Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede.Jska Izdata celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stoip. petlt-vrsia mali oglasi po 130 ln 2 D.veCII oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pr. veCiem □ narožuu popust Izide ob 4 zjulral razen pondeljKo ln dnevo po proznlKu Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6 111 Uokoplsl se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelemalo ^ Ureantšlva telefon št. 2050, upravnlStva št. 2328 Političen list sa slovenski narod Uprava /e v Kopitarjevi ui.št.b - Čekovni račun: Liubliana štev. 10.650 ln 10.349 za Inseiale. SaralevoSl.7563, Zagreb .. „„ _ . _ - - 24.7 Davčna demagogi a Ni prijetna stvar plačevati davke, pa čeprav bi bili ti namenjeni le v dobre strani in pri tem pošteno in pravilno odmerjeni. Zato bomo vedno razumeli, če mislijo majhni politiki, da je mogoče priti .do poslanskega mandata le s prav krepkim in glasnim kričanjem proti davkom. Bolj resna pa postane stvar, kadar so davki krivično odmerjeni, kadar mora ena pokrajina plačevati več ko druge, kadar obstoji davčna neenakost. Boj proti njej pa že ni več samo agi-tatorska zadeva, temveč nujno delo, ker je vsaka davčna neenakost škodljiva za državo. Seveda pa je tudi pri tem razlika v načinu boja. Demagogi se bodo tudi proti davčni neenakosti borili samo zato, da pridobe sebi popularnost, resni politiki pa bodo davčno neenakost skušali odpraviti, pa čeprav jim njih metoda boja ne bi prinesla popularnosti. Demagogi bodo iskali v boju proti krivičnim davkom svojo korist, resni politiki pa splošno, s tem, da bodo dosegli zboljšanje. Nad vse resna pa postane davčna zadeva, kadar se uporabljajo davčni dohodki napačno, kadar denar davkoplačevalcev ne pride zopet k njim nazaj. Če ostane davčni denar po večini vedno v eni pokrajini, tedaj je neizogibno, da druge pokrajine polagoma obubožajo. Boj preti takemu davčnemu sistemu pa je že dolžnost politika, kajti blagostanje ne pa mizerija je cilj vsake politike. Vsi vemo, da je zlasti pred par leti morala Slovenija prenašati davčni sistem, ki je vodil naravnost v osiromašenje Slovenije. Takrat je bil boj proti davčni neenakosti prva potreba in vsa Slovenija ve, da je bila takrat baš SLS na čelu boja za davčno enakost. Vsi pa tudi vemo, da je SLS po svojem vstopu energično delala za znižanje davkov in za odpravo davčne neena kosti in na tem polju tudi dosegla lepe uspehe. Odpravljena je bila dohodnina, zvišan je bil eksistenčni minimum in vpeljana je bila davčna enakost. Seveda ni bilo vse na mah čisto dobro in še vse polno stvari je ostalo, ki jih bo SLS morala še doseči. Ali dejstvo je, da je davčna ostrost omiljena in dejstvo je, da so pričele sedaj tudi druge pokrajine plačevati več davkov. Samo znak demagogije je zato, če kdo noče vsega tega videti, če kriči proti znižanim davkom, ravno tako ko je preje kričal proti nezni-žanim. Proti izboljšanemu stanju se resen človek vendar ne bori. čisto drugačna pa je zadeva z oblastnimi davščinami. V glavnem imajo te davščine prostovoljen značaj. Kdor noče piti vina, temu ni treba plačati niti vinarja oblastne davščine na vino. Mislimo, da tudi noben gostilničar ne more trditi, da je vino neobhodno potrebno. Kar pa je glavno, je to, da ostanejo vse oblastne davščine doma v oblasti, da pride absolutno ves oblasti plačan denar nazaj med ljudi. Vrhu vsega pa se ta denar uporablja le v napredek oblasti in celo opozicija je morala priznati, da dela oblastni odbor dobro. Kričanje proti oblastnim davščinam zato ni drugo ko demagogija prav slabe kvalitete. Najnovejši pevci davčne pesmi pa se niso niti s tem zadovoljili, temveč so se spozabili celo tako daleč, da apelirajo na finančnega ministra, da razveljavi sklepe oblastne skupščine. V času, ko se vse trudi, da dobe oblasti čim več pravic da se samoupravna pravica ljudstva še razširi, se najdejo ljudje, ki hočejo pravice oblastnih skupščin še omejiti. Klicati finančnega ministra nad oblasti, zahtevati javno njegovo kontrolo nad delom ocl ljudstva izvoljene oblastne skupščine, more pač samo tisti, ki je nasprotnik demokracije. Vsak pravi demokrat pa bo z vso vestnostjo branil pravice oblasti in če bo z njenim delom nezadovoljen, bo z agitacijo med narodom skušal priti v oblastni skupščini do večine. Samo to je pot za pravega demokrata. Apel na finančnega ministra pa je tudi z gospodarske strani čisto napačen. Ni težko doseči, da bo finančni minister razveljavil oblastne davščine, ker je tudi v interesu finančnega ministra, da plačujejo ljudje čim manj oblastnih davkov. Toda ne iz ljubezni do ljudi, temveč vsled teira, ker jc potem davčna moč prebivalstva večja in ostane več za državne davke. Vsega tega pa seveda aranžerji ljubljanskega protestnega shoda niso razumeli in prav nič ni težko uganiti zakaj niso mogli razumeti. Saj dokazuje ves potek shoda in vsi na niem izrečeni govori, da je bil zadnji namen sho^a stran-karsko-polit:čen, da bi tudi slavna KDK od davčne pesmi imela svoj dobiček. To pa je tucli ves namen najnovejše davčne demagogije in zato naj se njeni uprizoritelji nc Spor u slovenski KDK Zagreb, 22. novembra. (Tel. »Slov.«) Danes s0 je vršila tu seja vodstva KDK. Poleg raznih drugih vprašanj so se zlasti obravnavale slovenske zadeve, vsled česar se je udeležil seje tudi posl. Ivan Pucelj. Razmere v slovenski KDK so se namreč zelo poslabšale in nasprotje med slovensko SDS in radičevsko orientirano SKS je vedno večje. Zlasti pa so bila konstatirana ta dejstva: 1. Dočim so se še pred kratkim vršile skupne seje KDK, se je opazilo, da v zadnjem času voditelji slovenske SDS ne zahajajo več na te seje. V sredo je tudi že imela SDS sejo čisto za sebe. 2. Včasih so prirejali shode voditelji SKS in slovenske SDS skupno, sedaj se to ne dogaja več. 3. Pozornost je tudi vzbudila pisava »Jutra«, ki je vedno bolj mila in vedno manj energična. Zlasti pa jo vzbudila v Zagrebu začudenje pripomba »Jutra« na izjave voditeljev KDK. V svoji številki z dne 20. novembra pravi namreč »Jutro«, da staiišče posl. Košutiča o stvoritvi posebno hrvatsko države ni službeno stališče KDK in da tega stališča zlasti no prejema noben pristaš SDS. 4. Najvažnejše pa je vprašanje posl. Uroka. Znano je, da jo hotel na celjskem shodu govoriti tudi posl. Urek, čemur pa se jc uprl posl. Pucelj. To je posl. Uroka zelo vjezilo in pričel jo sam prirejati shode. Na teh shodih pa govori posl. Urok m o d drugim tudi to, da mora vsa k pravi poslanec delati v parlamentu in da so poslanci, ki ne gredo v skupščino, za nič. Pričakovati jc zato, da se posl. Urek kmalu pojavi v skupščini, čc so seveda ne bo posrečilo KDK, da na katerikolikoli način to prepreči. Na vsak način pa jo sigurno, da jo spor v slovenski KDK zavzel že nevaren obseg in da jc lc malo verjetno, da bi mogla intervencija Zagreba še kaj pomagati. Božičnica za invalide Belgrad, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Sistematično delo sedanje vlade, da državljani dobijo, i kar jim država in domovina dolgujeta, bodo j najpreje občutili invalidi. Vprašanje izplačila invalidskih zastankov sc je vleklo delj časa. ; Kakor hitro je vlada dobila švedsko posojilo, jc zagotovila, da sc bodo najpreje izplačalo ' invalidsko podpore in zaostale uradniške raz- j like. Finančni minister dr. S u b o t i č se jc nasproti monopolski upravi zavozal, da ho iz prve tranše izplačal invalidske podpore. Istočasno so se zbrali v ministrstvu za socialno politiko statistični podatki, koliko jc invalidov in njihovih družinskih članov ter koliko znašajo zaostale podpore. Te podatke je fi- nančno ministrstvo zahtevalo do 1. decembra, vendar jih ima tudi žc danes na razpolago. Zastanki invalidov znašajo v ožjem smislu 64 milijonov Din. Vseh podpor v tem resoru bo ministrstvo za socialno politiko izplačalo okrog 85 milijonov Din. Zagotovilo se je, da bodo te podpore izplačane še pred božičem. Čo se pomisli na splošno gospodarsko stanje državi in višino posameznih podpor, in da bodo nekateri invalidi prejeli 5—6000 Din, ter na posebno težaven gospodarski položaj invalidskih družin, je upravičena trditev, da bodo invalidi od sedanje vlade prejeli najlepšo božičnico. Živo delo v vladni večini Belgrad, 22. novembra. (Tel. Slov.) Opoziciji primanjkuje novih kombinacij Sedaj naj bi žrtev naenkrat postal oboleli zunanji minister g. Marinkovič in čigar mesto bi zasedel radikal, demokratom pa da bi se odstopilo finančno ministrstvo. Zato pa je bilo polno intenzivnih posvetovanj v vladinih vrstah. G. Spaho se je vrnil v Belgrad in se je danes dolgo posvetoval z g. Behmencm o pogajanjih med radikali in muslimani v Besni in Hercegovini. Zelo so značilni obiski v radikalnem klubu in predsedništvu vlade. G. Velja Vukičevič se je danes zelo dolgo posvetoval z radikalnimi prvaki, bivšimi ministri gg. Vojislavom Janjičem, Milanom Stojadi-novičem, Lazo Markovičem in Ninčičcm. Slednji sestanek je vzbudil mnogo pozornosti. G. dr. Ninčič je trdil, da sta se razgovarjala o osebnih zadevah. Pozneje pa se je zvedelo, da se je razgovarjal o razmerah v NRS. O shodu v Prokup- lju se je namreč g. dr. Ninčič kljub gostobesed-nosti ostalih članov glavnega odbora držal zelo rezervirano in ni stopil v javnost s kakimi izjavami. Trdilo se je, da njegovi volivci z njegovo politiko niso zadovoljni. Krajevna organizacija v Velikem Bečkereku je namreč sklenila, da naj se podpre Vukičevič. V tej zvezi in v zvezi z Janjičevim obiskom so se razširile verzije, da glavni odbor ni enoten in da se nekateri člani enotnosti na ljubo priključujejo Vukičeviču. G. dr. Janjič je zvečer obiskal g. dr. Korošca. Vsi ti razgovori, številne avdience na dvoru, ko so ministri prinašali sprejete zakone v podpis in poročali o novih osnutkih iz svojega področja, seje gospodarskega odbora za izdelavo zakona o javnih delih in pomoči pasivnim krajem, ki se naj takoj izvede, priprave, kako naj se proračunska debata v redu in čim hitreje konča, so poulične kombinacije popolnoma izpodrinili. Prupadinle SD Belgrad, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Pribite- | vie skuša zavrniti naše trditve, da prečanski Srbi njegove politike ne odobravajo in da je dobil posebno iz Liko številne spomenice, naj so vrne na program, rfa katerem jc bil iz- t voljen. Izpodhiti jc tudi hotel naše poročilo o propadu njegovo stranke v Liki. Danos nam jo mogoče postreči z novimi podatki. V Go-spiču jo izstopil iz PriMčevičeve stranke predsednik tamkajšnje SDS-organi/acije g. Rade Narančič. Z njim je odstopilo okrog 25 odličnejših pristašev, učiteljev, trgovcev in j pravoslavnih duhovnikov. V Vrelu so jc usta- 1 KDK Zagreb, 22. nov. (Tel. Slov.) Danes se je vršila seja vodstva KDK. Dr Maček ni bil navzoč. Radi tega se je sklenilo, da se seja jutri ob 11 nadaljuje, ko bo dr. Maček v Zarrrebu. Na seji se je razpravljalo o notranjih zadevah. Za javnost se ni dal noben komunike. čudijo, če ne najdejo pri nas razumevanja. Smo bili še vedno proti vsaki demagogiji in zato tudi proti davčni. Zlasti pa še, kadar so njeni motivi vse prej, ko idealni. novila radikalna organizacija, ki jo tu doslej sploh ni bilo. Takoj ob ustanovitvi je vstopilo vanjo 200 članov, samih dosedanjih Pribičevičevih pristašev. V Pakracu je v zadnjem času prestopilo v NRS 250 samostojnih demokratov. Iz radikalnih vrst so se danes razširile vesti, da jc prosil za vstop v NRS dosedanji demokratski poslanec dr. Itrankovič. 0 splošnem zadržanju Pribičeviča nasproti Belgradu pa so najbolj značilne govorice, da bi Pribičevič imel to dni priti v Belgrad, in sicer z motivacijo, da hi pregledal svoje belgrajsko stanovanje. Zagreb, 22. nov. (Tel. Slov.«) »Hrvat« prinaša članek, v katerem ugotavlja, da so govorniki na shodu v Prokuplju govorili o ustavi kot svetinji in da so govorili nasproti Hrvatom nenaklonjeno. Obenem očita »Novostim«, da delajo reklamo za glavni odbor. »Novosti« so reagirale in trdijo, da je »Hrvat« komunističen list. Tudi »Riječ« in »Narodni val« sta napadla »Hrvata«. Očitata mu nelojalnost pri poročanju o seji občinskega sveta. Kakor se vidi, je razmerje med časopisjem KDK prav bratsko in idealno Nevarna objestnost Zagreb, 22. nov. (Tel. Slov.) Ocl seje, na kateri se je izvolil župan, sta izostala dr. Mar-kulin (HPS) in Djuro Janžekovič. Dr. Markulin je moral radi bolezni odpotovati na Dunaj. Ta odsotnost zastopnika HPS je dala povod večini, da namerava uničiti Markulinov mandat in pozvati v občinski odbor njegovega namestnika. Pravtako namerava uničiti Janžekovičev mandat, ki svoje odsotnosti ni opravičil. Ta namera večine občinskega sveta je izzvala v vrstah HPS veliko ogorčenje. Z ozirom na te vesti se je Vaš dopisnik razgovarjal z ugledno osebnostjo HPS, ki pravi, da je dr. Markulin opravičil svojo odsotnost radi potovanja. Če bi ga kljub temu izključili, bo HPS uporabila vsa sredstva, da dovolj jasno pokaže Hrvatskemu bloku, da se je samo z dobro voljo HPS kriza v občinskem svetu tako rešila, čeprav Heinzlov naslednik nikakor ne zadovoljuje občanov in manjšine. Radifevci proti sporazumu Zagreb, 22. nov. (Tel. Slov.) »Narodni val« prinaša članek »Srbski . razum v znamenju parabellum V njem odklanja vsak sporazum med Srbi in Hn'ati. Po običajnih frazah, ki se vsak dan ponavljajo v »Narodnem valu«, piše to-le: Hrvatski narod se nim? s kom sporazumeti. On je suveren gospodar svoj in svoje domovine in si sam določa svojo usodo. Dalje piše, da so Hrvati dali svoj obolus ra narodno svobodo in da je treba, da so Hrviti nasip evropski ':ulturi, ter zak'jučuje: »Dobro vemo, da je naša domačija taka, kakršno nosimo v svojih srcih: svobodna in neodvisna Hn- 'ska. Zagrebška TOS zbornica Zagreb, 22. nov. (Tel. Slov.«) Z ozirom na vesti, da bi se imel zagrebški TOI zbornici postaviti komisarijat, je upravni odbor sklical sejo in sklenil sklicali plenum, ki bi prosil trgovinskega mmifitra, da razpiše nove volitve. Raznesli so se glasovi, da dela sedanji predsednik Arko za komisarijat. Ta je radi tega podal ostavko, ki pa ni bila sprejeta. Sprejelo se je, da se uredi vprašanje direktno s trgovinskim ministrom. Velika dela velikih mož Zagreb, 22. nov. (Tel. Slov.) Da bi pokazala svoje razpoloženje nasproti Narodni politiki«, ki jc kritično pisala o novem županu, jc uprava zagrebškega tramvaja, ki je last mestne občine, odvzela »Narodni Politiki« brezplačne karte, ki jih imajo vsi zagrebški listi. BeJgrajske vesti Belgrad, 22. novembra. Danes je bil v avdienci minister za socialno politiko g. Stjepan Barič. Avdi-enca je trajala od 10 do polti. Nj. V. kralj je podpisal zakon o javnih delih in pomoči pasivnim krajem. V avdienci sla bila minister za javna dela g. Angjelinovič in minister za finance g. S u b o t i č. Nj. V. kralj je podpisal zakon o švedskem posojilu. V Sarajevu leži bolan kmetijski minister g. Andrič. Po poslednjih vesteh njegova bolezen ni nevarna. Jutri se bo (todal v Belgrad. Preiskava proti Puniši R a č i č u , J o -vanoviču-Lune in Tomo P o p o v i č u jc dokončana. Za zagovornike sc je prijavilo okrog 200 odvetnikov. Sedaj se razpravlja o tem, kje naj se ta razprava vrši, ker v Belgradu ni na razpolago tako obširne dvorane. Proces se bo najbrž pričel sredi decembra, vendar ni upati, da bi se neprestano nadaljeval. Najbrž se bo prekinil, ker bodo predložili dopolnilne spise. Odbor za javna dela je imel danes ob navzočnosti ministrskega predsednika, v ta odbor spadajočih ministrov in predsednika Rdečega križa sejo v predsedništvu vlade, ki je trajala do pol 10 zvečer. Češkoslovaški poslanik g. Šcba je obiskal pomočnika zunanjega ministra. Za rektorja zavoda sv. Hieronima jc ime>-novan dr. Magjerec. Rodil se je v Molvi. Bil je profesor na belgrajskih šolah, nato nuncijev konzullor. V belgrajskih katoliških krogih jc dobro znan. V Rim bo potoval začetkom prihodnjega tedna. Pri volitvah v Dubrovniku 17. decembra bo HPS prvič samostojno nastopila. DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA: Zadele so sledeče srečke: 4A.OOO Din si. 15225, 20.000 Din 11210 iu S1550, po 10.000 Din 10493 iu 35673 in 6031. oo 4000 dinarjev 13592. 76109, 78919. Razlike bodo izplačane I Kaj to pomeni? se vprašuje »Jutro« z očividno tendenco, da bi zopet vznejevoljilo uradništvo z domnevnim dejstvom češ, da uradniki ne bodo dobili izplačanih dolžnih razlik iz monopolskega posojila. V po! rdi le v te svoje hujskaške notice citira »Jutro« okrožnico finančnega ministra, s katero daje delegacijam navodila, kako naj postopajo pri ugotovitvi državnih obveznosti iz prejšnjih let, ki padajo na postavko 65. državnega proračuna. To je pač obče znano dejstvo, da država prevaljuje vse neplačane obveznosti iz prejšnjih let na postavko 65., ki je preje bila v proračunu post. 55. Obveznosti so prilično velike. Država pa je za to postavko določila razmeroma majhne vsote, da bi mogla kriti vsaj najnujnejše neplačane obveznosti iz prejšnjih let. Ker ima sedanja vlada rosno voljo poravnati vse te obveznosti iz prejšnjih, ki so jih napravile vlade, r katerih so sedeli in vodili glavno besedo naši Uberalci, zato hoče finančni minister imeti natančen pregled obveznosti po letih. Zato je tudi dal ta podrobna navodila svojim podrejenim organom. V teh navodilih je tudi opazka, da naj delegati ne vštevajo v te obveznosti uradniških razlik, ki jih država dolguje svojim uradnikom še izza časa prevedbe 1. 1923. Tukaj je zastavil liberalni hujskač svoje pero, računajoč na nevednost svoje »napredne« inteligence. Na podlagi te opasti;e v okrožnici finančnega ministra že z največjo sadistično naslado zatrjuje svojim vernim: Le poglejte in zapomnite sd dr. Korošca m klerikalce in finančnega ministra! Za razliLe Vas hočejo oslepariti; ne bodo vam jih izplačali! In ubogi uradniki verujejo demagogiji onih. ki niso imeli srca za nje, ko so bili leta in leta na vladi in jim niti prebitega groša niso izplačali. Kaj pa je resnica na celi stvari? Uradniške razUke imajo v proračunu posebno postavko 62 in se iz nje tudi vsako leto delno izplačujejo. Če torej hoče finančni minister vedeti za obveznosti iz prejšnjih let, ki padajo na postavko 65, potem je jasno, da mora izključiti obveznosti, ki padajo na post. 62 _ to je uradniške razlike — in katere obveznosti so absolutno točno znane v vsej višini Tako predsednik vlade kakor tudi finančni minister sta na javni seji skupščine izjavila, da se bodo te razlike gotovo ix-plačale. »Jutro« seveda računa, da večina uredništva ne ve, kako je s temi postavkami in misli, da bodo uradniki bolj verjeli njegovi demagogiji kot pa resnim izjavam odgovornih državnikov. Zlobna pisava liberalnega glasila pa naj bi tudi uradnikom končno odprla oči. da bi spoznali, koliko se imajo na« dejali od teh ljudi. S kako zločinsko slastjo servira uradništvu netočne vesti, da jim ne bodo izplačane razlike in kako se veseli že samo nad svojo izmišljotino. Kako bi pa se šele veselilo, če bi se jim uresničili ti upi. Zalibog, vlada slovenskim liberalcem ne bo naredila tega veselja. Še bolj obžalovanja vredno pa je, da se še vedno najdejo med uradniki ljudje, ki podpirajo tak list in tako politiko! Izzivalo konfiskacije, a nato kriče Zadn-p »Narodni Val« je bil zaplenjen, kakor smo poročali že včeraj, vsled ponatiska izzivajočega protidržavnega članka iz »Daily Maila«, lista, ki je last znanega madjarofila in slovanofoba lorda Rothermera. »Narodni list« pa se ni zadovljil samo s ponatisom, temveč se je s člankom celo identificiral in ga oh; a vil debelo tiskanega, v največji pisavi na naslovni strani in pod celostranskim naslovom: Polom Jugoslavije. Podnaslova pa sta se glasila: Ne bojimo se Vaših bajonetov. — Sijajen članek angleškega polkovnika Steada. — Samo čuditi bi se morali, če bi ostal tako izzivalen in tako protidržaven članek neza-plenjen. Pišejo tako, kakor da bi naravnost hoteli konfiskacijo, ko pa jih ta zadene, pa kriče, kakor da bi bili po nedolžnem preganjani. Če misli »Narodni Val«, da tako postopanje koristi hrvatskemu imenu, naj misli. Mi pa vemo to, da noben pošten Jugoslovan ne more odobravati Rothermerovih protijugoslo-vanskiih člankov. Take članke morejo odobravati le v Budimpešti in kakor se vidi tudi v — Zagrebu. To ie dokasl »Mariborski Večernik« »Jutra* je objavil dolg uvodnik o proračunu Koroščeve vlade. Seveda je po mnenju mariborskega velelista novi proračun slab, da slabši biti ne more. Kako naj vendar esdeesarski list kaj drugega napiše. Zabavno pa je, kako mariborski vele-list svojo trditev dokazuje. Piše med drugim: »Ako smemo (!) trditi — in to smemo na podlagi dejstev in izkustev (ko je bila SDS v vladi. Op. ured.) po vsej pravici — da so bili dosedanji proračuni nerealni, potem mirno (!) lahko (!!) trdimo, da je predloženi proračun za 1. 1929./30. — fiktiven.« — Moramo priznati, da nam je na tak dokaz zastala sapa. Mirne vesti smemo reči in lahko rečemo, da samo strmimo in strmimo nad močjo esde-esarske logike. Povemo samo še lo mariborskemu velelistu, da nas sme mirne vesti še večkrat osrečiti s takšnim šaljivim dokazom. Časnikar Kemperle zaprt Vedno nova nasilja fašistov — Zlobne lzmišljotinje tržaškega časopisja Ljubljana, 22. novembra 1928. Ustavitvi »Goriške Straže« sledijo nova nasilja fašistov. Poročali smo o zločinskem postopanju fašistov s poslancem dr. Besednjakom, danes moramo presenetili javnost s še hujšimi vestmi. Italijanske oblasti so zaprlo zadnjega urednika »Goriško Straže« Poldeta Komperleta in še več drugih oseb. Nmaino še točnejših informacij o tem najnovejšem nasilju. Iz pisanja fašističnega časopisja pa se vidi, da gre za dobro zamišljeno akcijo sistematičnega iztrebljenja slovenskega in hrvaškega življa na Goriškem. Časnikarju Kemperletn so fašisti podtaknili 12.000 jiatron, da bi na podlagi lega proti njemu in dragim inteligentom pričeli z vele-iždajniškim procesom. Ni dvoma, da bodo našli krive priče in podkupljive kreature, s. katerimi bodo »dokazovali« krivdo Kemper-leta in drugih. Zato si o njihovi usodi ne smemo delati nobenih iluzij. Naša sveta dolžnost pa je, da ponovno opozorimo merodajne faktorje na vse, kar se zadnji čas dogaja na Primorskem. Mislimo, da bodo lahko našli pota in načina, da opozorijo rimsko vlado na to nezakonito postopanje fat-ipt-o". Skrajni čas je, da se storijo tudi z merockunr strani prijateljski koraki v prilog Slovencev in Hrvatov v Italiji. Priobčujemo v naslednjem dobesedno poročilo lista »Popolo di Trieste« o zlobno zamišljenem načrtu, s katerim mislijo Italijani pred kulturnim svetom opravičiti ustavitev »Goriške Straže« in draga zločinska dejanja, storjena nad našimi ljudmi. To »poročilo« se glasi: Gorica, 21. novembra. Komaj sedaj nam je mogoče poročati o sijajnem činu. izvršenem v noči od ponedeljka na torek po nekaterih miličnikih 62. soške legije. Komandant legije je bil izvedel, da bo poizkusil bežati čez mejo bivši urednik »Goriške Straže« I^eopold Kemperle v družbi nekega Staniča in nekega Rojca, znanih slovanskih hujskačev, ter še četrte osebe in da se je baje ustavil pri Sv. Luciji, kjer se je sestal z znanimi hujskači in italofobi tistega kraja. Po ukazu komandanta legije Giorgio in predstojnika političnega urada centuriona Sirka se je vršila natančna nadzorovalna služba in vsi trije so kar lepo zašli v mrežo. Kljub temu so bili miličniki ne malo presenečeni, ko so preiskali avto, s katerim so se trije tički pripeljali iz Gorice k Sv. Lu- ciji. V njem so našli namreč številne ovoje patron za pištole tipa »Steyer«. Ko so jih prešteli, so ugotovili, da jih je bilo čez 12.000. Kaj je Kemperle z njimi nameraval? Kam jih je mislil spraviti? Ali je mislil z njimi napolniti jugoslovanske arzenale, ki ne dobivajo dovolj vojnega materiala iz Francije? Miličniki, ki so bili oblečeni v civil in so sledili Kemperla in tovariše iz Gorice, so takoj zaplenili material, zastražili avto in potrpežljivo čakali vrnitve onih treh. Ti so se okrog polnoči, po končanih razgovorih in dogovorih s prijatelji, konečno odločili, da nadaljujejo svojo pot. A nepričakovano so bili nakrat obkoljeni in odvedeni v zapor radi shranjevanja vojnega materiala. Okoliščine, v katerih je bila ta aretacija izvršena, so dovolj zgovorne. Sicer iz tega ne bomo napravili hrupa; čeprav bi bilo patron 12 milijonov namesto 12 tisoč, mirnost ne bi bila prav nič ogrožena na dobri meji fašistične Italijo. Ampak način, kako je bil poizkušen beg tega blaznega protiitalijanskega hujskača, razsvetljuje nekoliko tajno besnost časnikarjev, ki so se dan na dan najvdanejše klanjali državnemu redu, zraven pa do skrajnosti vodili perfidno in prav tako bedasto propagando. Vse dokazuje dan na dan, kako so miroljubni in delavni drugorodni prebivalci zaslužili, da smo jih rešili gotovih lažnjivih pastirjev. »Popolo di Trieste«, ki je ponosen, da je vodil potrebno borbo do končne zmage proti hinavsko prikritemu slovanskemu tisku v odrešenih pokrajinah, se dane-: veseli, da je ta burka z begom in predrw«t tihotapcev patron po modrosti naših političnih oblasti in zaslugi vrle soške milice tako žalostno končala. Ti razpečevalci dima in strupa, ti sovražniki Italije ne morejo in ne smejo ubežati obrambnim ukrepom, ki jih zahteva ta slučaj. Goriškemu fašizmu, M se je tako hrabro boril proti zakrknjenemu srdu »Goriške Straže« in majhnega sveta okrog nje, iskreno ča-stitamo za to sveže delo ozdravljenja. V Gorici in v Trstu opominjajo dejstva: Do tu in ne dalje! (Di qui non si passa!) Preganjanje dr. čoka. Trst, 22. novembra. (Tel. Slov.) Komisar je snoči poklical k sebi dr. Čoka in ga pos v smislu zakona, ki odreja konfinacijo. Posvaril ga je, češ da dela iredentistično Rropagando s tem, ker občuje z ljudmi, ki so znani kot zavedni Slovenci l g. Lfapčeu za zbližanie s SHS Belgrajska »Politika« prinaša izjave predsednika bolgarske vlade g. Ljapčeva o notranjem političnem položaju v Bolgariji in o njeni politiki napram Jugoslaviji. O notranjem političnem položaju in o razmerah v vladnih strankah je g. predsednik izjavil: »Notranje politike vsake države se vedno bolj razume, če se gleda na njo od zunaj. Jaz sem na čelu državnega stroja in vedno mislim, da jaz z njim upravljam, pa je ravno nasprotno. Po mc jem mišljenju je položaj normalno dober. Kakor se to dogaja povsod, v vseh državah, tako se pri nas pojavi od časa do časa kak mal incident, kaka mala nezgoda. Vse to pa je brez večjega značaja in brej težjih posledic. Na kaj takega vedno postanejo pozorne tudi države, pa se končno vse lepo uredi in vse gre zjopet svojo normalno pot.« Kar se tiče »Demokratskega zgovora« (najmočnejše stranke), izjavlja, da v njegovih vrstah vlada popolna sloga. Sicer se včasih pojavijo kake razlike, to pa se dogaja v vseh strankah. Glede razmerja do Jugoslavije je g. Ljapčev izjavil: »Ponavljam, kar sem že mnogokrat izjavil Moja vlada nima nobenega razloga biti proti Jugoslaviji. Ni nimamo nobenega povoda komplotirati s tujimi državami proti Jugoslaviji in storili bomo vse, kar je od naše vlade odvisno, da se odstranijo vsa nesoglasja, ki ovirajo prijateljstvo med obema državama, ge ko je bil v Sofiji za poslanika g. Rakič, smo pričeli dobro delo. Sedaj to nadaljujemo z g. Nešičem in nadejam se, da bo to od velike koristi za obe državi... ieleo Irteu IHihalfooa Sofija, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Bolgarsko poročilo o umoru bivšega pravosodnega ministra Nauma Peleva temelji na sledečem dejanskem stanju: Umorjeni se imenuje pravilno Na um Belev. Nahajal se je v Sofiji v veletrgovini z moko v ulici Bratja Miladinovi na konferenci z nekalerimi trgovci, ko je nenadoma vstopil neznanec, zaklical: »Roke kvišku!« in oddal več strelov iz revolverja. Belev je bil hudo ranjen v glavo. Atentator je takoj zbežal in v predsobi ustrelil še nekoga uslužbenca. Otvoritev papeževega instituta v Salzburgu Salzburg. 22. nov. (Tel. »Slov.«) V Salz-burgu se bo vršila od 26. do 28. novembra škofijska konferenca. Dan prej pa bo vseučili-i liško zborovanje z otvoritvijo novega papeževega filozofskega instituta na solnograški teološki fakulteti. Med dragimi se bpdo udeležili konference dr. Piffl, dr. Faulha-b e r in dr. S z e r e d y, apostolski nuncij na Dunaju nadškof dr .Sibilia, zvezni kancler dr. Seipel, rektor katoliškega vseučilišča v Milanu dr. G e m el 1 i, več škofov in opatov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, kakor tudi bavarski ministrski predsednik dr. II e 1 d in bivši ministrski predsednik dr. Hussarek. Zcrinil je brez sledu, dasi so ga pasanti zasledovali, na katere je tudi streljal. Stanje Beleva, katerega 90 takoj spravili v bolnico, je brezupno. Kakor se splošno govori, je bil izvršen atentat na Beleva zato, ker je bil politični nasprotnik Mihajlova. Bil je predsednik ohridske organizacije macedonskega komiteja, kateri je pripadal tudi Protogerov. Mihajlov ga je obsodil na smrt, ker je zahteval od njega pojasnil o konfliktu v revolucijonarni organizaciji. Sto]adinov?č o n?šem razmerju do sosedov Berlin, 22. nov. (Tel. »Slov.«) »Der Tag« objavlja intervju z bivšim jugoslovanskim finančnim ministrom Stojadinovičcm. V njem izjavlja Stojadinovič, da so jugoslovansko-ita-lijanski odnošaji potrebni zboljšanja. Izrazil je željo, da bi z Italijo ponehala napetost in da bi prišlo do mirnega sporazuma; pri tem je naglasil, da so tudi v Rimu to spoznali in da je zala neka italijanska bančna skupina ponudila Jugoslaviji posojilo. Jugoslavija goji nasproti Nemčiji velike simpatije, ne sme se pa pozabiti, da se jugoslovanska politika tesno naslanja na Francijo. V splošnem je Stojadinovič označil nd noša j p do sosednih držav kot prijateljske in da so se zboljšali tudi odnosi nasproti Madjarski, Bolgarski in Albaniji. Ukinitev stanovanjske zaščite v Itallii Milan, 22. nov. (Tel. >Slov.<) Mussolini napoveduje v »Popolo d' Italia«, da bo s 30. junijem v Italiji ukinjena zaščita stanovanjskih najemnikov. Izjavil je, da se stanovanjsko vprašanje v mestih tako dolgo ne more rešiti, dokler bo podeželsko ljudstvo sililo v mesta. Oblasti in režimske organizacije so dobile zapoved, da morajo z vsemi sredstvi in eventualno tudi s prisilnimi ukrepi pospeševati selitev iz mest in preprečevati selitev v mesta. Francija ne izroči emigrantov Pariz, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Italijanske oblasti so našle naslov, da zahtevajo kazensko izročitev protifašistovskih emigrantov, ki žive v Franciji in katerih francoska vlada na italijansko zahtevo dosedaj ni hotela Izročiti. Res so dosegle, da jim je bil izročen anarhist Morelli, in sicer pod pretvezo, da je ob priliki nemirov 1. 1920. ustrelil nekega karabi-njerja. Morelli pa se je pritožil na državno sodišče, ki je sedaj odklonilo njegovo izročitev, nakar je bil takoj izpuščen. Nemško-ruska pcgaanja Berlin, 22. nov. (Tel. Slov.) Danes odhaja v Moskvo nemški delegat, da se začno nemško-ruska gospodarska pogajanja, ki so bila prekinjena radi znanega procesa v Šahtih. Pri teh pogajanjih bo Nemčija gotovo zahtevala od Rusije, da se natančno določi pojem gospodarske špijonaže. Za novi reparaci''ski n?črt Pariz, 22. nov. (Tel. Slov.) Po poročilih listov sta včeraj zunanji minister Briand in angleški poslanik Tyrel razpravljala o skupnem odgovoru na nemško noto. Angleški zunanji urad je zavzel za Francijo bolj ugodno stališče, kakor ga je Anglija dosedaj pokazala pod vplivom angleškega zakladnega urada. Kakor piše »Excelsior«, je sodelovanje Amerike na konferenci strokovnjakov zagotovoljeno na ta način, da hočejo oficielni udeleženci po skupnem sporazumu povabiti na konferenco privatno dve ameriška finančnika. Moderni gol'ufi na veliko Milan, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Ameriška tvrdka z umetninami Frich v Newyorku je odkrila v Italiji senzacionalne sleparije z umetninami. Neka dražba goljufov je izrabljala ubožnega, pa silno nadarjenega kiparja v Cremoni, ki je po njenem naročilu izdeloval posnetke dragocenih antičnih skulptur in podob Donatella, Vecchietta, Pisana in Marti-nija. Deloma je kipar ponaredil tudi originalne znake umetnikov na podobah, katere so se potem prodajale najznamenitejšim muzejem v Newyorku, Bostonu, Berlinu, Mtinchenu ln Dunaju kot pristne umetnine. Cremonski kipar je dobil za to samo neznatno plačilo, dočim so goljufi glasom poročila »Corriere della Sera« pobrali dobiček 40.000 lir. Amundsen revež Oslo, 22. nov. (Tel. Slov.) O premoženju Amundsena je bil otvorjen konkurz, ki je bil končan na ta način, da je neka deklica v Oslu v kritje ostanka Amundsenovega dolga kupila njegove medalje za 30.000 norveških kron. Medalje so potem darovali vseučilišču v Oslu. Amundsen je pred svojim zadnjim žalostnim poletom še rekel svojemu pravnemu zastopniku: .»Napravi me za svobodnega človeka!« Vest o tem, da je bila Amundsenu podeljena zlata Mussolinijeva medalja, so sprejeli na Norveškem zelo hladno. Drobne vesti iz sveta Angleški kralj se je prehladil in ima vročino. Ker mora ostati v postelji, so odpovedani vsi sprejemi. Poljski zunanji minister Zaleski je pri sprejemu generalnega tajnika Društva narodov sira Erika Drumonda v napitnici izjavil, da ideja Društva narodov, dasi je še zelo daleč do popolnega uresničenja, dobiva na Poljskem vedno več pristašev. Dramond se je za to zahvalil z Iskrenimi besedami. Poljski ministrski predsednik Bartel je v proračunskem odbora podal na napade govornikov opozicije radi lanskega prekoračenja proračuna za 2 in pol miljardi izjavo, da se bodo računski zaključki za zadnja tri leta v prihodnjih dneh predložili sejmu in v bodoče tudi vedno brez zamude. Ta izjava je opozicijo zelo zadovoljila. Prebitek porodov v Italiji znaša po uradn! statistiki za prvih deset mesecev 1928. leta 359 i tisoč oseb. Za ukinitev potnih vizov. V prihodnjih dneh se bodo začela med Češkoslovaško in Jugoslavijo pogajanja radi podaljšanja začasne pogodbe o ukinitvi potnih vizov, dokler se definitivno ne odpravijo. Svet društva narodov. Vest, da nameravajo diplomatski krogi imeti decembrsko zasedanje Sveta Društva narodov v Berlinu, se v tukajšnjih krogih na podlagi avtentičnih informacij odločno zanika. Dunajska vremenska napoved. Bolj oblačno brez posebnega dežja, zapadni vetrovi, temperatura nekoliko višja. Novosadska vremenska napoved. Hladno, j Oblačno. Megleno. Kako ]e hilo rozoroženo zeleno gardo v Mariboru 23. november pred desetimi leti Zgodovinske važnosti je za Maribor 23. november 1918. Mnogo je ta dan pripomogel, da je Maribor postal last Slovencev. Vsem onim, ki so sodelovali pri osvojitvi lepega našega Maribora, bo ostal posebno 23. november v živem, da neizbrisnem spominu. Kakor se je v dnevih preobrata koncem oktobra in začetkom novembra pokazalo solnce svobode in naše samostojnosti v lepi svoji luči, pa se je privalil nad naš Maribor prve dni druge polovice novembra črn oblak. ... Bila je zelena garda, kakor smo imenovali Mariborčani vojaško četo, ki se je po preobratu ustanovila in je bila sestavljena iz nemških in nemškutar-skih oficirjev in vojakov. Dravska vojašnica — taborišče »Zelene gardo«. Ustanovljena je bila »zelena garda« kot del varnostnih čet za Maribor in okolico. Radi sile razmer je general Maister sporazumno z Narodnim svetom in županom dr. Schmiderer-jem pristal na to, da se je poleg slovenskih vojaških čet, ki so imele skrbeti za red v mestu ln okolico, dala tudi nemškim sodeže-lanom prilika, da sodelujejo pri vzdrževanju miru in reda, ki je bil za tisto dobo krvavo potreben. Po mestu in okolici so se klatili sumljivi elementi, ki so ropali in ogrožali javno varnost in niso hoteli prav nič razločevati, kar je moje ali kar je tvoje. Zelena garda se je imenovala »Schutzvvehr«. Člani garde so nosili avstrijsko vojaško uniformo, bili so po vojaško oboroženi, a na čepicah niso imeli slovenske trikolore, ampak zeleno-belo (štajersko) znamenje. Uta-borjeni so bili v Dravski vojašnici. V enem traktu vojašnice so bili slovenski brambovci-prostovoljci, a v drugem nemški. Že kmalu po ustanovitvi slovensko-nemške obrambne čete (3. novembra), je prišlo skoro vsak dan do resnih in ostrih sporov med slovenskimi in nemškimi člani »garde«. Izzivanja gardistov v Mariboru. Na ulici so oddelki nemške »Schutzvvehr« nastopali silno izzivalno. N. pr. sem nekega dne okoli 15. novembra kot urednik »Slovenskega Gospodarja« in »Straže« šel v rani jutranji uri čez Glavni trg v službo, so me ustavili Schutzvvehrovci in so me hoteli aretirati, češ, da kar na ulici hujskam proti Nemcem. Iz neljube situacije me je rešil tedanji nad-poročnik Joža Malenšek. Ce je v kaki gostilni zadonela slovenska pesem, že je »Schutz-wehr« zagrozil, da bo gostilna zaprta. Zvedelo se je tudi, da garda goji posebno ozke zveze z Gradcem, ter Nemci v Radgoni, Ptuju in Celju. Proti 20. novembru je izzivalno obnašanje »Schutz\vehra« doseglo višek. Niso niti respektirali povelj generala Maistra, ne navodil Narodnega sveta kot tedanje vlade, ampak garda in njeni komandanti so se smatrali že kot popolnoma samostojni in so hoteli biti gospodarji mesta. Ko je general Maister dobival dan za dnem poročila o rovarenju nemške garde in je nastala resna nevarnost, da izbruhnejo medsebojni boji med slovenskimi in nemškimi člani obrambne čete, je sklical general Maister 21. novembra nekatere člane Narodnega sveta. Sklenili so, da se mora na vsak način čimprej napraviti konec delovanju nemške garde. Člani Narodnega sveta so si prisegli, da bodo sklep držali strogo tajno. Ni pa se še doltfčil dan, kedaj se izvrši razorožitev. Temni oblaki nad Mariborom. Maistrovi oficirji so zvedeli za sklep o razpršiti garde še le dne 22. novembra ob 1. uri popoldne. Maister jc namreč javil sklep Narodnega sveta oficirjem popolnoma zaupno in jih je prosil, da ne sme nihče nikomur o tem črhniti niti besedice. Po Mariboru se je sicer javno govorilo, da je razmerje med slovenskim in nemškim delom obrambne čete navzdržno. Vse je bilo o tem prepričano, da tako ne more več dalje Slovenci smo čutili, da se zbirajo zopet temni oblaki nad Mariborom in smo se bali, da se bo nekaj zgodilo, ako nc homo Slovenci odločnejši kot Nemci... Oficirjem in podčastnikom, kateri so bili strogo zanesljivi in ki so bili določeni, da izvedejo razorožitev garde, je general Maister dal glavna navodila v petek, dne 22. novembra malo pred 8. uro zvečer v pisarni Narodnega sveta. Oficirji so v vojašnici porazdelili strogo zaupno nalogo posameznim napadalnim oddelkom. Bili so v svrho razorožitve izbrani močni in zanesljivi fantje in možje. Porazdeljeni so bili na 4 oddelke. Usodne noči v Cirilovi tiskarni. V petek popoldne, 22. novembra, ko sem končal s prihodnjo številko »Straže«, sem opazil. da je vstopil v Cirilovo tiskarno general Maister Imel je zaupen pogovor z ravnate-ljen tiskarne mons. dr Jerovškom. Proti večeru mi pove dr. Jerovšek, da bo nocoj tiskarna celo noč zaprta in zastražena, Stavci in strojno osobje tiskarne se celo noč ne bo smelo odstraniti: »Ako hočete, lahko ostanete tukaj. Jutri zgodaj bo nekaj posebno zanimivega.« Ali mene je bolj mikalo na ulico in k družini. V tiskarni sv. Cirila so celo noč stavili oklic generala Maistra, ki je bil drugo jutro zgodaj nabit po vseh ulicah. V tiskarni so v navzočnosti generala Maistra vršili strazno službo 1 oficir in 5 vojakov. Razorožitev — v 10 minutah. Malo pred 4. uro zjutraj, ko je nemška garda nič hudega sluteč mirno spavala, se je čisto po strogo določenem načrtu pričelo z razorožitvijo članov nemške garde. Najprvo so se Slovenci polastili straž ter zasedli vse izhode in dohode in vzeli v roke telefon. Tekom 10 minut je bila cela nemška garda popolnoma razorožena. Posebnih žrtev ni bilo. Edini nemški poročnik Guggel se je skušal upreti. Postal je divji. Kričal je: »Windische Schvvei-ne«, zagrabil je za orožje in v tem metežu je bil težko ranjen; mesec pozneje je umrl na dobljenih ranah. Ranjen je bil še iiek nemški pešec v roko. Sicer pa so jo ves zgodovinsko važen dogodek izvrših čisto mirno. Večina gardistov se jo udala usodi in izročila orožje. Razoroženi gardisti so tudi pedali izjave, da se bodo zadržali mirno in lojalno. Od naših oficirjev so med drugimi osebno sodelovali pri razorožitvi maior Kos, stotnik prof. dr. Dolar in nadporočnik učitelj Malenšek, dočim je nadooročnik Gračncr (sedanji ravnatelj pri oblastnem odboru) imel nalogo, da nanravi red v Meljskem dvoru, kjer je bil oddelek nemške garde v službi. »Straža« o dogodkih. O dogodku s poročnikom Guggelom poroča »Straža« od 25. novembra 1918: »Pri razoroženju mariborske mestne »Schutzvvehr« dne 23. nov. je bil nemški poročnik Guggel ustreljen. Takoj po tem obžalovanja vrednem slučaju se je vojak, ki ga je ustrelil, in tri priče, ki so biii v neposredni bližini, zaslišali, istotako oba jugosl. častnika, ki sta bila pri razoroženju. Po soglasni izjavi, se je dogodek vršil tako-le: V sobo dravske vojašnice, koder sta bila nemški stotnik H. in poročnik Guggel, sta stopila dva jugosl. častnika in pozivajoč se na povelje generalovo, zahtevala orožje, na' ar je stotnik H. izročil samokres, poročnik Guggel pa bajonet. Jugoslovanski stotnik je zapuščajoč sobo rekel: »Ostanite leno mirni, ne zgodi se vama prav nič žalega. Obenem sta se postavila pred duri sobe dva vojaka z nasajenim bajonetom, da preorečita vsak ubeq. Ko sta naša častnika odšla, je odprl poročnik Gugpel duri in hotel iti ven. ne da bi rekel, zakaj in čemu Naša stražnika mu nastavita bajonet in eden, ki zna nemški, mu reče, naj mirno notri ostane. Poročnik pa začne upiti, češ, da nima ničesai zapovedovati. Zmerjal ga je z »Trottel, Zottel. vvindiseher Bauer, Lausbub.« Naš stražnik pa opomni v drugič, naj bo miren, in pre nazaj, toda brez uspeha. Poročnik je vpil še huje. Še le. ko ga je tretjič zaman opomnil, naj ostane mirno v sobi, in je poročnik le mislil skozi duri. je naš stražnik sprožil. Nemški stotnik, ki je bil dogodku priča, ie izdavil, da je Guggel provociral in je deloma sam kriv nesreče.« Bogu hodi hvala in moiim junaškim oficirjem in vojakom. General Maister s svojimi oficirji in nekaterimi člani Narodnega sveta je čai-al na Glavni pošti na izid raznrožitvene akcije. Imel je neprestano telefonsko slušalo v roki. Ko mu je kmalu po 4. uri zjutraj javil službujoči oficir iz Dravske vo;ašnice: »Vse srečno končano, garda razorožena«. je vskliknil Maister: ■ Botru bodi hvala in mojim junaškim oficirjem in vojakom!« Oklic generala Maistra meščanom in delavcem. Okoli 5. ure v jutro me pride klicat prija-telj-narednik. Sporoči mi veselo novico, cla je nevarna zelena rarda razorožena. Takoj še napravim in hitim na ulico. Na vseh voglih so lepili velike lepake generala Maistra. Lepaki so imeli naslov: »Meščani in delavci! Uvodoma pravi general Maister: »Schutzvvehr« mesta Maribor sem radi njenega nepo-stavnega in občenevarnega početja razpustil; njeno razoroženje je v teku »Schutzvvehr« je obstojala večinoma žal iz elementov, da nisem zamogel več zaupati tej nadlegi vašega blagra in življenja. Na straži stoječi udje mestne »Schutzvvehr« so sami plenili, ropali, streljali na ljudi in so tako tvorili ne več »Schutzvvehr«, temveč deloma drhal, ki se je moramo bati...« Nato odreja Maister v tem oklicu, da morajo člani bivše garde odoati državno orožje vsake vrste, municijo, opravo in mondure do 12. ure istega dne in sicer oni, ki bivajo na severnem bregu Drave v domobranski vojašnici v Melju, a oni na južnem bregu v topni-čarski kasarni. »Schutzvvehrovci«, ki niso Mariborčani, morajo še pred mrakom zapustiti mesto. Z onimi, ki se ne bodo pokorili temu povelju, se bo postopalo kot z uporniki. Tudi drugi prebivalci morajo oddati orožje in municijo. Maister pravi v oklicu, da teh strogih odredb ni izdal proti prebivalstvu Maribora, ampak samo za to, da se vzdrži mir in red ter da je zasigurana varnost življenja in premoženja. Vojaško uniformo smejo od sobote 23. novembra opoldne nositi samo čete, ki so pod poveljstvom generala Maistra. V oklicu nato Maister poziva delavce, naj bodo mjrni. Svari jih pred nepremišljenimi koraki, ker bi sicer moral proglasiti preki sod. Oklic končuje: »Jaz in moji častniki smo odločni in močni dovolj, z našimi vrlimi četami zadušiti vsak upor, če je potrebno, z najostrejšo silo.« šele sedaj: Maribor naš! 23. november je bila sobota Hladna, mokra megla se je vlačila po mariborskih uli- cah. Ali kljub temu so bile ulice polne občinstva in ljudstva z dežele. Vse je čitalo ogromne lepake z Maistrovim oklicem. Po ulicah pa so krepko in korajžno stopale patrulje in straže slovenskega Vojaštva. Z obrazov oficirjev in vojakov se je videlo, kakor bi hoteli reči: »In vendar je Maribor sedaj popolnoma naš!« Preko dravskega mostu prikoraka stotnija vojakov in pevajoč pesem: :>Hej Slovenci« koraka zmagoslavno po Gosposki ulici... Zopet druga četa primaršira mimo Cirilove tiskarne klicujoč: »Sovrag na tleh je strt!... Maribor je naš! Maribor je naš!« Samo oni, kdor je živel tedaj v Mariboru, more pojmiti, kaki neizbrisni utisi in spomini so se tedaj vtisnili v srca mariborskih Slovencev in Slovenk. Velikanska nevarnost je odstranjena. Maribor ostane nal... Po razorožitvi. Resnici na ljubo moram povdariti, da se je večina nemških Mariborčanov lojalno obnašala. Zagrizenci so še tisti dan zapustili Maribor a župan dr, Schmiderer in večina trezno-mislečih Nemcev je podala generalu Maistru in Narodnemu svetu izjave, da se lxido pošte-iu. in lojalno vedli napram novim gospodarjem in novim oblastem. Cel dan so lepo mirno oddajali orožje in druge vojaške stvari, tako- da Maistru ni bilo treba izvršiti svoje grožnje. Značilno je dejstvo, da so se tedaj za nemški Maribor posebno potegovali — voditelji socialnih demokratov. Hoteli so namreč pri generalu Maistru protestirati proti razoroženju nemške »Schutzvvehr«. Razorožitev nemškega Schutzvvehra« je imela dalekosežne posledice za bodočnost Maribora in okolice. Dva dni po tem dogodku, t. j. ponedeljek 25. nov. zjutraj so jugoslovanske čet c zasedle tudi Spielfold in obvladale železniško progo Spielfeld—Cmurek—Radgona. Franjo Zebot. G. K. Chesterton — Fr. Poljanec: Višnjevi križ (Dalje.) Kakor se je torej zadeva doslej razvila, se je vse dovolj dosledno in premišljeno ujemalo. Valentin je pri svojem pozvedovanju to dopoldne dognal, da je neki oče Brovvn iz Es-seua prinašal srebrn križ s safiri, svetinjo pomembne vrednosti, da jo pol aže nekaterim duhovnikom pri kongresu. To je brez dvoma bilo »srebro z višnjevimi kameni«; in oče Brovvn je brez dvoma bil mali neprevidnež na vlaku. Seveda ni bilo nič čudnega, da je našel tudi Flambeau, kar je bil našel Valentin; Flambeau je našel vse. Tudi to ni bilo nič čudnega, če je Flambeau slišal o safirovem križu, da ga je poskusil ukrasti; to je bilo najnaravuejše v vsej naravni zgodbi.' In še bolj gotovo ni bilo nič čudnega, če je Flambeau z nedolžno ovčico, kakor je bil mož z dežnikom in zaveji, ubral čisto svojo pot. To je bil te vrste mož, ki ga kdorkoli lahko na motvozu pripelje na severni tečaj; zato ni bilo nič presenetljivega, če ga je igravec, kakor je bil Flambeau, mogel pripeljati v Ilani-steadski log. Dotlej je bil zločin videti dovolj jasen; in dočim je detektiv duhovnika zavoljo njegove neizkušenosti pomiloval, je Flambe-auja skoro zaničeval, da se je ponižal do lako lahkoverne žrtve. Toda ko se je Valentin zmi-slil na vse, kar se je med tem dogodilo, na i vse, kar ga je pripeljalo do njegovega zmago- i slavja, si je mučil možgane, da bi našel v 1 vsem tem najmanjši /.misel ali razlog. Kaj ima | kraja višnjevega in srebrnega križa duhovniku iz Esseua opraviti z juho treščeno na stensko tapeto? Kaj ima opraviti s tem, da orehe imenuje pomaranče, ali da okna najprej plača, potem jih pa razbije? Prišel je do konca svoje gonje; vendar pa je nekako pogrešal sredine. Ce se mu je kdaj ponesrečilo (kar je bilo redko), je navadno zgrabil nit, vendar pa zgrešil zločinca. Tu pa je zgrabil zločinca, niti pa še ni mogel zgrabiti. Postavi, ki so ju sledili, sta kakor dve črni muhi lezli preko obrisa velikega zelenega griča. Očividno sta bila zatopljena v razgovor in morda nista pazila, kam gresta; pa sta vendar gotovo šla proti bolj divjini in samotnim logovim višinam. Ko so ju zasledovalci dosegli, so se morali podvreči nedostojnim položajem gonjačev, pripogibati se za skupinami drevja in se po globoki travi celo plaziti. S to neveselo iznajdljivostjo so zasledovalci prišli plenu ravno toliko blizu, cla so slišali mrmranje razgovora; toda beseda se ni dala nobena razločiti razen besede »razum«, ki se je pogosto ponavljala z visokim in skoro otročjim glasom. Nekoč so nad strmim pobočjem in gosto zarastlini grmovjem detektivi izgubili postavi, ki so ju sledili. Sledi niso našli kakih mučnih deset minut, nato je pa peljala krog čela velike gričeve kupole, ki se je dvigala nad amfiteatralični prizor bogatega, pa samotnega solnčnega zahoda. Pod nekim drevesom tega gospodujočega, toda zanemarjenega kraja, je stala stara omajana klop Na tej klopi sta duhovna mirno sedela v resnem razgovoru. Bleščeča zelen in zlato sta se še vedno obešala na temneče se obzorje; kupola nad njim pa se je počasi izpreminjala iz pavje zelene v pavje višnjevo, in zvezde so se vedno bolj odražale kakor mogočni dragulji. Valentin je spremljevalcem molče pomignil in se nameril za velikim širokovejnatini drevesom zlesti na vrh; in ko je v smrtnem molku tam stal, je prvič začul glas čudnih duhovnikov. Ko je poldrugo minuto poslušal, se ga je polotil peklenski dvom. Morebiti je oba an- gleška policista privlekel v samotni nočni log za nalogo, ki ni bila bolj pametna, kakor če bi smokve iskal na osatu. Duhovna sta namreč govorila točno kot duhovna, pobožno, učeno in in lagodno o najbolj vzvišenih bogoslovnih ugankah. Mali eseški duhovnik je govoril preprosteje, obraz je imel obrnjen proti vedno krepkejšim zvezdam; oni je govori) z nagnjeno glavo, kakor da niti vreden ni, da bi se v nje ozrl. Toda bolj nedolžno duhovniškega razgovora bi ne. bilo moči slišati v kateremkoli belem italijanskem samostanu ali črni španski stolnici. Prvo, kar je slišal, je bil sklep ene izmed misli očela Brovvna. ki se je končevala: »... kar so dejanski menili v srednjem veku o nebesih, da so neuničljiva.« Večji duhovnik je s svojo nagnjeno glavo prikimal in rekei: »Ah, res, ti moderni neverniki se sklicujejo na svoj razum; toda kdo more pogledati te milijone svetov, ne da bi čutil, cla so nad nami morda prečudna svetovja, kjer je razum našemu razumu čisto nasproten?« »Ne,« je drugi duhovnik dejal; razum povsod razumno misli, celo v najnižjem peklu, v skrajnih izgubljenih mejah stvarstva. Vem, da ljudje očitajo Cerkvi, da tlači razum, pa je ravno nasprotno res Edino Cerkev na zemlji daje razumu najvišjo moč. Edino Cerkev na zemlji trdi, da je Bog sam po razumu vezan.« Oni duhovnik je svoj resnobni obraz dvignil k blisketajočeniu se nebesu in rekel: ^Toda kdo ve, če v tem neskončnem sve- tovju---« »Samo fizično neskončnem,« je dejal mali duhovni in se na sedežu ostro zasukal, »ne neskončnem v tem smislu, da bi se umnkniln zakonom resnice.« Valentin si je za drevesom molče srdito grizel nohtove. Zdelo se mu jo skoraj, da sliši Sf(a / / aj/e novega Koledar Petek, 23. novenmra. Klemen, Felicita. — Jutri: Janez od Križa Osebne vesli k Umrl je v Mozirju g. dr. Joža Gori-čar, okrožni zdravnik Ln posestnik. — Na Savi-Jesenice je umrl g. Izidor Š o b e r 1, dimnikarski mojster. * K usposobljenostim izpitom v Mariboru, o čemer smo poročali v torkovi številki, pripominjamo, da so pomotoma izostala imena sledečih kandidatov, ki so izpit položili: Bajde Josip, Bajde Oton in Robinšek Srečko. k S pošte. Nastavljeni: Za zvaničnika 2. skupine sta nastavljena: Ivan Podgoršek pri III. odseku v Ljubljani in Ivan Lončar v Celju, doslej oba služitelja 1. skupine; za dnevničarja je nastavljen Iv. Turšič v Cerkljah ob Krki. — Premeščeni so iz Ljubljane: pb. ur. II-5 Vladimir Šenk in Alojzij Volkar na mariborsko glavno pošto, Karolina Kuraltova pa v Konjice; kondukter 1II.-3 Iv. Tratnik z ljubljanske kolodv. pošte v Celje; iz Ljubljane: telef. III.-3 Marta Kitzlerjeva v Celje in Anica lludalisova v Rogaško Slatino; pripravnica 1II.-4 Ljudmila Schveigerjeva iz št. Jerneja k Dev. Mariji v Polju; dne v al Jarke in dnevničarji: Veko-slava Mauhsova z ljubljanske kolodv. pošte na Jesenice na Gorenjskem, Alojzija tankova s poštne podružnice štev. 4 v Ljubljani v Tržič, Vit. Timin-sky s poštne podružnice štev. 5. v Ljubljani v Ča-kovec; z ljubljanske glavne pošte: Ida Tavčarjeva v Gornji grad. Albina Sotolškova na mariborsko glav. pošto, Katica Habjanova v Cakovec, Emil Ur-šič v Celje in Boeomila Primožičeva na Bled. — Dne viličar Roman Cej na ljubljanski glav. pošli je odpuščen. Iz železniške službe. Postavljeni so za uradnika II. kateg. 5. skupine: Kavšek Ivan, progovna sekcija Ljubljana gor.-dol. proga; Koščičarič Milan, na postaji Ponikva; Femc Zdenko, na postaji Rakek. — Za zvaničnika II. kateg. 3. skupine: Kocijan Alojz, prog. sekc. Zidani most; Arzenšek Jernej, Gerbec Andrej, Šu-šteršič Anton, vsi prog. sekc. Novo mesto; Radič Josip, prog. sekc. Zidani most; Haas Ivan, prog. sekc. Ptuj. — Stalno so nastavljeni: uradnika II. kateg. 5. skupine Svoljšak Veneeslav, Lesce; Delkin Danilo, Pragersko: uradniki III. kateg. 4. skupine: Grbavac Stanislav, Maribor gl. kol. :* Wester Milan, Brezovica; Zalokar Ciril. Vič. — Premeščeni so uradnika II. kateg. Piano Josip iz postaje Štore v Celje, Djordjevič Stojadin iz postaje Cakovec v Tezno; uradniki III. kateg. 2. skupine Mecilošek Josip, Lah Franc, oba iz kurilnice Ljubljana II. gor. kol. v kurilnico Ljubljana I. gl. koi.; Zajec Avgust, Zajec Franc, iz kurilnice Ljubljana I. gl. kol. v kurilnico Ljubljana II, gor. kol.; uradniki III. kateg. 3. skupine Breznik Franc iz postaje Žalec v Maribor gl. kol.; Strohsack Josip iz postaje Laze v Žalec; Anžiček Anton iz postajo Podnart v Logatec; Hrvacki Franc, iz postaje Vrhnika v Kotoribo: Makovec Ferdo iz kurilnice Ljubljana I gl. kol. v kurilnico Ljubljana II. gor. kol.; uradnika III. kateg. 4. skupine Ivanuša Matija, prog sekc. Jesenice, k prog. sekc. Mu j; Selevsek Fran Dobova. v postajo Blanca; zvaiučmki I. kategorije Šajher Slavko, Gornja Radgona, v postajo Cakovec; Pirkovič Ivan, kurilnica Ljubljana^ II. gor kol., v kurilnico Ljubljana I. gl. kol.; Krašnja Fran Slovenjgmdec, v postajo Hoče; zvaničniki II kateg Klopčič Ivan, Pribošek Franc, Herman Ivan, Pečnik Ivan. vsi s postaje Ljubljana gor. kol. v Ljubljano gl. kol.; Lutz Alojz, Kaufman Ivan, Svarilo! Ifcholj plitvine pristne samo z znamko z dvema kuncema GR1ČAR & MEJAČ, LJUBLJANA tihi porog angleških detektivov, ki jih je vsled fantastične sumnje privedel tako daleč sem, da poslušajo metafizične čenče dveh milih starih župnikov. V svoji nepotrpežljivosti je zgrešil enako dovršen odgovor večjega duhovnika, in ko je zopet posluhnil, je zopet govoril oče Brown. »Razum in pravica dosegata najbolj oddaljeno in osamljeno zvezdo. Poglejte te zvezde. Ali se ne zdi, kakor da so posamezni demanti in safiri? Lahko si izmislite, kakršnokoli novo botaniko ali geologijo hočete. Lahko si mislite gozdove iz demantov z bri-Ijantnimi listi. Lahko si mislite, da je luna višnjeva luna, en sam ogromen safir. Toda nikar si ne umišljajte, da bi ta divje nora astronomija v razumu in pravičnosti, ki vodila življenje, napravila najmanjšo razliko. Na opalriih ravninah, pod pečinami, izsekanimi iz biserov, boste še vedno našli tablo z napisom: ,Ne kradil'« Valentin se je iz svojega otrplega in pri-pognjenega položaja pravkar hotel dvigniti in, kar moči, tiho odlezti, ko ga je podrla ta posebno velika neumnost v njegovem življenju Toda nekaj v samem molku večjega duhovnega ga je zadržalo, dokler bi ta ne izpregovoril. Ko je nazadnje izpregovoril, je s sklonjeno glavo in z rokami na kolenih preprosto de^al: »No, še " vedno mislim, da se utegnejo drugi svetovi dvigati više kot je vaš razum. Skrivnost nebes je nedoumljiva, in .jaz zase morem samo glavo skloniti.« Nato je še vedno s sklonjenim čelom, ne da bi za najrahlejšo senco položaj ali glas izpremenil. pridodejal: »Takoj mi izročite svoj safimi križ; ali ga boste? Sama sva in lahko vas kakor slam- Rn(n..n mrv>n n o b-napA rn 71 rm m f UOK^U UIVJIA, ....... ..... . - obe iz kurilnice Ljubljana I. gl. kol. v kurflniško eks[>ozituro Murska Sobota; s kufca Jože, prog. sekc. Zidani most, k prog. sekc. Ljubljana glavna proga; Turk Ivan, Središče, v postajo Cakovec; Žakelj Joeip, prog. sekc. Ljubljana glavna proga, k prog. sekc Zidani most; Dimec Franc, Slov. Konjice, v Trbovlje. — Kot dnevničarji so v službo sprejeti: Pristovnik Josip, Sevnica; Golobic Rudolf, Rajhenburg; Zakotnik Albin, Orme".; Akički Fran jo, Podnart-Kropa; Černovsov Kon-štantin, Ljubljana gl. kol. — Ostavko na službo sta podala Šeme Miroslav, uradnik III. | kateg. 3 skupine v postaji Trbovlje; Mustafin Via- j dimir, dnevni far pri prometno-komercijalnem oddelku direkcije. Ostale vesti k Proslava našega narodnega praznika v Pragi. 1. decembra prirede v Pragi v proslavo našega narodnega praznika Češko-jugoslo-vanska liga, Jugoslovansko Kolo, Jadranska Straža in društvo »Jugoslavija« pod pokroviteljstvom ministra dr. M. Hodže slavnostno akademijo. Sodelovali bodo: gdč. Zdenka Zi-kova, primadona Narodnega gledališča, vir-tuoz g. Zlatko Balokovič, g. Stefanovič, prvi j tenor narodnega gledališča v Olomucu. -k Kmetijski pouk. Oblastni odbor mariborske oblasti želi, da se letošnja jesen in zima izkoristi na deželi za stvarna kmetijska predavanja in tečaje posebno iz sledečih predmetov: o globokem obdelovanju zemlje, o pravilnem gnojenju, o uporabi odbranega semena, o pridelovanju krme ter živinoreji, vinarstvu in sadjarstvu. Za taka predavanja bo dal oblastni odbor svoje strokovnjake na razpolago. Občine, kmetijske podružnice, zadruge in druge kmetijske korporacije, ki bi taka predavanja želele, naj pravočasno pismeno zaprosijo pri oblastnem odboru v Mariboru. Zavezati se pa morajo, da bodo poskrbele za primerno število poslušalcev. k Nova brzojavna in telefonska postaja. Dne 17. novembra t. 1. je bila pri pošti Loče pri Poljčanh otvorjena brzojavna in telefon- j ska služba. 1. december v Maniboru se bo ob desetletnici narodnega zedinjenja, slovenske samoslojnosti in osvojitve Maribora obhajal zelo slovesno. Ob tej priliki nastopijo stari borci ob naši severni meji, ki bodo spregovorili množicam z balkona mestnega rotovža. Po dolgem premoru nastopi pred ljudskimi množicami tudi naš narodni vojskovodja general Maister. Ob tej priliki se zbero v Mariboru tudi Maistrovi dobrovoljci s podpolkovnikom Coirnom na čelu in naši hrabri Malgajevci. 1. decembra vsi v Maribor — k prazniku narodne svol>ode! Razobešanje zastav. Prebivalstvo se vljudno prosi, naj v vidno znamenje veselja, da smo po tisočletnem robstvu dosegli svojo državo, razobesi državne in narodne zastave po hišah, poslopjih in cerkvah — naj si bo to po vaseh, trgih in mestih ali pa dolinah, ravninah in vrhovih. ' Zlasti se naproša prebivalstvo mesta Maribora, kjor se bodo zgrnile ljudsko množice, naj ne bo v mestu nobene hiše, ki ne bi imela zastave. Ojačevanje govorov pri slavnostih. Nn Glavnem trgu v .Mariboru sc bodo namestili ojačevalci, da se bodo govori lahko slišali na oddaljenih koncili trga tako močno kakor v neposredni bližini. Ta naprava bo v Mariboru ob tej priliki prvič poslovala. Društva naj si preskrbijo v primerni velikosti table z označbo imena in kraja za slavnostni sprevod. Narodna odbrana. Vsa društva, ki so svoječasno dobila poziv za pristop k Narodni Od- j brani, naj pošljejo svojega delegata na ustanovni občni zbor, ki se vrši ob pol 16 v veliki dvorani Narodnega doma, brez ozira na to, če so svoj pristop že prijavila ali ne. Pristopnice z društvenim žigom ter podpisane od društvenega predsednika in tajnika nuj prinesejo odposlanci s seboj. Pristopnice se dobijo tudi na ustanovnem občnem zboru. Zverinski starši V Grkl'janih v kruševskem okraju je lani med 16, in 17. avgustom izginil na skrivnosten način mladenič Velimir Mihajlovič. Vsa poizvedovanja za mladeničem so hila brezuspešna in je vsa zadeva že zapadla pozab-ljeniju, ker so biLi ljudje mnenja, da je šel Mihajlovič preko meje. Pred dnevi pa se je zglasilo na policijskem komisarijatu v Kruševcu več kmetov iz Grkljanov, ki so ovadili, da sta pogrešanega Velimirja umorila in nato sežgala lastni oče llija in mačeha Kristina. Čeprav policija na verjela tej ovadbi, je vendar na tihem uvedla preiskavo, ki je ugotovila, da je bil Velimir žrtev groznega umora. Velimir Mihajlovič bi moral podedovati za svojo materjo, prvo ženo starega Ilije znatno premoženje. Radi tega premoženja je bil trn v peti svojemu očetu in svoji mačehi. Oba sta se domenila z mlajšim polbratom Velimirja Aleksandrom ter so vsi trije sklenili, da je treba Velimirja umoriti. Aleksander je ta načrt izvršil. Ko sta šla oba brata lani ne- (Dalje.) PRIZNANO npjboljša oblatilo pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka 1. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova cesta 12 koč v gozd, je Aleksander odzadaj napadel brata, ga pobil na tla ter nato vrgel v bližnji potok, kj®r je Velimir utonil. Ponoči je privlekel truplo domov, kjer »o vsi trije, oče, mati in polbrat truplo razsekali in ga sežgali v peči. Tri dni in tri noči so kurili, dokler ni ostalo od trupla nič drugega kot pepel in nekaj zoglenelih kosti. Ko je policija vse to ugotovila, je morilce seveda aretirala. Vsi trije so sprva tajili, končno so pa zločin priznali. 'k Zlata poroka. Iz Slovenjgradca nam še poročajo, da se je zlata poroka priljubljenega župana g. Fr. Vrečka izvršila dne 20. t. mes. na prav prisrčen način. Zelo lepa je bila bak-Ijada in podoknica na predvečer. Na dan slave pa je bila v mestni župnijski cerkvi slovesna sv. maša-zahvalnica, katere so se udeležili šolska mladež, vsi uradniki, občinski odborniki in okrajni zastop s svojim geren-tom g. Al. Čižekom. Po sv. maši je v občinski pisarni v imenu vseh navzočih častital prvi občinski svetovalec g. dr. Bratkovič. •k Nova cesta. Po dolgoletnih zahtevah in neštetih intervencijah, se bo končno vendar izpolnila prebivalstvu kostanjeviškega okraja velika želja: zgradila se bo važna cesta iz Kostanjevice do Oštra. Ministrstvo za zgradbe je že odobrilo licitacijo za zgradbo te ceste, za kar gre prva zasluga intervencijam poslanca Sušnika. Gradbena dela bo izvršila ljubljanska srtavbna tvrdka »Slograd«. Dne 14. t. m. se je vršil komisijonalni ogled na licu mesta, kjer je prejel zastopnik tvrdke »Slograd« od nadzorovalnih inženirjev vsa potrebna pojasnila. Z delom bodo pričeli takoj. Gradbeni stroški so preračuBani na 900 tisoč dinarjev, za katere bo prispevala država 550.000 Din, ostalo pa oblastni odbor in cestni odbor v Kostanjevici. Tako se bo zgradila cesta, za katero se je poslanec Sušnik trudil leta in leta, dokler je ni priboril. Prebivalstvo je poslancu Sušniku hvaležno za njegovo vnemo in trud. •k Balo usnja za podplate, vrednega okoli 4000 Din, je našel na domačem vrtu sin po- ; sestnice Katarine Golob v Bitnju pri Kranju, j k Velik vlom v Šmartnem ob Paki. Do- j slej še neizsledeni vlomilci so udrli v trgovino Kmetijskega konzumnega društva v Šmartnem ob Paki ter pokradli različnega blaga v skupni vrednosti 11.517 Din. Vlomilci so prišli skozi izložbo ter pustili za seboj sledove manjših ranitev. k Novi Sad zahteva pravno fakulteto. V Belgrad je odpotovala deputacija desetih uglednih meščanov Novega Sada pod vodstvom pravoslavnega škofa Ireneja. Deputacija bo izročila vladi spomenico, v kateri bo zahtevala, da se prenese subotiška pravna fakulteta v Novi Sad. V Subotici so pa pod-vzeli vse korake, da se ta akcija prepreči. ■k Ni dobro igrati se z medvedi. Odkar obstoja zagrebški zoološki vrt, se še ni pripetilo, da bi kaka žival napadla paznika. Tak slučaj se je pa pripetil predvčerajšnjim. 20-letni Vinko Matkovič, paznik v zoološkem vrtu, je snažil dopoldne kletko medvedke. Zveri se ni bal, ker jo je smatral za ukročeno, zlasti, ker je bila kupljena v cirkusu, kjer se je kazala zelo krotko. Matkovič je že zdavnaj skleniil prijateljstvo z medvedko. Toda medvedka je sedaj to »prijateljstvo« prekršila in napadla Matkoviča. Najprej ga je ugriznila v nogo in vrgla na tla. Ubogi mladenič se je trudil, da se ubrani medvedke, toda ta je zbesnela še bolj in ga ugriznila še v drugo nogo fn končno še v desno roko. Na Matko-vičeve klice so mu priskočili na pomoč delavci zoološkega vrta, ki so ga oprostili smrtnega objema s tem, da so zapodili medvedko z železnimi ostmi. Ranjeni Matkovič je bil prepeljan v bolnišnico. k Dve smrtni nesreči na zagrebškem kolodvoru. V noči od torka na sredo sta se pripetili na zagrebškem kolodvoru dve smrtni nesreči. 571etni železničar Mato Tompa je nalagal s trema drugimi delavci premog v lokomotivo. Na istem tiru so premikali daljši vlak na drugi tir. Ko so odpeli lokomotivo, se je ta vlak nenadoma spustil sam od sebe po nekoliko strmem tiru in se zadel v prvo lokomotivo, s katere so pri trku popadali vsi štirje železničarji. Mato Tompa je padel z glavo naprej na železniški tir in si razbil čre-pinjo. Bil je takoj mrtev. — 401etni kretnik Frartjo Turkovič je zašel pri delu med odbijače dveh vagonov Skušal se je sicer izogniti nesreči, toda bilo je že prepozno in ko so delavci ločili oba vagona narazen, so našli Turkoviča z udrtim prsnim košom in z drugimi poškodbami med odbijači. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je čez pol ure umrl k Delravdant pobegnil orožniku. V Subotici so aretirali zavarovalnega agenta Rudolfa Vrečka, ki je poneveril zavarovalnici »Feniks« znesek 90.000 Din. Vrečka so hoteli odpraviti v Zagreb, toda na vlaku se je orožniku iztrgal iz rok, skočil z drvečega vlaka ter pobegnil. k Obsojen Orjunaš. Pred sodiščem v Osd-jeku se je vršila dne 20. t. m. kazenska razprava proti Petru Andrijaževiču, bivšemu zelo aktivnemu članu Orjune. Andrijaševič je bil obtožen, da je leta 1924. v neki gostilni v pretepu umoril člana »Hanao« Štefana Vese-Hča. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Andrijaševič je bil obsojen na 15 let težke ječe. Kresi val je dobrega okusa in gotovo uspešen; on odstrani kašelj in oprosti dihalna organe neprijetnega zaslu-zenja. Zahtevajte originalni zavoj z Bayer-jevim križem. k Grozen roparski umor v Bački. Orož- niška patrulja iz Sente je našla pred dnevi v bližini vasi Kule truplo nekega človeka, ki je bilo pokrito s slamo in skoro popolnoma golo. Neznani morilec mu je s topim predmetom razbil lobanjo-. Pri umorjenem so našli fotografijo nekega Stjepana Gojana, rojenega 1. 1904. v Novi Kaniži. Ta je osumljen, da je izvršil umor in je za njim izdana tiralica. Najbrže mu je fotografija padla iz žepa, ko je slačil umorjeno žrtev. * ★ KNJIGA »SLOVENCI V DESETLETJU 1918—1928« se je danes dotiskala. Razpošiljati se bo začela sredi prihodnjega tedna. Kdor jo naroči naravnost pri Leonovi družbi jo dobi po znižani ceni 180 Din za nevezan — 200 Din za vezan izvod. Knjigtrnišlca cena je pa 250 oz. 280 Din. Knjiga obsega 800 strani velike osmerke. ★ KOT MIKLAVŽEVO DARILO naši mladini je gotovo najprimernejša lepa knjiga. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v zalogi sledeče mladinske knjige: Golar, Bob za mladi zob, pesmice, broš. 6 Din, vez. 10 Din; Burnett, Mali rod, povest, broš. 20 Din, vez. 30 Din; Rape, Dane, povest, vez. 24 Din; Ribičič, Kokošji rod , poveslice, broš. 12 Din, vez. 18 Din; Slapšak, Turki pred sv. Tilnom, povest, vez. 24 Din; Širok, Slepi slavčki, pove stice, vez. 18 Din; Spilman, Prvič med, Indijanci, broš. 8 Din. k PRI ZAPRTJU, pehanju, bolečinah v boku, bolečinah v straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno izpraznje-nje črev in osvoboditev tesnobnih občutkov< Mnogi zdravniki uporabljajo z izbornim uspehom »FRANZ-JOSEF« vodo tudi pri zdravljenju trakulje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ★ 9 DNI NAHODA. Trdi se, da traja nahod 9 dni in nato sam po sebi prenehat, vsled česar je odveč vsako zdravljenje. To je prazna vera. Nahoda se moramo osvoboditi že po nekaj dneh s »FORMAN«-om, ki tako} odpre pot zraku, izločuje sluze, vročica in oteklina preneha, zatem pa tudi glavobol in omotica. »Forman« dobite v vseh drogerijah in lekarnah. Ne zahtevajte sredstva proti no hodu, ampak izrecno »Forman«. S§gM S£S. Novo mesto. V sredo, 21. nov., je sklicala kraijevna organizacija SLS za Novo mesto javen shod v dvorano Rokodelskega društva. Dasi je bil shod šele prejšnji dan razglašen, je bil odziv izredno velik. Na shodu je poročal v poldrugournem govoru o političnih in gospodarskih vprašanjih poslanec dr. K u 1 o -v e c. Po njegovih izvajanjih je bila soglasno sprejeta zaupnica Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku. Vimka klet „Emona" Vsak pelek sveže MORSKE RIBE. V soboto dne 24. novembra domače JETRNE in KRVAVE KLOBASE. Priznano najboljša vina. Ljubljana Sočna služba lekarn Nočno službo bosta vršila Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cestL * O Slovenska Straža bo priredila v soboto, dne 24. novembra, ob 8 zvečer v Rokodelskem domu javno akademijo, pri kateri bo govoril g. David Doktorič. Na sporedu so de-klamacije, kratek prizor in simbolične vaje. Vstopnina 2 Din. Preplačila za nar. obrambni sklad se hvaležno sprejemajo. O VII. prosvetni večer bo danes ob 8 v beli dvorani Uniona. Na programu so glasbene točke, dalje Vodnikova Ilirija oživljena, recitacilja, ter predavanje g. ravnatelja dr. Josipa Mala: Francoska doba med Slovenci. — Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. O Aljaževa kapela v Vratih je v veliki nevarnosti, da se še to zimo zruši — pod dolgovi. Zato priredi Slovensko planinsko društvo v njen prid v petek, 30. novembra, v veliki dvorani Uniona predavanje s skioplič-nimi slikami. Predaval bo prof. Janko Mlakar o svojih turah »Od Hochgalla do Dachsteina«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Unionski trafiki, na večer predavanja pa pri blagajni. O Somišljenikom v Ljubljani. Prosimo, da bi vsak, ki ima kako prošnjo ali pritožbo za posamezne občinske svetnike, isto kratko napisal in utemeljil ter oddal tajništvu SLS za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. © Velika treznostim manifestacija bo v nedeljo, dne 25. t. m.,v Ljubljani. Sodelovale bodo vse šole ter kulturne in ostale organiza- , cije v Ljubljani. Nn sporedu manifestacije je sprevod in zborovanje v Unionu. Vabljeni so vsi meščani in meščunke. Vstop prost. © Spored trcznostne manifestacije ▼ nedeljo. Dopoldne ob četrt na enajst izpred Mestnega doma sprevod po ljubljanskih ulicah, nato ob četrt na dvanajst veliko zborovanje v Unionski dvorani. Govore: akademik g. Viljem Seibitz: osnovni nauki o alkoholizmu; g. dr. Ivo Pire: zdravstvo in alkoholizem; g. Rudolf Horvat: prosta žganjekuha in Slovenci; g. Joško Lindič: organizacija protialko-holnega boja. Referati bodo trajali po tO minut. Pridite, da skupno manifestiramo za treznost. © Umrla je v Spodnji Šiški gospa Marija Povše. Pokopali jo bodo danes ob štirih popoldne. © Cestna dela. Poleg raznih cest, v kate. rili smo že poročali, da jih popravljajo in tlakujejo in ki so nekatere že dogotovljene, so te dni popravili in izmenjali tluk Pod Trančo ter na novo utrdili tramvajski tir. V Beethovnovi ulici delavci pregledujejo vodovodne in plinske napeljave ter popravljajo kanalizacijo. © Vprašanje hidroelektrične centrale v Medvodah. Na zadnji občinski seji dne 20. t. m. je neki marksistični govornik napravil pri debati o razširjenju električne kalorične centrale medklic, češ, da je oblastni odbor mestni občini »nagajal« glede projekta električne centrale na Savi v Medvodah. Ta zadeva pa je ▼ resnici taka: Združene papirnice Vevče, Medvode in Goričane (bivši Levkam-Josephstal) so hotele povečati v Medvodah svojo vodno napravo od 17 kub. metrov na sekundo na 30 kub. metrov. Oblastni odbor pa se je postavil na stališče, da se ne more dovoliti povečanje vodne naprave, ker še ni rešen spor, kdo naj ima koncesijo za vodno napravo v Medvodah in še ni končno rešena pritožba bivšega deželnega odbora zoper papirnice. Leta 1918. sta bila namreč izdelana dva načrta za vodno centralo. Prvega je napravil deželni odbor, drugega pa papirnice. Prednost je bila priznana načrtu deželnega odbora kot javne ustanove, ki pride prej v poštev kot zasebno podjetje. Papirnice so se zoper ta sklep pritožile, toda v prvi instanci je bila pritožba rešena v prid deželnega odbora. Papirnice pa so se pritožile na drugo instanco in ta pritožba do danes še ni rešena. Mestna občina pa je predložila dne 25. oktobra 1924 nov načrt za izrabo vodnih sil v Medvodah. Oblastni odbor je seveda tudi v tem slučaju na stališču, da tudi mestna občina ne more dobiti koncesije za svoj načrt, dokler ni rešen prvotni spor, to je, komu pripade pravica izrabe vodnih sil. Vsaka razlaga, da bi oblastni odbor že a priori nasprotoval temu, da pride čez leta ljubljansko prebivalstvo do cenene električne struje iz Medvod, je zgrešena. Nasprotno. Sodeč po izjavah predstavnikov obeh samouprav, tnko oblastnega odbora, kakor tudi mestne občine, gre za tem, da se ustvarijo priprave za poznejše skupno sodelovanje mestne občine in oblastnega odbora pri izrabi vodnih sil v Medvodah. Interesi mestne občine ln oblastnega odbora se tu ne križajo, pač pa vjemajo. Nasprotni so si seveda interesi zasebnega podjetja in samouprave. Morda bi bilo zanimivo vedeti, če je oni marksistični občinski svetnik, ki je napravil omenjeni medklic, na strani samoupravnih pravic? O Rešilni avto je za silo popravljen in že vozi bolnike. Sredi prihodnjega meseca pride v Ljubljano nov rešilni avto, ki ga je naročila mestna občina. Sedanji rešilni avto bo šel nato v temeljito popravilo. Z dvema rešilnima avto- j ma bodo odstranjene vse težave, ki so dosedaj vladale pri prevozu bolnikov, želeti pn bi bilo le, da se ljudje nauče ceniti naloge, ki jih rešilni avto vrši. Saj se je že pripetilo, da so na nekaterih cestah nastavljali rešilnemu avtu hlode na pot in metali kamenje nanj. O Angleška razstava v Ljnbljnm se otvo-ri v nedeljo dne 25. t. m. ob 11 dopoldne v Narodnem muzeju. Otvoritve se udeležita tudi angleški poslanik v Belgradu g. Kennnrd in angleški konzul v Zagrebu g. Bullock. Pokroviteljstvo- razstave je prevzelo Nj. Veličanstvo kralj Aleksander. V zvezi z angleško razstavo se priredi začenši s torkom 27 t. m. v muzeju fjredavalni »Teden angleške kulture«, ki ima namen seznaniti Slovence z angleško staro in moderno kulturo. © Jugoslovansko historično društvo se je ustanovilo za pospeševanje historične znanosti v naši državi. Ljubljanska sekcija tega društva je pričela poslovati letošnjo jesen. Odbor sestavljajo vseučiliški profesorji Dolenc, Grivcc, Kos, Radojčič in Snria. Rodno serijo svojih predavani prične sekcija v ponedeljek. dne 26. novembra 1928, ob 6 zvečer v historičnem seminarju (univerza) s predavanjem univ. prof. dr. Fr. Grivca: Vzhodni in zapadni vplivi v spisih sv. Cirila in Metoda. Vabljeni vsi prijatelji zgodovine. Brez vstop- prašek na noževi špici po obedu zdravi katar ieicdca in {rev, h-merode in ture v žeSocfcu. V lekarnah 1 zavoj s točnim navodilom Din 4'- mne. 0 Slabost radi gladu. V sredo, tik pred polnočjo, se je radi slabosti nenadnim 700.000 Din). Ostali večji zaključki so bili šo v devizah Curih, Berlin in Amsterdam. Malenkost je krila za Trst in Ne\vyork privatna ponudba, drugo je dala Narodna banka. Devizni teiaji na ljubljanski borzi 22. novembra 192*. povpraš iion. srednji sr. 21. XI. Amsterdam 228 >.- 2288,— 2215.— 1 _ Herlin 1254.75 1357.75 1336.25 : 3=6.25 Brusel) — 791.13 — — Budimpešta — 99 7.7 2 — — Curih IC94M0 1097.11 1095.61 | 1095.60 Dunaj 798.50 801.50 8(0.- 800.- London 275.67 276.47 276.07 276.07 Newyork 56.82 67.02 56.91! — Pariz — 22? 4y — Praga 168.37 169.17 168.77 ! =8.77 Trst 297.20 299.20 298,20 29«.20 stvu vodovoda proporočamo. da se priklopit-vena dela izvršujejo, v kolikor pač mogoče, le ponoči, raznim voznikom pa, da se preje prepričajo, ali jc cesta za promet otvorjena ali ne. Slovenska Krajina DljaSko podporno drnštvo. Redni letni občni zbor, dijaškega podpornega društva v Murski Soboti se vrši v so.bolo dne 34. okt. ob 8. zvečer pri Beoku. Belgrad. Bruselj 782.03—792.63, Amsterdam 2282-2288, Berlin 1351.7-1357.7, Budimpešta 991.2—C01.22, Curih 1094.10—1007.10, Dunaj 798.5 —801.5, London 275.67—276.67, Newyorlc 56.82— 57.02, Pariz 221.49-223.49, Praga 16837-109.17, Trst 297.15—297.15. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.74, Budimpešta 90.52, Dunaj 73.02, London 25.1875, Newyork 519.33, Pariz 20.29, Praga 15.39, Italija 27.205, Bukarešt 3.13, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 83.70. Trst. Zagreb 33.53 -33 55, London 92.56-92.60, Pariz 74.65—74.75, Ne\vyork 19.0^-19.06. Curih 367.45—367.65. Dunaj. Belgrad 12.49625, dinar 12.435. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Ituše 260—280, šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda ar. 438—438.50, kasa 437.50—438.50, termini: 11. 438—438.50, 7% inv. posoj. 85.75—86. agrari 53.50-5-1. Bančni pap.: Union 57, Poljo 17.50—18, Hrv. 62, Kred. ffi, Jugo 88.50-89, Lj. kr. 127-128, Medjun. 57.50, Nar. 7030, Prašted. 920-925, Srpska 152-153, Zem. 139 —140, Obrt. 38—30. Ind. pap.: Gutmann 200—205, Slnvonia 6.75—7, Slavex 101—104, Danica 152— 155, Drava 450—520, Šečerana Osj. 460-470. Osj. ljev. 175—190, Brod. vagon 290—302.50, Union 305 —320, Isls 20—22, Ragusea 490-500, Trbovlje 480 —485, Vevče 114, Nar. šum. 16, Mlin. 19.50, Ocea-nia 255. Belgrad. Narodna banka 7000—7010, voj. škoda 437-437.50, 12. 442, Beogr. zadr. 7150—7500, 7% invest. posoj. 85—86, agrari 53.50—51.50. Dunaj. Podon.-snvska-jndran. 81, Živno 129.60, Hipo 7.06, Alpine 43.90, Greinitz 2.35, Trbovlje 59, Muiidus 194.25. Les Na ljubljanski borzi ni prišlo dnnes do io-beaiHi zaključkov. Tendenca nespremenjena. Žito Višje notncije v Ameriki in čvrstejša tendenca v Budimpešti sta jx)dkrepili v naših produktivnih krogih tendenco na hoso, ki se je bila j>o javila v zadnjih dneh radi naraščajočega povpraševanja po blagu. Na boljših gornje-bačkib postajah velja pšenica danes že 250, a izpod 247.50 v Bački sploh ni dobiti pšenice, tudi koruza je čvrstejša, prompt-^ na času primerna banaška koruza se trguje po 215, za marec, april, maj pa 287.EO, nakl. j>os1ija. Nekoliko slabe so v primeri z naraščajočo ceno pšo niče cene za pšenične mlevske izdelke, tudi je po-vpraševanje po moki in otrobih manjše. Ostali produkti so nespremenjeni. V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica b: ška 80 kg 2% 290-292.30, za december 292.50—295, za januar 300-302.30, rž 72—74 kg 293—297.50, oves bač. ali slav. 295—300, koruza pop. suha 365.50— 370, laplatska ocar. Ljubljana 315 50 320. ječmen bač. 315.50—320, moka Og vag. bi fko Ljubljana, plačilo pri odjemu 430—435. Zaključkov ni bilo. Tendenca nespremenjena. E 559/26-97. Dražbeni oklic Dne 12. decembra 1928 ob 10 dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vL št. 321, obstoječih Iz jahalnice, stavbne parcele in njive. Cenilna vrednost 321.575 Din 10 p, najmanjši ponudek 214.383 Din 40 p. Pravice, katfrp bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri fodiSČu najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkem dražbe, sicer bi se jih nc moglo več "Gveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki fe nabit na uradni deski sodišča Slor. Bistrica. Okrajno sodišče Slov. Bistrica, da« 15. novembra 192* * Moderna cestna zeiezoica v Dresdenu s prehodnimi vozovi in zvočnikom, ki glasno in jasno kliče postaje. Spomenik v svetovni vojni padlim železu Naseljevanje Palestine Po vojni je nastalo med Judi po vsem svetu veliko gibanje za obnovo judovske države v Palestini. Pod protektoratom nekaterih vplivnih in bogatih Angležev so se začeli Judje seliti z vsega sveta v Palestino. Leta 1918. je štela Palestina 55.000 judovskih priseljencev, leta 1922. že 85.000, do 1. julija leta 1927. pa je število naraslo na 147.687 duš. Za čuda hitro so se dvigali razkošni gradovi in lepe vile iznad nizkih koč revnih domačinov. Iz Mcnsignore Pizzardo, dolgoletni sotrudnik kardinala državnega tajnika Gasparrija, ki se imenuje kot Paccelijev naslednik na berlinski nunciaturi. Msgr. Pizzardo se je že doslej udeleževal pogajanj za konkordat s Prusijo. strahu, da bi jih ti bogati priseljenci popolnoma ne izpodrinili, so protestirali Arabci pri angleških oblasteh proti tolikemu priseljevanju, priseljencem pa . so napovedali bojkot, nakar so tudi Angleži začeli varčevati s svojo naklonjenostjo. Nato je začelo število priseljencev močno padati. Od 1. julija 1927. do 1. julija 1928. se jih je priselilo samo 2381, nasprotno se jih je pa v tem času 3758 že zopet izselilo iz Palestine. Kitajski svetnik Zadnjič smo poročali, da so na Kitajskem usmrtili 18 morskih roparjev. Pred smrtjo je vse obsojence krstil Loh Pa Honj, kitajski katoličan in katehist, ki ga imenujejo kitajskega Vincenca Pavelskega Doslej je krstil že 23 obsojencev na smrt. Iz lastnih sredstev je ustanovil in vzdržuje ubožnico za 1500 oseb. Da bodo mogle pozimi na piano Na Kavkazu se vrši tačas svojevrsten boj za enakopravnost ženstva. Napredni ljudje zahtevajo, da se mora pozimi toplo oblačiti tudi hribovsko ženstvo Dosedanji stari običaji namreč to zabranjujejo. Kavkaške gorenj-ke hodijo vse leto v lahni katunasti obleki. Po gorskih vaseh je ukoreninjeno naziranje, po katerem se hrihovka sramuje iti toplo oblečena na ulico. Ker so pa zime hude, deklice ne morejo obiskovati šole in odraščeno ženstvo se ne more udeleževati javnega življenja. Kazen tega ženske pozimi zelo obolevajo zaradi prehlada. Sovjeti sedaj zahtevajo, da naj se pozimi tudi ženstvo toplo oblači. Dvoboj v poljskem parlamentu V poljskem parlamentu imajo na dnevnem redu dvobcjno vprašanje. Predsednik vladnega bloka posl. polkovnik Slawek je bil pozval na dvoboj socialističnega poslanca Niedziakowskega. Le-ta je pa dvoboj odklonil z utemeljitvijo, da je kot socialist načelen nasprotnik dvoboja. Vladna večina je začela nato Niedziakovvskega bojkotirati kot človeka brez časti. Na plenarni seji parlamenta je posl. Daszinski ostro govoril proti dvoboju, a socialistični poslanski klub je svojim članom dvoboj prepovedal. — V tem se je pa v parlamentu pripetil nov poziv na dvoboj. Poslanec kmetske stranke Opolski je očital vladi, da pustoši gozde ob vzhodni meji. Vladni posl. Przedpelski se je čutil osebno zadetega ter je pozval Opolske^a na dvoboj. Opolski je dvoboj odbil in zahteval, naj Deset štirinadstropnih hiš £ je zrušilo v Ccruni. Ljudje so se mogli še pravočasno rešiti. Boj z roparji. V gozdu pri Tešinu so trije roparji napadli skupino tešinskih trgovcev, jih težko pretepli in popolnoma oropali. Policija je kasneje presenetila roparje v vaški gostilni, a so ji po ostrem boju ušli. Amundsenu in njegovemu pilotu Guil-baudu, ki sta našla smit ob reševanju Nobilo-ve ekspedicije, je italijanski kralj podelil zlato hrabrostno svetinjo. Ali jima ponese to svetinjo na ledeni grob Zappi, ki je pustil učenjaka Malmgreena umreti lakote in mraza — ni znano. Zakonske ločitve na Ogrskem znašajo letno 2000 slučajev ali 60% vseh sklenjenih zakonov. Tri četrtine ločitev se izvrši zaradi moževe nezvestobe. Dve banki so oplenili roparji o belem dnevu v Nankingu. Pripeljali so se z avtomobilom in z revolverji ustrahovali osobje. Spomenik papežu Benediktu XV. odkrijejo te dni v cerkvi sv. Petra v Rimu. Spomenik predstavlja papeža zatopljenega v molitev. 1,348.200 brezposelnih je bilo 12. t. m. na Angleškem, za 222.465 več nego lani ob istem času. Krvava občinska seja. Na seji mestnega občinskega sveta v San Antoniu v Mehiki je došlo do krvavega spopada med liberalci in agrarci. V boju je bilo ubitih 7 oseb, med temi župan in njegova žena. Obrvi briti so si začele ženske — iz modne norosti. Štiri osebe so izginile v teku zadnjih tednov v Heilbronnu pri Stultgartu, med temi mlad vladni uradnik (Schluer) in ugleden poslovodja velike tvrdke, oče več otrok. Za nobenim izmed izginolih ni nobene sledi ter domnevajo, da se je izvršil zločin. Nurmi, čudoviti finski tekač, zmagovalec na olimpijskih igrah v Antvverpah, Parizu in Amsterdamu, poslane poslej profesionist. Peter Klemen: Slovenski kurir in njegove smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje ) Razkačen je poročnik odšel. Vojaka pa sta počakala in nas po večerji peljala v slamo in Rumunu povedala, da je napravil veliko netaktnost, ki nam utegne škodovati, čc ne še tisti večer, pa drugi dan. Rude in Gobovič sta bila takoj nad menoj, naj Rumuna oštejem, prvič, kakor je rekel Gobovič, zakaj se vsiljuje v našo družbo; drugič, zakaj govori v našem imenu, ker mi smo pošteni delegati, in tretjič, zakaj je tako nesramen. Svojo nalogo sem pošteno izvršil, zraven pa sem pridejal šc nekaj iz svojega in Rumuna smo se iznebili za vedno. Zopet smo polegli po trdih tleh in pa redki slami, trudni smo bili in spanec je prekinil naše ogorčenje in naše skrbi. . . Bilo je jutro, tretji dan. Merili smo zopet tlak po onem prijaznem dvorišču, ki sem ga že opisal. Gor in dol, sem in tja smo brusili podplate, kakor bi bili obsedeni. Neki francoski vojak nas je vprašal, koliko kilometrov mislimo narediti, in misleč, da jc napravil kdove kakšno šalo, se je debelo zakrohotal in odšel. A krohotali se nismo mi, saj nam je brnelo vse kaj drugega po glavi. In hajdi znova gor in dol celo dopoldne. Krog poldneva jc prišel častnik, s katerim sč je Rumun prerekal prejšnji večer, in zahteval naše dokumente, a čez malo časa prišel nazaj in nam jih je vrnil. Prosil sem ga, naj ne izvaja posledic zaradi onega Rumuna, češ, da ne spada v našo delegatsko družbo in nima govoriti v našem imenu. Pa skoraj me je bilo sram, da sem to naredil. Res je, da je imel Rumun obraz nesramnega klativiteza, vendar človek je bil, želeč si prostosti, kakor mi, in godrnjajoč čez francosko postopanje kakor mi, le s to razliko, da smo mi Jugoslovani debatirali, on pa je odkrito povedal, kaj misli o sebi in prostosti posameznika. Le način, kako je to povedal, res ni bil pravi in za olikanega Galca mnogo presurov. Govoril sem še s tem in onim, a vsak nas je pomirjeval z navadnim: »II faut patienter« (Treba jc potrpeti). Opažali pa smo vedno bolj, da so naši gostitelji že zainteresirani za našo usodo in da se nas hočejo iznebiti na katerikoli način. Povedali so nam, da se je istega dne zjutraj odpeljal v Vicenzo neki major, ki naj se posvetuje z ondotnim francoskim generalom glede našega potovanja. Krog tretje ure popoldne so nas zopet poklicali s poveljem, da vzamemo tudi svojo prtljago s seboj. Mislili smo vsi, da se ponovi izprehod v Regino. Prepričani smo bili, da nc pomenijo kratka in suha povelja nič dobrega, a pobrali smo svoje stvari, meneč, da je naša usoda končno vendar zapečatena. Naj že gremo ali naprej ali nazaj, v prostost ali v zapor, na vse smo bili duševno in telesno pripravljeni. Dobro je urejena ta stvar v človeški psihi, da se ga namreč takrat, ko največ trpi, poloti popolna brezčutnost in si misli, da je ves svet norišnica, kjer norci plešejo v belih čepicah, oni pa, ki jih nimajo, niso nič boljši. Častnik nas je peljal po isti blatni cesti, na isti trg in v isto hišo kraljevih karabini-jerjev kakor prejšnji dan. Zlo nam jc prihajalo pri srcu. Rude je klel prav po tržaško in jaz sem se pridušal po kranjsko. Doktor Gobovič pa je zavijal v italijanski časnik kos belega kruha in kričal za nami, naj ga čakamo. V karabinerski vojašnici smo jo zavili v prvo nadstropje. Doktor Gobovič je bil že pri- hitel za nami in je vzdihnil s strašnim, že skoraj jokavim glasom: Sad smo gotovi.« Odpro se vrata, skozi katera se je culo glasno in živahno prerekanje, vzkliki, smeh iu brbljanje. In videli smo pred seboj svojo izgubljeno šestorico, vse že izza treh dni pogrešane doktorje: Ivana Lonkoviča, Griviča, Krištofiča, Mušiča, Političa in Cervinoviča. Začelo se je navdušeno pozdravljanje, izpraševanje in celo poljubovali smo se. Bal sem se samo, da kdo spusti jugoslovanski govor ob priliki nepričakovanega svidenja. Karabinijerski stotnik je pregledal naše dokumente, izjavil, da so popolnoma enaki listinam naših tovarišev, in voščil nam je srečno pot. Kar misliti sj nisem mogel, da sem zopet prost, da lahko svobodno diham, in neverjetno se mi je zdelo, ko so sopotniki izrazili mnenje, da odpotujemo še isti večer proti Milanu. A pred kosamo nas je čakal avtomobil in nas je zapeljal na kolodvor. - Z Bogom, Castelfran-co,« sem dejal sam pri sebi, »upam, da se v takih razmerah ne vidiva več.« Vlak je bil nabito poln. Z doktorjem Crvi-novičem sva našla malo prostora na koridorju in tu mi je pripovedoval svojo in svojih tovarišev usodo, odkar smo se razšli v Trstu prejšnjo nedeljo. (Dalje.) Berlinski nuncij Pacelli, ki je imenovan za kardinala in se vrne v Rim. V Berlinu je deloval osem let in si pridobil velike zasluge za cerkev v Nemčiji. Sklenil je konkordat z Bavarsko in uvedel pogajanja za konkordat s Prusijo. Boj kitajskim »kitam« Pekinška narodna vlada nadaljuje svoj boj kitam« v vseli oblikah in je pravkar izdala odredbo, ki prepoveduje okrnjevanje nog pri deklicah. Kakor znano, so kitajskim deklicam v nežni starosti stiskali Ln vezali noge na način, da so jih okrnili tako, da Kitajka pri hoji bolj poskakuje nego hodi. To se je Kitajcem zdelo — lepo. Zanimivo je, da je kot prvi uvedel boj proti tenni nezmiselneinu narodnemu običaju francoski misijonar msgr. Moulv, apostolski vikar v Mongoliji in kasneje v Pekingu že 1. 1850. Dejansko so kitajski katoličani ta običaj že opustili. Bivši športnik odhaja v misijone Te dni je odpotovala iz Francije v Indo-kino skupina misijonarjev, v kateri se nahaja tudi mlad duhovnik — Robert Seminel, eden najbolj znanih francoskih športnikov. Vojne se je udeležil kot pehotni narednik, nato pa nastopal na vseh velikih športnih prireditvah v Franciji kot sabljač, tekač, veslač in plavač in si povsodi priboril prvenstvo. Potem pa je pustil vse in šel v misijonišče. Za duha in srce Bištvo in ©ostanek narodnosti 0 tem danes nadvse aktualnem problemu razpravlja F. H e r z (v zbirki »Nation und Na-tioualitiit«. Karlsruhe 1927) ter pride do važnih zaključkov. Ze zgodovinski razvoj te socialne za-jednice je značilen. Zanimivo je, da je starini Rimljanom bila pozitivno vredna ljudska zajednica gens iti populus, dočim so rabili izraz natio za nekulturne narode. Početke modernega pojmovanja Miacije« najdemo v 13. stoletju pri dijaških zadrugah na univerzah. S postankom moderne države dobi tudi pojem »naroda« pomen »državnega naroda«, ki je nosilec moči in veličine. »Nacija« je suverena in aktivna napram pasivnemu ljudstvu. V napoleonski dobi so s tem pojmom združeni pojmi časti, slave in mogočnosti Pozneje dobi pojem naroda često pomen energične manjšine, v kateri so značilne poteze nekega naroda in ideje njegove enoto posebno očitne. Herz izkazuje, da dobimo na vprašanje po bistvu narodnosti vedno znova naslednje tri odgo-vore: , , 1. Narod je državni narod, to je skupnost vseh državljanov ne glede na jezik in pokolenje in v okviru danili ali kot nujnih zahtevanih prirodnih mejft. , . • 2. Narod je zajednica, ki jo moremo določiti po objektivnih znakih, predvsem po jeziku, rasi, kulturi in značaju ne glede na državne meje. 3. Narodnost jo dana le v subjektivnem zna-ku, da se dotični čutijo zvezane in združene v določeno zajednico. Herz pokaže najprej, da niti določena država, niti določeni jezik, rasa ali kultura ne morejo biti potrebni znaki, ki bi veljali splošno. Pojem naroda, ki da je --.kulturna zajednica« (to stališče zagovarjajo zlasti Spann, Scheler in Bauer), je nevzdržen in vodi do absurdnosti. O tem ni mogoče priti na jasno, kaj naj pomeni beseda »kultura«. Zato se Herz odloči za tretje stališče, ki trdi, da sloni narod na zavesti skupnosti, ki se navadno ze zgodovinsko razvije v teženje za državno organizirano življensko zajednico. Do sličnili rezultatov, le z razliko, da skuša te vidike združiti, prido tudi znameniti lipski sociolog II. F r e y e r (v predavanju, ki ga je imel nedavno v Lipskem). Narod je zajednica, ki je enotna po tem, da živi v prostoru iste usode (Schiksalsraum). Skupne težave in nevarnosti, ter skupen odboj sovražnikov, skupna zgodovina, to je eno Drugo je enotnost duhovne eksistence. Freyer misli tu predvsem na jezile, skupno tradicijo, običaje in moralo, pravo itd. Tretjič je potrebno, da se tn duhovna eksistenca izdejstvi v celem sistemu med sabo se dopolnjujočih dejanj. Da nastane narod, je potrebna zavest ali čustvenost da so vsi združeni v en narod, je potrebno, da ta organizem dobi politično formo v državi, je potrebna pravična socialna ureditev in razvrstitev tega sistema. V tako zgrajeni stavbi sele more narod biološko in kulturno-duhovno obstojati. * * * Korespondenca Rački-Str ossmajer. Ob stoletnici rojstva Franja Račkega je izdala Jugosla-venska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu prvo knjigo »Korespondence Rački-Stro*smayer« (od 6 okt. do 28. dec. 1875). Korespondenc je Uredil pravi član Jugoslavenske akademije dr. rer-do Šieič," Akademija pa jo jo posvetila spominu svojega prvega predsednika, Franja Račkega. la korespondenca je eden najvažnejših virov hrvatske politične in kulturne zgodovine v drugi polovici XIX stol., in važen donos k poznavanju osebnosti ustanovitelja Akademije I. I. Strossmayer-ja in prvega predsednika Franja Račkega. Urednik prof. šišič je vsa pisma objavil v današnji hrv. ortografiji in tnterpunkciji, in vsakemu pismu dodal kratek tolmač, ki je potreben mladi generaciji m inozemskim strokovnjakom, katere bo vsekakor zanimala ta publikacija o markantmh hrvatskih kulturnih osebnostih. Na koncu knjige je radi pregleda dodan še alfabetski popis osebnosti, ki se v tekstu omenjajo. Prva knjiga obsega 400 pisem; druga bo obsegala pisma od 1876—1884, tretja pa od 1885—1894. Cena knjigi je 150 Din; naroča st-pri Jugoslavenski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu, Zrinjski trg 11. in v knjigarni Stjepan Kugli, Zagreb, Ilica 30. Srpski književni glasnik od 16. nov. t. 1. prinaša sledečo vsebino: Predja (Selena Dukič), Ma-estro Tita (Bruno Barili), Prekaljena sirotinja (Alexandar Jakovljev), Nočne ulice (Todor Manojlovič, Veče u gori (Ž. Jevtič), Seljaci (Novak Sl-mič), Jedna knjiga pozorišnih kritika (Bogdan Popovič), O religioznom osečanju i lirici (članek, ki se bo nadaljeval, je napisala, znana srbska pisate- ljica Isidora Sekulič povodom antologije Slovenska rolig'of>i* lirika, ki jo jo izbral in uredil France Vodnik, Tajna Albrehta Direra (Miloš Crnjanski), O »definicij« poezije (Albreht Haler), Stjepan Radič (dr. Momčilo Ivanič), Književni pregled (letni pregled angleškega pisma od A. Vldakoviča), Naučni pregled: Jedno fiziološko shvatanje ritma (M. N. Djorlč), Pozorišni pregled: Scenska matematika Anri Bataja (dr. Ranko Mladenovič), Mu-zičld pregled: Koncert »Mokranjca« (dr. Miloje Ml-lojevič), Politički pregled, Beleške. K akademiji Akademskega or?a Čnkal sem, da bi se kdo oglasil, pa ga ni. Neodpustno bi bilo, če bi naša javnost kar molče šlo preko dogodka, kakršen je vsako leto akademija A O. Letos se je izoblikoval njen pravi značaj, ki Jo baš ples. Preko simboličnih vaj in ritmičnih skupin prejšnjih akademij je prišla do izraza gola umetniška nota, to je: telo kot umetniško izrazno sredstvo. Na vsak način je to za naše (in bi bilo za marsikatere druge) razmere kulturen dogodek prve vrste. Razumljivo je, če naši krogi do njega t> težavo zavzemajo stališče. Tem več je odmeva med mladino. Nova stvar je to, a započel jo je v tem Pino Mlaker, nfrnrc Tahanov (Berlin). Naš slovenski ponos bi moralo biti to, pa je širši javnosti seveda precej neznano.. Je to stopnja nmetn. zbora, ki mu najdem eks-vivalent v novih (»krščanskih«) igralskih zborih (v Franciji na pr. Henri Ghčon). takega igralskega zbora mi še nimamo (čeprav morda nastaja), imamo pa s Pinoje katerem je bila izrečena. To je prisililo upravni odbor JNZ, da revidira kazen, katero bo na bodoči seji, upoštevajoč vse olajšujoče kakor obtežilne prilike, ponovno izrekel. Zagrebški sodniki ne bodo štrajkali. Uvideli so, da bi na ta način dosegli samo to, da bi ZNP določila nove sodnike, stara sekcija bi se pa morala sama po sebi razpustiti. Vsa športna javnost je odklonila zahteve sodnikov. Med samimi sodniki so se našli zmernejši, ki so uvideli neumest-nost štrajka v tej ali oni obliki. Sprejet je kompromis, ki ga je predložila ZNP. Za prvorazredne tekme je določena taksa 120 Din, za rezerve prvorazrednih klubov 70 Din, za vse drugo-, tretje- in četrtorazredne klube pa 30 Din. Vse takse se bodo pa med vso sodnike enako razdelile, tako da bo dobil tisti, ki sodi prvorazredno tekmo, ravno toliko, kakor oni za drugorazredno. V nedeljo se bo vršila tbičajna medmestna tekma Graz-Zagreb. Zagreb je igubil dve zaporedni tekmi z 2 : 1 in 2:0. Za to «ekmo se pa temeljito pripravljajo, ker gre za revanš. Moštvo tvorijo: Mihelčič-Gmajnički, Bivec-Marjanovič, Premrl, Kunst-Wolfi, Babič, Hitrec, Leinert, Jeren. Vendar s to postavo niso zadovoljni. Menda bi bil boljši notranji trio Haška: Hitrec, Agič, Leinert, Babič bi šel nn desno krilo, WoIf pa na levo. Tudi r. Bivecom na beeku niso zadovoljni, Ker so tudi Gračani postavili Izborno moštvo, bo vsekakor treba napad spremeniti tako, kakor je predlagano od športne kritike. Sodil bo g. Arlavi, ki slovi kot najboljši zagrebški sodnik. RADEMACHEK 0 JAPONSKI. Rademacher poroča v pismu na zelo zanimiv način o svojih vtisih na Japonskem. »V Harbinu, mandžurskem mestu, stno že videli, kako znajo Japonci svečanosti aranžirati. Na vsaki večji postaji so nas pričakovali gospodje, ki so nas spraševali za naše želje Na Japonskem smo imeli na železnici svoj poseben oddelek, kjer smo se popolnoma po domače nastali!!. Na vlak je bil priklopljen razgledni voz, in smo si mogli pokrajino natančno ogledati. Japonski vozovi so kar najudobneje opremljeni; mi smo se morali pač večkrat nekoliko pripogniti, ker so vozovi napravljeni za japonske razmere in so Japonci manjši kot mi. Na cilju nas je pričakovala velika množica. Prvi, ki sem ga spoznal, je bil Arne Borg, stari moj tovariš na tekmah. Težko me je pričakoval in prišel je na kolodvor pome. Po srečno prestanem napadu časnikarskih fotografov in izpraševalcev smo vstopili v avto časnika Azahi, ki je bil skupaj z japonsko plavalno zvezo organiziral prireditev, in smo ušli množici, ki je bila medtem zelo narasla. Avto nas je pripeljal v hotel Imperial, prav modern hotel z vso udobnostjo. Vse, kar hoče«, dobiš v hotelu, nobene reči ti ni treba iti drugam kupit. Tudi državni poštni urad in bančna podružnica sta v hotelu. ti _ Opoldne smo se sestali z Amerikanci Mea-nyjem, Weissmuellerjem, Laufferjem in Wyattom. Po kosilu smo si skupno ogledali plavalni stadion. Petdeset metrov je dolg, zgrajen iz betona, napolnjen s kristalno-čisto vodo. Tudi prav moderno skakalnico ima. Vse je obkroženo od tribun, ki so jih seveda za to prireditev znatno povečali. Gledavci gornjih vrst pa pač ne smejo biti omotični, ker so najvišji sedeži do 30 metrov nad vodo. Okoli in okoli dostojen okvir, zastava pri zastavi. Ob cilju so častne tribune za delegacije raznih držav. daljo tudi častna tribuna za čičibuja; Cičibu jc najstarejši brat japonskega cesarja. Ob skakalnem stolpu so ogromni megafoni, in more vsakdo razločno slišati vsak rezultat.« O Rademacherjovih itd. uspehih je »Slov.« že poročal. Rademacher se je po tekmah odpeljal takoj domov, Borg in Amerikanci so pa odšli na Kitajsko. Včeraj so nam listi poročali o Borgovem uspehu, v plavanju na 1000 yardov v 12:02.4, nov svetovni rekord; bilo je to v Šang-haju Cičibu je med najboljšimi športniki, ne samo japonskimi, temveč sploh. Je izboren plavač, strelec, jahač, v prvi vrsti pa neprekosljiv turist. Njegove plezalne ture na Matterhornu, Weisshornu itd. so vzbudile občudovanje tudi pri najdrznejših plezalcih; veliko je napravil plezalnih tur, ki jih ni pred njim napravil še nikdo. Radio-Ljubljana obvešča tem potom g. abonente, da se snoči ni moglo vršiti oddajanje vsled popravila pri di sel motorju. Upamo, da bo danes ob pol eni že mogoča oddaja. ;Programi Ttadio-Cjuhljana Petek, 23. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: Gospodinjstvo, predava gdč. Cilka Krekova. — 19: Francoščina, poučuje dr. Leben. — 19.30: Ljudska umetnost, predava dr. Stane Vurnik. — 20: Zbor gojenk drž. žen. učiteljišča pod vodstvom prof. Adamiča poje: 1. Slovensko narodne pesmi: a) Pozdravljam Te Gorenjska stran, b) Mi smo lovci, c) Pastirc pa pase ovce tri, č) Vzdihljaji slepca, d) Svetlo solnce se je skrilo, e) Marko skače; 2. Štirje mladinski samospevi: E. Adamič: Uspavanka, Burja, Večerni zvon, J. B. Foerster: Lahko noč; 3. Mladinski zbori: a) Vodopivec: Pojdimo spat, b) Adamič: Ciganka, c) Adamič: Uspavanka, d) St. Premrl: Rože za Marijo; 4. Zborski dvospevi: A. Dvorak: Upanje brez nade, Bolest, Pozdrav iz daljave, I. Mendelssohu-Bartholdy: Šmarnice in cvetlico. Vmes recitacije. — 22: Poročild. Sobota, 24. novembra: 12.30: Reproducirana glasba; 18.30: Družinsko in materinsko zavarovanje, predava ravnatelj O. U. Z. D. dr. Bohinjec Joža; 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik; 19.30: Človek in človek, predava univ. prof. dr. Veber; 20: Koncert češke akademske filharmonije iz Prage, prenos iz Uniona; 22: Poročila. Rabite Tungsram taarlum-elektronlce DrugI programi Petek, 23. novembra. Zagreb, 17.15 Lahka glasba. — 20.35 Koncert pesmi in arij. — Breslau: 20.15 Vokalna glasba. — 21.15 Zabavna ura. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Komorni koncert. — 20 »Ločena žena«, opereta (Fall). — 22.20 Plesna glasba. — Leipzig: 20 Vokalni koncert narodnih pesmf za šolo. — 21 Poljuden orkestralni koncert. — Stuttgart: 16.15 Poix>ldanski koncert. — 20 Simfoničen koncert. — Bern: 19.30 Ljudske pečmi. — 20.45 Orkestralni koncert. — Katovice: 20.15 Prenos simfoničnega konccrta iz Varšave. — Rini: 20.45 Instrumentalni in vokalni koncert. —« Berlin: 17 Zabavna glasba. — 20 Prenos iz opere: »(A-dipus rex«, operni oratorij (I. Stravimsky). — 21.30 Iz starih spevoiger. — Dunaj: 11 Koncert godalnega kvarteta. — 16.15 Popoldanski koncert — 20 Neznane Schuber-tove pesmi. — 20.30 »Grofica Marica«, opereta (Kalman). — Miinchen: 19.20 Koncert. - 20.05 »Tobo-ggan«, drama (Menzel). — Milan: 20.30 Simfonični koncert. — Budapest: 17.45 Simfonični orkestralni koncert. — 19.45 Prireditev v študiju. — 22 Klavirski koncert. — 22.45 Koncert ciganske kapele. Naznanila Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. Petek, 23. novembra: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 24. novembra: ŽIVI MRTVEC. Premierski abonma. Nedelja, 25. novembra: ob 15. uri pop. DOBRI VOJAK ŠVEJK. Izven. Ob 20. uri zvečer: ŽIVI MRTVEC. Ponede'jek, 26. novembra: ROMEO IN JULIJA. Red D. Opera: Začetek ob pol 20. Petek, 23. novembra: »ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE.« Premierski abomna. Sobota, 24. novembra: Zaprto. Nedelja, 25. novembra: »A1DA«. Ponedeljek, 26. novembra- Zaprto. Mariborsko gledališče Petek, 23. novembra. Zaprto. ,„„. Sobota, 24. novembra ob 20. uri »ADIEU MIMI«. Prcmijera. £fudsl€i od~r v Cfublfani V nedeljo, 25. novembra popoldne: »PODOBAR«, ljudska igra s petjem, godbo in plesom v 5 dejanjih. Prireditve in društvene vesti Mladinski dom Kodeljevo. Drevi ob pol 8. bo otvoritveno predavanje s skiopličnlmi slikami. Predava g. dr. Valter Bohinc o Romuniji. Vsi vljudno vabljeni. V nedeljo oh 3. uri popoldne ponovi Ljud* ski oder na splošno željo še enkrat Ganhoferjevega »Podobarja« ljudsko igro s petjem godbo in plesom, ki je dosegla zadnjo nedeljo na Ljudskem odru nepričakovano velik uspeh Zanimanje za to predstavo je zelo veliko, zato že danes opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki so vrši od danes dalje pri društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu I. nadstropje. Ljudski oder v Ljubljani opozarja vse, ki sodelujejo pri predstavi »Podobar« na skušnjo, ki se vrši danes ob pol 8. uri zvečer. Točno in zanesljivo! — Tajnik. Naše difaštvo »Dijaški koledar 1928-29« slovenske dijaške zveze so še dobi in to po znižani ceni v »Novi založbi«, Ljubljana, Kongresni trg. Naročajte ga! Ali ga že ima vsak dijak in vsaka dijakinja! Akad. društvo »Orlovski odsek AO« na ljublj. univerzi ima danes zvečer ob 6. svoj fantovski sestanek. PalsveHovvinfa Lovski pes se je zatekel. Dobi se Gale na Osojah 3. Sir Arthur Conan Doyle: svet (Tiie lost world.) Roman. Zdi se mi, da boste, kaj pa!« Med tem, ko je govoril, se je zopet pričel hinavsko in preteče pomikati proti meni in se je ob vsakem koraku vzpenjal na prste, kakor da bi bil plesni mojster. Lahko bi bil z enim skokom dosegel vrata in smuknil ven na hodnik, a to se mi je zdelo sramotno. Razen tega me je počasi popadla jeza. Poprej sem bil vsega nedvomno sam kriv, zdaj pa so mi njegove grožnje vrnile vsaj nekaj pravice. »Oprostite, da' sem vas razburil, toda, nikar si ne mislite, gospod, da se pustim premikastiti. Vam že pokažem, da ne trpim kaj takega!« »O, za Boga milega!« Njegovi črni brki so se dvignili in pod njimi so se zasmehovalno zasvetili beli zobje. »Vi, da ne trpite kaj takega, kaj?« »Ne bodite no neumni, gospod profesor!« sem kričal: »Nikar ne mislite, da z menoj kaj opravite! Skoro dva stota tehtam,s imam jeklene mišice in vsako soboto igram po tri četrt ure srednjega napadalca v londonskem irskem klubu. Jaz nisem tak, da bi...« V tem trenutku se je že zakadil vame. Na mojo srečo sem bil vrata že odprl, sicer bi bila oba zletela kar skoznje. Kakor krogla sva zletela po hodniku in se z nekakim stolom vred (zapletel se nama je spotoma med noge) naposled skotalila po stopnicah navzdol proti vežnim vratom. Njegova brada mi je zamašila usta, z rokami sva se čvrsto objemala, sploh sva bila zvita v klopčič in noge prokletega stola so povsod plesale vmes kakor solnčni žarki, Pozorni Austin je » Angl. stol (hundredvveight = 112 funtov) tehta 50.8 kg. nastežaj odprl hišna vrata, prekucnila sva se čez glavo in sfrčala na ulico. Tudi dva druga služabnika sta stopicala semintja in nekaj poskušala, a predvsem sta menda spretno pazila, da ne poškodujeta lastne osebe. Stol je lopnil na hodnik in se sesul v drobno trske, midva pa sva se naposled jočila in drug poleg drugega treščila v cestno blato. Profesor je takoj planil na noge, zavihtel pesti in zasopihal kakor nadušljiv. »Imate zadosti?« je zastokal. »Prokleta pošast!« sem zatulil, ko se mi je posrečilo skočiti pokonci. Boj bi se bil brez dvoma še nadaljeval, zakaj on je zopet razkačen skočil nadme, a sreča mi je bila mila ter me je rešila teh neprilik. Poleg naju je stal namreč stražnik z beležnico v roki. »Kaj pa je to? Da vaju ni sram!« je dejal. To so bile vsekakor prve pametne besede, ki sem jih slišal v Enmore Parku. »No,« me je zopet nagovoril, »kaj pa vse to pomeni?« »Ta človek me je napadel,« sem rekel. »Ali ste ga res napadli?« je vprašal stražnik. Profesor je težko dihal in ni ničesar odgovoril. »No, to pa ni prvikrat,« je strogo dejal stražnik in zmajal z glavo. Že pretekli mesec ste imeli v slični zadevi opravka s sodnijo. Temu gospodu ste poškodovali oko: podpluto je. — Ali mi hočete prijaviti poškodbo, gospod?« me je vprašal. A iaz sem se med tem že pomiril. »Ne,« sem rekel, »ničesar no maram prijaviti.« »No, kako pa, da ne?« me ie vprašal stražnik. »Sam sem vsega kriv. Nadlegoval sem gospoda. Posvaril me je vnaprej in mu ne morem ničesar očitati.« Stražnik je hrupno zaprl svojo beležnico. »Vsekakor bo bolje, če no bosta več počenjala še nisem gotov z vami.« Čeprav so donele te besede dokaj preteče, sem mu vendar sledil v hišo. Molčeči Austin, ki se je ves čas držal kakor lipov bog, je zaprl vrata za nama. Četrto poglavje. To je najbolj čudna reč, kar sem jih kdajkoli slišal. Čim so se vrata zaprla, je že priletela gospa Chal-lenger iz jedilnice. Drobna ženska je bila grozovito razburjena. Ogorčeno se je postavila pred soprogom kakor razjarjeno pišče pred buldogom. Jasno je bilo, da je opazovala moj »odhod« (če ga tako smem imenovati), a ni opazila mojega povralka. »O, George. kaka sirovina ste!« je zacvilila. »Kako ste mogli pohabiti tega prijaznega mladega gospoda!« Profesor je pokazal s palcem čez rame: »Tu je, za mojim hrbtom, živ. zdrav in nepoškodovan.« Gospa je bila nekoliko v zadregi: »Ah, oprostite, nisem vas videla!« »Bodite prepričani, gospa, da se ni nič zgodilo.« »O, vi, revež, potolkel vam je obraz! Ah, George, kak divjak ste! Ves teden, dan za dnem, ne vidim nič drugega nego slične grozne zgodbe. Vsak človek vas sovraži in vas ima za norca. Moje potrpljenje je že pri kraju. Dosti je tega!« »No, prava reč!« je zamrmral profesor. »Saj to ni nobena skrivnost več!« je kričala. »Ali veste, da govori o vas vsa soseska, ves London — pojdite, Austin, ne potrebujemo vas tn, — ali veste, da vas ima ves svet na jeziku? Kje pa je vaša dostojnost? Vi, mož, ki bi morali postati kraljevski profesor na veliki univerzi, kako bi naj vas imelo v časteh na tisoč dijakov, kje je vaša dostojnost, o, George?« »Kje pa je vaša, draga moja?« lUSIIIS Smer.S c CQ>5" g-g- V>C >xr C ?Z 3. S' Ccor^--15' -H — c/>< B U -*c W ^ r^ s- - N1 2. N< --cr B s s n r~ < 5 s- u\ r-o ^z sl^ll D i S 3 5'3 w A- a — j* E. o o* to- gr • n , < n 2 S ' N ff S* ' O1 Cap' iS* "g Šr3 S gS crq ., n • S P s-1 < "-t * f" OS s g C^N R E. v^ p rt * n " >•• X« < n, D^mo-S &fzG> =111=111 Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase .strogo ttgovskega in reklamneqa značaja vsaka vrstica 2Dirr Naimanjši znesek"lODin.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogia> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovariamo le,čejepriložena z.namka.Č!ck.račuti LjubljanalO^^Jel HfrKimnOTn riBMMBSMBMMBBMBBBBBMBBMPB^MBBMMB Službe iščejo Prodajalka izučena mešane stroke, išče službe v mestu ali zunaj mesta, - Ponudbe pod »Poštena prodajalka 11.471« na upravo. Krojaški pomočnik išče službe. Nastop takoj. Ponudbe pod »Krojač« ia upravo. ilužbodoBe Vodja za trgovino s kmetijskimi potrebščinami se išče za večjo gospodarsko korporacijo v Ljubljani. Predpogoj višja trgovska izobrazba in večletna praksa. Istotam se sprejme trgovski pomočnik s primerno trgovsko izobrazbo in prakso s kmetijskimi pridelki. Lastnoročno pisane prošnje z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih zahtev je vložiti do 15. decembra t. 1. na: Poštni predal št. 135, Ljubljana. Izurjeno pletiljo z lastnim strojem sprejmem takoj; delo celo leto. Naslov pove uprava »Slovenca« štev. 11.476. Izurjena prodajalka se takoj sprejme za večjo trgovino v lepem letoviškem kraju z vso oskrbo v hiši. Ponudbe z zahtevki plače na upravo pod Izvežbana 11.444. Družabnik Rentabilno večje industrijsko podjetje v polnem obratu sprejme v svrho razširjenja še nekaj družabnikov s kapitalom od 20.000 Din naprej. Družabnikom so rezervirana sledeča službena mesta: vodja podjetja, knjigovodja, akordant, skladiščnik itd, s prostim stanovanjem in primerno plačo ter odpadajočim delom čistega dobička, — Ponudbe pod »Strojna opekarna« štev. 11.438 na upravo lista. Iščemo štajgerja s prakso in nižjo rudarsko šolo, verziranega v izkoriščevanju bakrenih rudnikov. Nastop službe takoj. Spričevalo in za-htevko plače poslati takoj na rudarsko zadrugo »Mračaj«, Sarajevo. Učenca kateri ima res veselje do trgovine, poštenih staršev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Na deželo« na upravo »Slov.« Entlerico za fino delo perila, kakor tudi pridna dekleta za heftiranjc sprejmem proti dobri plači. Ponudbe na upravo lista pod »Fntler-ca« ali »Hcftirarica« št. 11.467. Soba meblovana, se odda takoj ali pozneje za eno ali dve miroljubni dami. Naslov v upravi lista pod št. 11.479. Za trajno delo rabim dobrega sekirnega kovača za Ajax-kladivo. Stanovanje v hiši, plača ; po dogovoru. Pismene po- j nudbe na upravo »Slo- j vcnca« »Kovač-Ajax« št. j 11,458. I Oddam stenevanjs sobo in kuhinjo. Ilovica št. tO. Poizve se istotam pri J. Štrumhclj, Velika prazna soba separiran vhod, se odda. Naslov pove uprava pod št. 11.474. Stanovanje Stožicc in Ljubljana, obstoječe iz ene in več sob, se odda v najem. Poizve se v upravi »Slovenca« št. 11.482. Stanovanje soba s kuhinjo ob Dunajski cesti 92, nasproti Urbančka, se odda takoj. Cena nizka. Prazna soba s štedilnikom se odda osebi, ki jc ves dan odsotna Ponudbe na upravo Slovenca pod 11.461, Zaseb. krojno učilišče Ljubljana - Stari irg 19, sporoča cenjenim pletil-nim industrijam in pletiljam, da je dobil z Dunaja najnovejše modele, po katerih se bo poučevalo v decembru krojenje za plctilne garderobe, jopice, poiuvcrje, obleke, plašči. - Špecijalen pouk krojačem o civilnih oblekah, uniformah. Šiviljam, r.ešiviljam najnovejši modeli, tudi za perilo. Revnejšim ugod. plačilni pogoji. Brezplačna preskrba služb. Izdelava krojev. -F. Potočnik, vodja tečajev, izprašan in diplomiran v inozemstvu. Radio-aparat 4 cevni, nov, s Telefun-ken zvočnikom, poceni prodam. Naslov v upravi pod št. 11.429. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju naimani 5 kg. izkoristite priliko. do-kler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na pena, Zagreb, Uica 82. Žaganje drv z motorno žago. - Uran Franc, Vilharjeva cesta, telefon št. 2820. Cvetličnega medu čisto točenega, prodam nekaj metrskih stotov, - Cena po dogovoru. — R. Mdkulič, Vinica, Stroj za izdelovanje zareznih strešnikov (Doppelkastenpresse, sistem Steinbriick), za ročni pogon, skoraj nov, sc poceni proda. Vprašati: Ormoška opekarna, Ormož. Slike za legitimacije izdeluje naihitreje foto-gral Hugon Hibšcr. Liub-Ijana, Sv Petra cesta 25 4« '4 lini Koks suh, 80 Din (100 kgl vedno na zalogi. - Mestna Pozor kolesarji! Novost: neobhodno potrebno sredstvo za vsakega kolesarja motocikli-sta, avtomobilista. Lepi med vožnjo vse poškodbe na ceveh iz gumija, vsako popravilo in pumpanje med vožnjo nepotrebno. Za eno cev en komad. Razpošilja franko 2 kom, proti vpošiljatvi 24 Din. Prodajalci es iščejo. — V. Vcber, Gorje — Bled. Najboljši »Urania« pisalni stroj v treh velikostih samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (poleg Prešernovega spomenika), ob vodi. umr po oaivišiih cenah ČERNE iuvelir, Ljubljana Wollova ulica št 3. Hliitarli! IU, proso, ajdo In .iefmen kupite nntcpnivte pri A. VOLH, LJUBLJANA vetlorjtovlna Žita In moke AU H VCStC, da dobi vsnlt. ki naroči Radiovvelt" za i no leto ali podaljša naročnino za eno leto, Zasloni elektronke SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ? Letna naročnina Din 250'- in Din 10"-za poštnino piernije Ml že poznate najboljši mesečnik Evrope? Ako ne, zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled Pišite samo na WIENER RADIOVERLAG. G. M. B. H. Wieu I. Pestaloz-igasso 6 Štev. IV A 18.885 28. Oblastni cdbor mariborske oblasti razpisuje pismeno ofer-talno licitacijo za dobavo vseh vrst mesa, mesnih izdelkov, moke in mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonijalnega blaga, kruha in mleka, drv in premoga v letu 1929, to je za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1929, sledečim zdravstvenim zavodom: 1. Splošni bolnici v Mariboru. 2. Javni bolnici v Celju. 3. Javni bolnici v Murski Soboti. 4. Javni bolnici v Slovenjgradcu. 5. Javni bolnici v Čakovcu. 6. Javni bolnici in oblastni hiralnici v Ptuju. 7. Oblastni hiralnici v Vojniku. bukove in hrastove odpadke od parkitov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V SCAGNETT1 v Ljubljani za gorenjskim kolodvorom »■?-«»*»<►«»»»»»»»»♦»»♦♦♦♦ Širite »Slovenca«! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena mama, [sestra, tašča, stara mama, gospa Marifa Povše danes v četrtek ob 6 zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v petek ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Vodnikova cesta 18, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana VII., 22 novem. 1928. Globoko žalujoči ostali. Rudnik žveplenega peska Majdan Pek v Srbiji išče vodilnega rudniškega paznika z daljšo obratno prakso. Ponudbe z navedbo zahtevkov in jezikovnih zmožnosti le od oženjenih gospodov, ki so sedaj v službi in imajo prvovrstne reference naj se pošljejo naravnost na rudniško ravnateljstvo. Ponudbe, opremljene s 100 Din kolekom, glaseče se na stalno ceno, z navedbo eventuelnega popusta v %, je izročiti upravi dotičnega zavoda, za katerega ponudba velja, najkasneje do 11 predpoldan dne 10, decembra 1928 v zapečatenem zavitku, na čegar zunanji strani je označiti naslov ponudnika, predmet ponudbe in zavod, za katerega se glasi ponudba. Ponudba, v kateri mora biti izrecno navedeno, da so ponudniku vsi podrobni dobavni pogoji znani in da na nje v celoti pristaja, je priložiti spričevalo sreskega poglavarja o dražiteljski sposobnosti in potrdilo davčnega urada, da so davki za tromesečje plačani. Vsak ponudnik mora založiti najkasneje do 10 predpoldne dne 10. decembra 1928 pri upravi zavoda, za katerega se glasi ponudba, predpisano kavcijo v višini 5% vrednosti ponudene dobave. O položeni kavciji prejme ponudnik od uprave zavoda potrdilo. Oba pogodbenika si pridržujeta pravico, en mesec pred potekom I. polletja 1929 pogodbo polletno odpovedati, ako bi se pogojene cene tako spremenile, da bi oblastni odbor al i pa dobavitelj ne mogel v II. polletju pristati na dogovorjeno ceno. Ako se nihče izmed obeh pogodbenikov pravočasno ne posluži te odpovedne pravice, teče dobavna pogodba avtomatično dalje do 31. decembra 1929. Pri zavodih, v katerih se peče kruh v lastni režiji in v katerih dobavljajo mleko okoliški posestniki v manjših količinah, odpadejo zadevne ponudbe. Podrobna pojasnila in podrobne dobavne pogoje za vsak posamezen zavod daje ponudnikom uprava dotičnega zavoda. Oblastni odbor si pridržuje pravico, oddati dobavo neglede na ponudeno ceno, in deliti dobavo med več ponudnikov. Na ponudbe, ki ne odgovarjajo prednjim določilom razpisa in podrobnim dobavnim pogojem, se ne bo oziralo. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru, dne 17. novembra 1928. Predsednik: Dr. Leskovar 1. r. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da jc moj ljubljeni soprog hldor Šofoerl dimnikarski mojster na Savi — Jesenice danes zjutraj ob 4 po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v soboto 24. t. m. ob 10 dop. s sv. mašo na farnem pokopališču na Jesenicah. Sava-Jesenice, 22. novembra 1928. Žalujoča soproga Frančiška Šoberl s sorodniki. Cen!, citate! em se orloorora o nasednie tvrdke: Blaž JanCar pieshar UuMfana, »re£ BleklroinAtalaeije za ui-in poeou, prodaja in pre vijanje elektromotorjev mehanična delavnica čiektropod et e Lubl ant Ul. .lerneievn e. \ tclpf 32.V K. Pečenko trgovina vseh vrst usnju in fevliarskih po re 'šiMn . ubl ana Sv Petri cestr 3/ MTOl & BRfChLi črkoslikaria. Liubliana Resi eva c. 4 - Sv. Petra <.. 31 l e ei. 290S Ustan. 190 franc fujan krovec Ljubliana. Galjevica pri dolen;. kolodvoru _ ivan Pavlin izdelovanje in popravljan e dežnikov »'aznotna ulica 6 Ugodna prilika za Miklavža Cepiče, čista volna v krasnih barvah H? v modnem salonu STU C H LY- Maške, Židovska ulica 3 Trgovci popust 1 (Z ppverschluss) zaradi naglice in praktičnosti idealno sredstvo za naglo in harmetično zapiranje torb, torbic, žepov, zapenjanje oblek, čevljev, snežnih čevljev, avtomobil, krovov, šotorov in drugih predmetov iz praktičnega življenja in športa. - Ne zarjavi, se lahko prišije, je trpežen. — Glavni zastopnik: T. DJ. NAPELBEK, Akademija Nauka. - Beograd. Telefon 3—46, 32—14, Telefon 3—46, 32—14. Zastopniki v večjih krajih. — Iščejo se še zastopniki po večjih krajih. Opozarjamo no,Klali oglasnik' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki prilik V globoki, neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš iskrenoljubljeni soprog, predobri oče, brat, svak in stric, gospod dr. Joža. Gorlčar okrožni zdravnik In posestnik v četrtek, dne 22. novembra 1928 ob 6. uri zjutraj v 57. letu starosti nenadoma za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 24. novembra ob 10. uri predpoldne na farno pokopališče. Mozirje, dne 22. novembra 1928. Žena z otroci in ostali sorodniki. Z a Jugoslovansko tiskarne » Ljubl|ani: Karel Ceč. Izdajatelj di. ti. Kulovec. Urednik: Miha Krek.