8-10 cm.) globoko, lahko iakoj sejemo, če ga zabranamo se naj seje še le čez par dni. Z kombiniranim sejalnim strojem se Nitrofoskal Nltrcfos in apn. dušik ne smejo trositi, ker umetni gnoj ne sme priti v neposredno dotiko s semenom.
6) V naiih krajih, kjer imamo mnogo padavin in bolj propustno zemljo,
naj se gnoji v jeseni, pred setvijo, samo s polovico potrebne količine umetnega gnoja. Drugo polovico umetnega gnoja pa potrosimo spomladi na ze len posevek (na glavo). Na ta način lahko rastlina bolj ekonomično izkoristi hrano, kar upliva zelo ugodno na kakovost in višino pridelka.
7)	Plevel v žitnem polju lahko uničimo v pozni jeseni ali spomlad! z neoljenim apn. dušikom (na 1 k. jutro — 100 kg). Če želimo uničevati plevel v žitu z neoljenom apnenim du šikom, potem ni potreba gnojiti pred setvijo z dušičnim: gnojili.
8)	Da strnišče oz. koruzišče čim prej sprhni, se mora, predno ga pre-orjemo, potrositi z apnenim dušikom (100 kg za kat. jutro). Dušik je hrana za bakterije, ki predelujejo slamo in druge organske odpadke v humus. Istočasno pa se zemlja desinf cira.
9.) če njivo dobro pognojimo moramo sejati bolj redko, sicer nam žito, v mokrem letu, poleže. Z redko setvijo si prihranimo zrnje.
10 ) Sejte samo zdravo, očiščeno in dobro seme, ki ste ga razkužili z zaščitnim sredstvom od trde oz. smrdljive sneti (ortostan, ceretan itd ).
Kmetovalec pomni: Ksr boš sejal, to boš žel I
Malarija ovira blagostanje CloveStva.
Četudi to dejstvo ne smemo vzeti dobesedno, vendar obstoja verjetnost, da so stari Egipčani, mnogo trpeli radi malarije. Znano nam je, da je bila dežela polna močvirij, ki se deloma še danes nahajajo tamkaj. Že v Stari zavezi se omenja, mrzlica kot nadloga naroda. Še le v dobi stare Grčije zamoremo dobiti jasnejšo sliko o bolezni malariji. V. H. C. Dzonc je v svoji knjigi »Malarija in grška zgodovina" mnenja, da je tu treba iskati vzrok propada klasične grške kulture. Ta bolezen je zajela v 5, stoletju pr. Kr. r. mnoge plodne predele, Citira se tudi Aristofanova komedija „Osice" kot dokaz, kako je bila Atika okužena in „kako je umiral narod in njegovi voditelji". Hipokratu je bila znana kronična malarija, ki se jo še danes težko zdravi. „Tisti, ki pijejo močvirno vodo", je rekel oče medicine Hipokrat, hirajo, se jim vnamejo prsa in ote-čejo jim žleze. Nekaj vekov kasneje pripisuje Polibij hitremu osiromašenju Grčije, delnemu izseljevanju in veliki umrljivosti, baš malariji.
Propad Rima se tudi pripisuje močvirski mrzlici Vpliv te bolezni na prebivalstvo, ki je bilo že itak oslabljeno radi razvratnosti in prekomernega uživanja, je bil prvotno zelo velik, četudi so Rimljani bili verjetno decimirani tudi radi drugih bolezni, kakor kuge in kolere. Tako piše Tacitus, da so galski in germanski vojaki težko oboleli, ko so prebivali v bližini vatikanskega hriba, kjer so bila tla pokrita s stoječo vodo, ki je s svojim izhlapevanjem okužila zrak.Se danes je v bližini Rima kraj, ki ga imenujejo „Vale del Inferno", t. j. Peklenska dolina. V splošnem pa je znano, da je bila Kampanja di Roma v preteklem veku središče okuževanja z malarijo. V omenjeni Kampanji, je leta 1167. vojska Fridriha Barbarose silovito pre trpela radi malarije.
Pisci takratne dobe, ki so slične dogodke opisovali izredno dramatično, pravijo, da so se nad ravninami okrog Monte Mario (severozapadno od Rima) prikazali črni oblaki in da je vsled tega bil zrak zastrupljen. Razven tega je prišlo veliko deževje, ki je koncem leta pretvorilo velike pokrajine v močvirja, a za tem je nastopila zopet velika vročina. Na stotine vojakov je umrlo. A tudi v Rimu je v takratni dobi umlo 20.000 prebivalcev radi malarije. V 17 veku so Skoti utrpeli velik neuspeh, ko so hoteli kolonizirati Srednjo Ameriko (Darljo) in to radi malarije ali rumene mrzlice. Radi iste bolezni je propadel tudi načrt Ferdinanda Le-sepsa pri gradnji Panamskega prekopa.
A odkar so v kininu našli specifično zdravilo proti malariji, je ta mnogo izgubila na svoji nevarnosti. Prirodni produkt Kinin predstavlja'zdravilo, ki ga nobeno drugo zdravilo ne doseže z ozirom na uspeh in neškodljivosti.
Po Odboru 2a zatiranje malarije pri Društvu narodov se danes zdravi malarija z kratkim zdravljenjem s kininom, ter se uporablja dozo od 1—1,2 g. kinina dnevno za dobo od 5—7 dni, a naknadno zdravljenje ni potrebno. Recidive se zdravi na isti na. čin. Kot obrambo priporoča Odbor dnevno dozo od 0,4 g za dobo cele malarijske sezone.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONU
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
I z o I a t o r
B E T O N I T,
kem. izd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku)
Šivilie!
rila. Naslov: Ji
Sprejmem takoj večje število šivilij za šivanje pe-Naslov: Jugorublje, Novi Sad, Srem-ska ul. 11.
Krajevni šolski odbor Gornja Lendava
razpisuje na dan 4. septembra t. 1. javno licitacijo za napravo 30 novih šolSKih klopi. Refiektanti naj pridejo omenjeni dan ob 14. uri na šolsko dvorišče.
Ne hrano In stanovanje
sprejmem iz boljše hiše 3 dijakinje. Natančnejša pojasnila daje SCHOCK ŠAMUEL, M, Sobota, Lendavska c. 17.
Prodam
lepo, 4 leta staro kravo, veščo vožnje. Naslov v tiskarni Hahn.
Tovarna verig d. d. Lesce pri Bledu
Oddelek za pluge
IZDELUJE najmodernejše jeklene pluge, okopainike, osipalnike, izorovače sa krompir, njivske in travniške brane.
Kmetovalec! Njivo obdelaš z najmanjšim trudom le, če orješ z Lesce plugom.
Naročila pošlji na :
Lesce plugi, Ljubljana
Sv. Petra c. 60.
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE
RADI SELITVE TRGOVINE
sem globoko Zniial cene vsega blaga posebno za večjo množino KOLES, ŠIVALNIH in PISALNIH STROJEV, RADIO-APARATOV
vse na male meseine obroke.
Dospeli novi modeli radio-aparati raznih znamk. Zahtevajte ponudbe.
ŠTIVAN ERNEST, M. Sobota
ZA JESENSKO GNOJENJE
priporočamo sledeče vrste fosfatnih in drugih gnojil:
Rudninski superfosfat 16% Fosfatno ilindro 6/10/18% Kostno moko 30% Kalijevo sol 40% Apnenčevo moko
katere ima stalno na zalogi po najugodnejših cenah
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
d. d. Celje in Hrastnik
Opozarjamo tudi na
Hrastnižko klaino apno
za krmljenje živine.